Izhaja vsak četrtek. Cena: Leino Din 32-—, polleino Din 16'—, četrtletno Din 8'—, inozemstvo Din 64--
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon interurban 113
Cena inseraiom: cela siran Din 1400'—, pol strani Din 700- , četrt strani Din 350 —. Mali oglasi be-sedaDinl--, stalnim popust
Država nad vse!
Bolj kakor mi doma v lastni državi, čutijo naši bratje izven države, kako veliko napako delajo radičevci in pribičevičevci s svojo protidržav-no politiko. Iz daljnih krajev, kjerkoli prebivajo Jugoslovani, prejemamo sporočila, ki pozivajo vse državljane Jugoslavije k iztreznenju. Naj si podajo bratsko roko tudi Hrvatje in Srbi! Oni zunaj Jugoslavije bolj čutijo kot mi, da je v današnjih razmerah treba zaklicati:
Država nad vsel
Država nam je kakor dom. Kdor doma ne ceni, kdor mu jemlje ugled, kdor deluje zoper koristi svojega doma, ta dela — proti samemu sebi! Sam sebi zažiga streho nad glavo, sam sebi podira temelje svojega bivališča in reda, sam sebi uničuje delo svojega lastnega gospodarstva. Mi se zavedamo, da država ni le oblast, ki nas komandira, ni le ekseku-tor, ki davke pobira, država je naše skupno življenje in urejevanje tega življenja. Država smo mi — narod je, ki tvori temelj države. Procvit in napredek države je procvit in napredek naroda. Da vlada red in mir, da moreš nekje terjati svoje pravice in se braniti pred krivicami, zato je država tu. Red in mir pa mora biti — prvo, za to je potrebno danes ponovno povdariti: država nad vse!
Rovarji proti lastni državi.
Nič ni bilo čudno, ako smo svoj čas rovali proti Avstro-Ogrski. To ni bila naša lastna država. Slovenci in Slovani sploh v njej nismo imeli niti najpriprostejših naravnih in življen-skih pravic. Le spomnimo se nazaj, kak je bil boj za vsak posamezen slovanski napis, za vsako najmanjšo našo stvar! Zahtevali smo pravico, a dobili je nismo. Zato je bila krivica, ki jo je Avstrija delala, njen lasten grobokop! In na njenih razvalinah smo postavili lastno državo. Popreje smo bili hlapci pri graščakih, sedaj smo postali samostojni. Ni naša država, kakor je bila prejšnja, na zunaj bahatasta, a eno ima, kar prejšnja ni imela — naša je! In mi smo taki: ljubši nam je skromen dom, a lasten dom, kot hlapčevska služba na gradu. Zato moramo odločno obsoditi rovarje proti lastni državi, radičevce in pribičevičevce. Njihovo veleizda-jalsko početje presega meje trezne
miselnosti in človek se ne more otresti sumnje, da delajo vse to v neki nezavesti. Če bi delali to po treznem prevdarku, tedaj bi zaslužili kaj hujšega kot je navadna obsodba javnosti.
Cilj rovarjev — razdelitev Slovenije.
Da radičevci in pribičevičevci niti od daleč ne mislijo na dobrobit Slovenije, je itak jasno. Nekaj časa, ko so pisarili o tem, da bi naša država bila razdeljena na dva dela, so videli na eni strani Srbijo, na drugi Hrvaško. Mi Slovenci smo bili tem ljudem — hribovski Hrvatje. Zdaj, ko dolži-jo Srbe, da so oni za tako razdelitev, pa po svojih izjavah izdajajo namero, naj bo Slovenija razdeljena med razne države. Tako razumejo to njihovo gonjo tudi inozemski listi. Neki celovški listič »Freie Stimmen« piše v številki od 19. t. m. o tem. Ta listič deli Slovenijo, kakor da je kak Napoleon. S Koroškega smo dobili od dobrega prijatelja našega lista pismo, v katerem obsoja radičevsko gonjo, ki mora biti v kali zadušena, da se ne bodo sovražniki Slovencev veselili na kak bogat lov. Ob sklepu pisma pravi: »Jasno je eno: Jugoslovani morejo biti samostojni in svobodni samo v svobodni jugoslovanski državi, če pa to razbijejo, pridejo v še hujšo sužnjost kot so bili pred desetimi leti.« — Nato opisuje, kako težko življenje imajo Slovenci na Ko roškem, dasi je že malo bolje kot je bilo. Spominja pa se Slovencev pod Italijo, ki trpe, trpe tako, da obupu-
Naš list je svoje čitatelje obvestil iz poročil, ki jih je dobil od svojih prijateljev iz kmetskih vrst, .o naglem propadanju in razpadanju nekdanje samostojne kmetijske stranke. Mi smo ta dejstva ugotovili in tudi navedli razloge za ta dejstva. »Kmet-skemu listu« to ne ugaja, kot sploh ne ugaja zakrknjenemu grešniku, če mu kdo izpraša vest. Edini odgovor, ki ga glasilo nekdanjih samostojne-žev daje na ugotovitev dejstev in resnic, je zabavljanje in psovanje.
jejo, omagujejo, bežijo — z lastne zemlje, iz lastne hiše.
Ob desetletnici lastne države.
Res je še mlada naša država. Deset let je še, kar obstaja kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deset let je še le tega, kar je šlo naše slovensko ime prvokrat, kar svet stoji, v naslovu samostojne države preko šir ne zemlje. In začeli so prihajati od vseh strani in so poizvedovali: kdo so ti Slovenci? Pa so opazili naše delo, našo kulturo, spoznali so našo na rodno zavednost in našo vernost in najboljšo sodbo so govorili. In sedaj, ko voditelj Slovencev vodi tudi celo državo, celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedaj pišejo po širnem svetu o nas Slovencih, ki smo v državi eden najsolidnejših temeljev reda in miru. Ko bomo letos praznovali desetletnico ustanovitve lastne države, naj nas vse prevzame zavest, da smo bili ustanovitelji lastne države, da hočemo biti njeni graditelji in branitelji. Slovenski narod ljubi svojo domovino, svoje zorane njive, svoje cvetoče travnike, žlahtne gorice, temne gozdove in bele ceste po dolinah in cerkve na gričih in gorah, ljubi svoje hiše in koče, skrite v sadnem drevju, ljubi red in mir, ker ve, da je le v tem uspeh njegovih tru-dov, zato ljubi tudi svojo državo, ker ve, da mu bo le tu res ta dom ohranjen, ker ve, da le tu kljub začetnim težavam doseže svoje pravice in svojo svobodo: Zato med slovenskim narodom delo rovarjev proti državi ne najde tal in jih ne bo našlo nikdar! To jim bomo krepko povedali ob 10-letnici lastne države!
Radlčeva šola.
V tem se pozna Radičeva šola. Ra-dičevska kmetska — po hrvatsko se-ljačka — politika je vsa bila v zmerjanju in zabavljanju čez »pokvarjeno gospodo«. Radičevska gospoda ni imela niti kmetskega programa, podrobno in dosledno izdelanega, ka-mo-li dejanj za kmetsko ljudstvo. Sama fraza, sama beseda, samo za-bvljanje čez gospodo, samo poveliča-nje seljaka, katero nič ne stane ter prizadene le nekoliko truda jeziku in grlu, samo prazne obljube: to je bila radičevska kmetska politika.
»Kmetski list« in propadanje samostojne kmetijske stranke.
Nič dela, nič organizacije za kmeta: ne gospodarske ne izobraževalne organizacije.
Po tem vzoru si je »Kmetski list« zamislil svoj »kmetski program«, ki ga hoče ugotoviti »enkrat za vselej«. Mi pa smo ugotovili ne »enkrat za vselej«, marveč bomo to zopet povedali, naj bode to »Kmetskemu listu« prav ali neprav, da se samostojna kmetijska stranka nikdar ni ravnala po pravem kmetskem programu. Ta stranka ni nastala iz potreb slovenskega kmeta, marveč iz potreb slovenskega gosposkega liberalizma, ki je samostojno kmetijsko stranko ustanovil kot svojo liberalno podružnico na deželi. Kako je ta »kmets-ka« stranka po svojem bistvu ne-kmetska, dokazuje dejstvo, da je prvi voditelj te stranke gospod Iv. Pu-celj prišel iz vrst slovenskih gosposkih liberalcev, sedanji duševni vodja stranke gospod Albin Prepeluh pa je prišel iz vrst socialistov. Ta dva gospoda sta sedaj vrhovna tolmača — kmetskih načel in glavna branitelja kmeta zoper »pokvarjeno« gospodo.
»Kmetski list« potrjuje propad svoje stranke.
Kako globoko je padla nekdanja samostojna kmetijska stranka in kako že tiči na dnu prepada, dokazuje takozvani »Kmetski list« z načinom, kako odgovarja na naše ugotovitve dejstev in dejanskega stanja. Zvest radičevski metodi kar siplje iz svojih ust zabavljivke in psovke kakor te-le: bedak, ščeneta, zastareli sleparski klerikalci, pokvarjena mazi-ljena in nemaziljena gospoda, svinjarija, klerikalni petelinček, farji, klerikalni pokvarjenci, švindlerji itd. Ta šopek duhtečih rož smo zbrali le samo iz enega članka »Kmetskega lista«. Ali te duhteče rožice ne dišijo po »pokvarjeni gospodi«, ki jih proizvaja na svojem zeljniku?! Na pristno slovenski kmetski gredi te lepe rožice niso zrastle. Bilo bi nepotrebno nad takšnimi surovostmi se razburjati. Kdor zmerja in psuje, ta je zgubil. Ako nekdanja samostojna kmetijska stranka ne zmore drugega, kakor zmerjanje in psovanje, s tem najbolj dokazuje svoj popolni
propad. Ta propad pospešuje njena sedanja tesna zveza s samostalnimi demokrati. Pucelj in dr. Kramer hodita sedaj roko v roki po shodih. Kmetje, tudi tisti redkoštevilni, ki so še verjeli samostojno kmetijskim besedam, hujskarijam in obljubam, z glavo majejo nad tem prijateljstvom. »Kmetski list« pa piše, da to prijateljstvo ni nič čudnega, marveč nekaj čistT) naravnega. Kakor so v svetovni vojni, tako ta list izvaja, velesile proti skupnemu sovražniku Nemcu se zvezale v veliko antanto, tako so se kmetijci s samostalnimi demokrati tesno zvezali med seboj proti skupnemu sovražniku — klerikalcu. Tako »Kmetski list« sam potrjuje, da je glavni namen njegove stranke pobijanje takozvanega kle-rikalizma, to je: prave krščanske stranke, da torej ta stranka po svojem programu in po svojih ciljih ni kmetska stranka, marveč čisto navadna kmetska podružnica gosposkega liberalizma. Taka stranka pa ne zasluži nič drugega, nego da razpade, propade in izgine!
V NAŠI DRŽAVI.
Pomirjenje v radikalni stranki. —
Mnogi so pričakovali v preteklem tednu razkol v radikalni stranki. Ta razkol bi naj nastal zaradi nespora-zumljenja med glavnim odborom radikalne stranke in pa Vukičevičem. Celi teden so listi o tem razpravljali. Konečno pa je zmagala v radikalnih vrstah uvidevnost in našel se je izhod, da je iz tega nesporazuma izšla radikalna stranka enotna. Svojo enotnost je sklenila tudi s tem, da se je Aco Stanojeviča izvolila za predsednika, torej za naslednika rajnega Pašiča.
Ponujena bratska roka — zopet od
bita. Radikalna stranka je po svojem predsedniku Aci Stanojeviču zopet ponudila v imenu Srbov bratsko roko Hrvatom. Radičevci in pribičevi-čevci so pričakovali razkola v stranki, so pričakovali novih zaplerljajev političnega položaja, odstop vlade in razpis volitev itd. Ker se jem pa to upanje ni izpolnilo,, so ponujeno roko radikalov odbili. Radikali so nam reč sklenili, da se Hrvate ponovno povabi na sodelovanje in Aca Stano-jevič naj bi to dosegel. Takoj, ko so te vesti prišle v javnost, so hrvaški časopisi sporočili odgovor dr. Mačka in Pribičeviča, da se ta ponudba sporazuma odklanja.
Vlada ostane in — dela! Sedanjo vlado podpira tolika večina narodne skupščine, da nima niti najmanjšega povoda, da bi ustregla želji radi-čevcev, da bi odstopila. Poleg tega pa tudi ne more, kajti dela je veliko. Najbolj važno je, da se pripravi drž. proračun. Brez rednega proračuna ni rednega gospodarstva v državi.
Zato se dela na proračunu zelo živahno in vstrajno.
Sklicanje narodne skupščine, ki je
bilo preje predvideno na konec septembra, se je preložilo zaradi tega, da se je preje uredil notranji strankarski položaj radikalov. Sestala pa se bo narodna skupščina okrog 5. oktobra.
Razdolžitev kmetij — to je ena prvih in najpotrebnejših pomoči našemu kmetu. Da bi se temu odpomo-glo, imamo poseben zakon o kmetijskih kreditih. Ta zakon je zahteval ustanovitev posebnih zadrug, ki naj bi razdeljevale te kredite. Za Slovenijo je bila taka zadruga — v Zagrebu. Ko se je pa ta zakon skušal izvajati, se je pokazalo, da je preveč nepraktičen in da posebno svobodne zadruge potiska ob stran. Zato je SLS zahtevala izpremembo tega zakona. S svojo zahtevo je uspela. Pretekli teden je poseben odbor razprav ljal o tem zakonu, ki se bo v smislu naših zahtev izpremenil. Istočasno pa se bo predelal tudi zadružni zakon tako, da bodo naše zadruge mogle po tem zakonu dobiti podporo na podlagi zakona o kmetskih kreditih.
Delo naših poslancev je v odsekih kot tudi v posameznih posredovanjih zelo ' plodonosno. Sloveniji je močno primanjkovalo vagonov za prevažanje lesa, sadja itd. Poslanci so posredovali in Slovenija ima danes dovolj vagonov na razpolago. Po leg tega je je za progo Maribor—Št. IIj dosegla posebna olajšava za izvoz sadja, da ga ni treba več voziti nazaj v Maribor na pregled, ampak kar izvozi v Avstrijo. Tudi poseben tovoren vlak se vpelje na tej progi, da ne bo zastoja. — Orožne vaje*so mnogim kmetom sedajle ob času jesenskega spravljanja žetve zelo nepriročne. Zato so poslanci SLS v Beogradu posredovali in dosegli, da je vojni minister zapovedal poveljnikom
vojnega okrožja, naj se ozirajo na prošnje vpoklicancev in naj orožne vaje odlože. Vojni obvezanci, vinogradniki in sadjarji, ki so poklicani s 1. oktobrom, naj čimpreje vložijo prošnje. — V odsekih, kjer se pripra vljajo razni zakoni in vsa ostala snov ka delo narodne skupščine, so naši poslanci delali celi pretekli teden in to z lepim uspehom. Delavnost naših zasotpnikov je obče znana, saj je celo Radič svoj čas, ko je bil on v vladi, mi pa v opoziciji,rekel, da bi naše poslance rad imel — v vladi, ker 'ti znajo delati.
*
V DRUGIH DRŽAVAH.
Venizelos potuje . . . Grški vlasto-držec Venizelos je takoj po ozdravljenju odšel na potovanje. Najprej v Italijo. Tu je sklenil zrijateljsko pogodbo. Nato v Francijo. Tu je imel težje stališče. Nameraval je stopiti v stik z našim zunanjim ministrom, ki je v Parizu, ali je dobil od francoske vlade migljaj, da to ne gre in naj poišče Jugoslavijo v — Beogradu. Pričakuje se, da bo odpotoval v Beograd in od tu šel domov. Venizelos je sicer zvit človek, ali Jugoslavija je država, kateri bo moral biti dober sosed ! •
Odločilni 7. oktober za Avstrijo se bliža. Ker vlada nima pravice prepovedati zborovanj, se bo omejila na varnostne odredbe, da bi ne prišlo do spopada med socijalist. Schutz-bundom in Heinrvvehrom. Po novih napovedih pride do pol milijona ljudi vkup. Gre pa za to, ali naj Avstrijo vodi dežela ali mesta. Boj med deže-nikom na eni strani, in socijalistič-(o in mestom, med kmetom in obrtnimi delavci v mestih na drugi strani se bo vršil idejno in morda tudi dejansko 7. oktobra v Dunajskem Novem mestu.
Volitve v Angliji se bodo v kratkem vršile. Bojaželjnost posameznih
strank se že zelo kaže. Velikih izpre-memb pa ni pričakovati.
V Združenih državah volijo predsednika. Javili smo že, da je med med najresnejšimi kandidati tudi katoličan Schmidt, sedanji predsednik newjorške državice. Volilni boj je v Ameriki zelo surov in nasilen, da pri nas še liberalci niso vsega tega zmožni, kar počenjajo njihovi tovariši v Ameriki.
Namesto miru — sovraštvo! Kello-gova mirovna pogodba je podpisana. Prišli pa so skupaj menda zato, da so si v karte pogledali. In res je Ame rika »dobila« (za dolarje seveda) besedilo francosko-angleškega dogovora glede pomorskih vojnih priprav. In zdaj je Amerika odgovorila, da tega francosko-angleškega dogovora ne prizna, in da zahteva novo pogodbo, ali pa se bo tudi sama začela ob-oroževati na morju. Z oboroževanjem je je začela, ker je takoj določila 100 milijonov dolarjev za prvi prispevek novih bojnih ladij.
Za svetovno gospodarstvo I Začenja se nov boj na tem ljubem svetu. Boj med Evropo in Ameriko za sve-
Svatovsko oblačilo.
V svojih prilikah nam je hotel pred očiti naš Gospod velike in globoke resnice. Tako tudi v priliki o človeku, ki je prišel na kraljevo ženitnino brez svatovskega oblačila in. je bil zato vržen iz gostije v zunanjo temo. Kaže nam ta prilika nesrečo človeka, ki je užival srečo Kristusove vere, pa je to srečo izgubil.
Res se sme vera, ki nam jo je prinesel Kristus, imenovati gorljiva, ki nam jo je pripravil nebeški kralj, saj nam po njej sveti božja luč, se hranijo naše duše z "božjo hrano in močjo, pijejo naša srca božjo tolažbo in božje veselje. Prvi, ki so bili povabljeni na to gostijo, so bili Judje. Med njimi je Kristus živel in deloval, njim se je najprej oglasila apostolska pridiga. A oni so to povabilo zavrgli, so apostole — kraljeve poslance, ki so jih vabili, morili, zato je bilo njihovo mesto razrejano, oni pomorjeni ter razkropljeni po svetu.
Nato so bili povabljeni drugi narodi in ženitnina se je vedno bolj polnila. A izpeljevati se je tudi začela napoved o gostu, ki je bil vržen v temo, ker ni imel svatovskega oblačila. Vidite v zgodovini cele narode, ki so uživali nekdaj dobrote Kristusove Cerkve, danes jih nimajo več! Vidite lahko družine, ki so bile srečne v svoji veri, a danes jim je ta sreča čisto zamrla. Vidite lahko ljudi, ki so imeli v svoji mladosti srečo vere, ali katerih predniki so bili globoko verni, a oni so sedaj v temi: ne sveti jim več Kristusova luč, ne živijo več svetlega življenja, nimajo več tolažbe, ki izvira iz vere. Lahko za-denete na take pomilovanja vredne, ki jim srce kar gori zaničevanja in
tovno gospodarstvo. Dozdaj je Evropa bila gospodarica celega sveta. Veliko večji zemeljski deli sveta, veliko številno močnejši narodi so bili pokorni Evropi. Evropa ni imela tekmeca na vsem svetu do svetovne voj ne. V tej vojni pa si ga je sama vzredila. Drago je plačala Evropa svetovno vojno, ker si je uničila toliko milijonov zdravih ljudi, zrušila vse svo je gospodarstvo in sprla narode, da še sedaj po desetih letih ne morejo skup. Najdražje pa bo šele plačala! Amerika je edina, ki je v svetovni vojni res zmagala. Zaslužila je denar — za smodnik in granate in smrt na orožja! Zdaj je drzna toliko, da hoče vpliv Evrope v svetovni politiki zlomiti. Zato njihova želja — po miru, da bi jo Evropa v miru pustila priti do vpliva. Evropa je danes preslaba, da bi ugovarjala. Amerika bo zaradi gospodarske premoči prej ali slej postala vplivnejša in tako se bo sčasoma svetovna politika odločala — na daljnem vzhodu. Če bo ta nastop Amerike Evropo zmodril, da bi začela misliti kot celota, kakor pač Amerika misli in dela kot celota, se pa ne more za gotovo prerokovati.
sovraštva do vere, lahko slišite njihove, včasih kar divje izbruhe zoper njo, lahko tudi vidite vso bedo, ki jo trpijo njihove duše.
Gotovo žalostna usoda. Pa ali ni to usoda, ki bi utegnila zadeti tudi tebe ali tvojo hišo črez nekaj let? Lahko, ako na gostiji božji, na kateri si še, ne bi imel svatovskega oblačila. Je pa to svatovsko oblačilo sveta ljubezen in navdušenost za vero in njene milosti. Ko bi se živo zavedali, kaj nam je naša vera, kako nam kaže po njej sam Bog pravo pot skozi življenje, kako dobivamo po njej moč zoper greh in strast, ko bi hoteli videti, kako lepša vera življenje že na tem svetu, ko bi imeli pred očmi ono neizmerno blaženost, ki jo nam hoče dati vera po smrti, potem bi razumeli Kristusovo besedo, da je božje kraljestvo, da je vera zaklad, ki ga je našel človek na njivi, pa je šel in vse prodal, da je kupil tisto njivo, kako bi potem ljubili svojo vero, kako bi se je oklepali, kako bi skušali se vedno bolj vživeti v vero in živeti po njej. To bi bilo naše svatovsko oblačilo.
Če pa bi že začeli postajati vedno bolj takoimenovanega modernega mišljenja, če bi se nam to, kar uči in zahteva vera, hotelo zdeti pretirano, pretežko, če bi bili tudi že te misli, da tako življenje ni več za sedanji čas, če bi ljubili v svoji notranjosti že ono življenje, ki ga je svet tako poln, ki pa ni v duhu in po nauku Kristusovem, ali se ne bi zgodilo prej ali slej, da bi stali z obema nogama noter v tem življenju, ki ga danes svet imenuje srečo, a mu pravi sveto pismo tema? In če se hočemo mi svoje vere že nekako sramovati, če nam postajajo nerazumljive razne stare krščanske navade, pa jih naj-rajše opuščamo, pa izginja iz naših družin skupna vsakdanja molitev,
pa postajajo ob nedeljah popoldne naše cerkve vedno bolj prazne, pa je okoli prižnic vedno manj poslušalcev, pa sv. maša ni več ura globoke pobožnosti, katero smo poživeli z molitvenikom ali rožnim vencem v roki, temveč nam postaja vedno bolj ura praznega stanja in dolgega časa, če že nad 20 let obhajilni zvonček od naših oltarjev zveni tako glasno in nas kliče h pogostemu sv. obhajilu, h pogosti združitvi z našim Bogom, pa smo mi tako gluhi, ali ni vse to znamenje, da je v nas vgasnila sveta ljubezen in navdušenost, da morebiti ni več daleč čas, ko bo naša duša tarnala v notranji suši? Zavedati se namreč moramo, da stopamo pri molitvi, pri raznih pobožnostih, če se jih prav udeležimo, posebno pa pri sv. maši in sv. obhajilu, v ozek stik z Bogom in njegovimi milostmi. A če smo za vse to mrzli in brezbrižni, je pač to znamenje, da v nas ni veliko ljubezni do Boga, ni veliko hrepenenja po njegovih milostih. In zavedati se moramo, da so molitev, sv. maša, sv. obhajilo ob enem studenci, iz katerih pijemo ljubezen do Boga, in navdušenost zanj, in čim manj pi jemo iz teh studencev, tem manj bo pač v nas te svete ljubezni in navdušenosti. In izkušnja tako očividno kaže, kako ta ljubezen pojema: v enem rodu je mlačnost, v naslednjem brezbrižnost, v naslednjem pa že popolna tema bogaodtujenosti.
Mislim, da pridejo za vsakega človeka trenutki, ko mora pogledati v svoje življenje in si staviti vprašanje: »Kako je z menoj, kako je ir' bo z mojo hišo, mojo družino?« .n tak trenutek, mislim, je gotovo nedelja, ko slišiš v evangeliju o človeku, ki je moral iz svetle gostije v temo, ker ni imel svatovskega oblačila. Kaj si moraš priznati ti pri tej misli na božjo gostijo in zunanjo temo? Ko opazimo, da nam izginja zdravje in življenje, gremo, da se nadihamo več svežega zraka, da nas obseva več solnca, da imamo več* tečne hrane. In če vidimo, da nam izginja življenje naše duše, ljubezen do Boga in vere, pač tudi začnimo hoditi k studencem, iz katerih lahko pijemo to življenje, da bo zažarela naša duša v svatovski obleki, da bo naš delež na božji gostiji sedaj in tudi v prihodnjem življenju!
*
Gorčično zrno. Letos se oči vsega katoliškega sveta obračajo v Avstralijo, kjer se je vršil v prvem tednu meseca septembra svetovni evhari-stični kongres. Zanimivo je, kako je rastla katoliška Cerkev v Avstraliji. Leta 1800 je prišlo tja krdelce političnih beguncev, ki so bili pregnani iz Irske radi svojega katoliškega prepričanja. Črez sto let je ena petina avstralskih prebivalcev katoliška. Je tam 6 nadškofij, 16 škofij, 1862 cerkev, 1094 svetnih duhovnikov, 9 semenišč, 57 moških in 230 ženskih re-: dovnih hiš, 169 katoliških srednjih in 1094 osnovnih šol. Tako se tudi tu izpolnuje Kristusova beseda, da je
Vinogradniki, počakajte s trgatvijo!
Deževno vreme je mnoge vinograd nike spravilo naravnost iz ravnotežja. Začeli so že s trgatvijo, dasirav-no še grozdje prav nič ni zrelo. Vinski mošt od grozdja, ki se je trgalo te dni, tehta komaj 13 do 14 stopinj slad korja. Takega vina nihče kupoval ne bo in ž njim si bomo samo strašno pokvarili dober sloves naših vin.
Kot prijatelji naših vinogradnikov svetujemo nujno sledeče: Kjer grozdje močno gnije, poberite vse gnilo grozdje še te dni. Z glavno trgatvijo pa počakate čisto do zadnjega, da bo mošt imel vsaj 18 do 19 stopinj sladkorja. Po večini je še grozdje, osobi-to rizling in druge žlahtne vrste zdra vo. Vremenski preroki, ki so letos navadno dobro prerokovali, napovedujejo za oktober lepo vreme. Radi
tega počakajte vinogradniki z glavno trgatvijo vsaj do 15. oktobra, ker bo grozdje v slučaju količkaj lepega vremena sedaj naglo zorelo. Vsled dežja je namreč koža na jagodah zelo tanka in bodo solnčni žarki zelo uplivali na razvoj sladkorja v grozdju.
Prosimo gg. župane in naše napredne vinogradnike, da poučijo svoje tovariše, ki imajo namen prezgodaj trgati grozdje, da naj na vsak način počakajo s trgatvijo. Ker je drugače grozdje letos izvanredno zdravo, bi bila ogromna škoda, ako bi nezrelo grozdje potrgali in s tem škodovali slovesu naših dobrih vin.
Za vinogradnike naj velja geslo: Počakajmo še s trgatvijo!
božje kraljestvo kakor gorčično zrno, ki je najmanjše med semeni, pa se razraste v celo drevo.
251etnica znamenitega moža. Na
Angleškem je praznoval 251etnico svojega škofovanja kardinal Bourne, ki je pred leti obiskal našo državo in je znan kot naš prijatelj. Ob njegovi 251etnici angleški katoličani s hvaležnostjo priznavajo, da je velik napredek katoliške Cerkve na Angleškem v veliki meri zasluga kardinala Bourneja. Njegova velika zasluga je, da se je dozidala krasna stolna cerkev v Wesminstru in da je zidal na Angleškem veliko duhovno stavbo, ker je skrbel z vsemi močmi za versko vzgojo mladine in se je ustanovilo po njegovem prizadevanju veliko število katoliških verskih šol.
Razveseljiva 601etnica. Hrvatski k itoličani obhajajo te dni 601etnico rVuštva sv. Jeronima. Društvo je sli-iao naši družbi sv. Mohorja in skrbi za izdajanje dobrih knjig. V 60 letih svojega obstoja je društvo sv. Jeronima poslalo med hrvatski katoliški narod 5,162.800 knjig. Daj Bog temu društvu za njegovo prihodnost svoj blagoslov, da bi tudi po njem zasijala na Hrvatskem tem jasneje zarja l\atoliškega preporoda!
Gibanje katoličanov na Francoskem. Na Francoskem so se katoličani navadili precej živahne delavnosti, s katero hočejo doseči svoje pravice in ravnopravnost v državi. Od leta 1924 obstoji tam »Udruženje bivših vojakov«. To udruženje je zabra-nilo, da Herriot ni mogel izvesti svojih proticerkvenih načrtov. Letos pa je to udruženje na svojem velikem zborovanju zahtevalo, da se mora od praviti postava, ki je izgnala razne katoliške redove iz Francije. Javnost je to zahtevo z zadovoljstvom sprejela. Odločnost in pogum vedno izda! — V zadnjem času so imeli na Francoskem tudi več velikih zborovanj, na katerih so zahtevali katoličani za svoje otroke verske šole. — Skrbijo katoličani pa tudi za živo versko življenje. Že več let prirejajo velika romanja mladine v Ars, kjer je deloval sveti župnik Janez Vianney. Tako romanje je bilo tudi letos in so tam francoski fantje opravili enodnevne duhovne vaje.
Katoliški tisk na Kitajskem. Na Kitajskem so začeli misijonarji iz jezuitskega reda izdajati katoliški list v kitajskem jeziku, ki nosi ime »Kung-Kao-Po.« Izhajal bode vsaki teden.
Čudežno ozdravljenje v Lurdu. —
Rozina Namotte, doma iz trga Alleur v Belgiji, je kot nastavljenka v neki trgovini dne 28. januarja leta 1922 čistila posodo. Pri tem se je ranila na malem prstu desne roke in kmalu nato so ji ohromele obe roki in še leva noga. Iskala je pomoči pri raznih zdravnikih, a to* so leta 1927 izjavili, da je neozdravljiva. Letos je prišla z belgijskim romarskim vlakom v Lurd in ko se je dne 4. septem bra kopala v čudežni kopeli, je med procesijo s presv. R. Telesom skočila i7. kopeli popolnoma zdrava.
Šolska sestra Stanislava Voh — nmrla. Preteklo nedeljo, dne 30. septembra, je zavod šolskih sester v Ma riboru zadela velika žalost. Umrla je mati Stanislava Voh. Pokojna je bila ena najpodjetnejših in delavnih sester te kongregacije, znana tudi po vsej naši štajerski pokrajini in daleč preko mej Slovenije, kamor je tndi segalo njeno delovanje. Mati Stanislava Voh je bila rojena dne S.-oikto-bra 1859 v Št. IIju pri Velenju iz znane Vohove hiše, iz katere so izšli g. kanonik Jernej Voh. Izšolala se je v zavodu šolskih sester v Mariboru in bila stara komaj 18 let, že poklicana kot šolska sestra. Njeno delo se je vi dno poznalo v šoli, kjer je bila učiteljica, pozneje ravnateljica. Kot vika-rica pa se je lotila velikega dela, da je postavila novo šolsko poslopje, ki je eno najmodernejših šol v Sloveniji. Pod njenim predstojništvom so rastle naselbine šolskih sester v Sloveniji, pa drugod v Evropi in končno tudi v Ameriki. Pri vsem tem velikem delu pa ni pozabila na skrb za svoje zveličanje. Bila je svetega, ponižnega in potrpežljivega življenja. Dičila jo je posebno zaupnost v božjo pomoč, katero si je sprosila marsike-daj na priprošnjo Slomškovo. Njeno delo in življenje nam daje poroštvo, da je srečna pri svojem Bogu, kateremu je tako zvesto služila. Blagor njim, ki v Gospodu umrjejo«. Med nami pa naj živi njen sveti zgled žive vere in ljubezni božje!
Oblastni odbor mariborski je na
svoji poslednji seji sklenil preložiti okrajno cesto v Rogaški Slatini izven zdravilišča samega. — Razen no ve stavbe za stanovanja gostov bodo v Dobrni razširili tudi kopališče in podvojili število kabin. — Dovoljen je bil kredit 25.000 D za gradnjo ceste Središče—Stara gora. — Dne 1. oktobra so se na novo razvrstili posamezni oddelki oblastnega osredn. urada v Vrazovi ulici. V povečano in
prenovljeno zgradbo na dvorišču oblastne palače se vselijo gradbeni in zdravstveni ter kmetijski oddelek.
Menice je ponarejal in prišel v — lnknjol V Mariboru so zalotili celo organizacijo, ki je ponarejala podpise na menicah in so z njimi potem dobili denar v posojilnicah. Zapletenih je več znanih oseb, ki si svojo eksistenco ohranjujejo le na take in po dobne načine. Med temi so tudi ljudje iz Avstrije, ki so si celo denarni zavod v Mariboru ustanovili, da bi preproste ljudi na svoje limance vlo-vili. Nekaj nerazsodnih kmetov je že nasedlo zaradi višjih obresti. Ljudje, držite se naših domačih denarnih zavodov!
Žrebanje efektne loterije za postavitev gasilnega doma v Libeličah —
določeno na dan 8. septembra 1928 — je iz nepredvidenih ovir preloženo na dan 7. aprila 1929. Izžrebane številke se bodo objavile v vseh dnevnikih v Sloveniji."
Tihotapstvo s saharinom cvete posebno v sedanjem času. Je pa to zelo nevarna stvar in ni pametno biti — tihotapec. To so izkusili pretekli teden kmetski fantje na Slov. Koroškem. Osnovali so celo družbo za tihotapljenje saharina na Kranjsko. Sredi polja so na določenem prostoru imeli skrito skladišče saharina. Pa je skušnjava zmotila nekatere, da so na svojo roko odnesli 40 kg saharina in so ga hoteli spraviti čez mejo. Drugi so to opazili in so skušali preprečiti nakano svojih tovarišev. Zato so javili obmejni straži, kdaj in kod da pojdejo tihotapci. Res1 so prišli. Sedem so jih vjeli. Financarja pa so tudi ovaduha obdržali in tako je naenkrat cela dvanajstorica tihotapcev v ječi.
španska trdnjava zletela v zrak.
Niti malo se še ni poleglo razburjenje po Španskem zaradi strašnega požara v Madridu, že je prišla druga težka vest, da je zletela v zrak trdnjava Carbrerizas v španskem Maroku. V tej trdnjavi je bilo 20.000 kg črnega in 40.000 kg brezdlmnega smodnika, in 100.000 kg smodnika za granate. In vse to Jo naenkrat eksplodiralo.
Na dva kilometra naokrog se je vse podrlo, nad celim mestom Melili pa je deževalo opeke, kamenja, tramov, železja, ostankov granat in kosov člo veških teles. V trdnjavi Je stanovalo do 1000 vojakov, koliko je mrtvih, še ni znano, gotovo ja, da se nihče ni rešil živ, kolikor jih je bilo notri. Zažgali so baje zarotniki.
Vsem cenjenim naročnikom, katerim je naročnina že potekla, smo v današnji številki priložili položnice. Blagovolite kmalu poravnati naročnino, da ne bo treba prekiniti pošiljanja lista!
Maribor se modernizira. Mesto Maribor vedno bolj napreduje. Na vseh delih mesta se popravljajo ceste. Na dveh krajih se že zida moderno podzemsko stranišče. Največje delo mestne občine v preteklem poletju pa je zgraditev do 150 delavskih hišic. Vsaka družina ima svojo hišo in svoj vrt. Se pač pozna, da vladajo občino — ti prešmentani klerikalci in to tako, da še socijalisti ne morejo zabavljati.
Smrt vzornega moža. V Št. Juriju ob Taboru je umrl Franc Lukman, oče vseučiliškega profesorja dr. Luk-mana. Pokojni je bil vzoren katoliški mož. Naj mu bo Bog plačnik za vse! Domačim, posebno našemu svoječas-nemu sotrudniku g. dr. Lukmanu, is kreno sožalje!
Vlomilci na delu. V Podlehniku pri Zavrču so neznani vlomilci udrli v neko trgovino in odnesli za 80.000 D blaga. Vlomilce zasleduje mariborska policija na moderni način in išče tatove, ki so pustili na raznih predmetih odtise prstov. Po kolobarjih prstov so že marsikaterega dolgoprst neža zasačili.
Vojaške vaje v bližini vinogradov in sadovnjakov. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, namerava vojaška oblast prirediti v mariborski okolici male vojaške vaje in sicer še v mesecu oktobru. Vinogradniki in sadjarji se radi tega naj ne razburjajo. Vojaški poveljnik mesta Maribor je izdal na vojaške oddelke strogo povelje, da ne smejo vojaki delati prav nobene škode ne v vinogradih, ne v sadovnjakih. Vsekako pa opozarjamo prebivalstvo, da v slučaju, ako se pojavijo vojaške čete v kakem kraju, da takoj postavi posestnik ob vinogradu ali sadovnjaku posebnega čuvaja za tistih par ur, ko bodo vojaki imeli tam vaje. V slučaju pa, ako napravi vojaštvo kljub strogim odredbam kako škodo v vinogradu ali na sadju, pa naj vsak posestnik zabeleži naslov vojaške čete (pešpolk št......,
oddelek strojnih pušk št.......) ter nemudoma javi potom občinskega urada okrajnemu glavarstvu in tudi komandi mesta v Mariboru, da je vojaštvo napravilo to in to škodo. Nave-
sti se mora natanko datum in kraj. Naj se vinogradniki in sadjarji prav nič ne razburjajo radi tega, ker bodo te vaje baje v zelo malem obsegu in samo na nekaterih krajih. Na vsak način pa naj nikdo iz strahu pred vo jaštvom ne potrga zelenega, še nezre lega sadja in grozdja.
Radeckljev vojak — umrl. V Gru-šovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici je u-mrl daleč na okoli znani mlinar in posestnik Jožef Dimnik, star 80 let. Dimnik je bil Radeckijev vojak in se je tudi udeleževal vojn v letih 1864 do 1866. Rad je pripovedoval stare vojne dogodke. Več let je bil občinski odbornik ter je bil posebno znan radi tega, ker je rad pomagal sosedom v težavah z besedo in dejanji. Bil je zvest volilec naše krščanske stranke in ni skakal iz ene stranke v drugo, kakor to počenjajo nekateri. Vrlemu možu svetila nebeška luč!
Zaradi Poljšaka kaznovani zdravniki! Zdravniki, ki so se izjavili, da je Poljšakovo zdravilo pomagalo, so bili sedaj od zdravniške zbornice obsojeni dr. Vilimek in dr. Harpf ne smeta eno leto vršiti zdravniške službe, dr. Tanjšek in drugi pa morajo plačati večje zneske. — Za nas s tem stvar še ni rešena. Ako zdravniška zbornica zdravnike kaznuje, ker so se izjavili, da je Poljšakovo zdravilo pomagalo, je s tem ščitila gmotne interese svojih članov-zdravnikov. Mislimo pa, da je zdravniška zbornica tudi za to tukaj, da ščiti zdravstvene koristi ljudstva. Zakaj se ne izjavi o zdravilu kot takem? Zakaj se ne preišče ozdravljenih slučajev in se na merodajnem mestu — kliniki — ne dovoli vršiti nadaljevanje zdravljenja? Preveč je že dandanes umetnost zdravilstva splošna, da bi si gg. zdravniki takim potom zasigurali gmotno dobro stanje in ugled. S tem, da so bili omenjeni zdravniki kaznovani, torej še ni rešeno vprašanje-kaj je s Poljšakovim zdravilom. Čim-kreje se to vprašanje končnoveljavno reši, tem boljše za — vse!
Mutec — izpregovoril. V Litiji je čuden berač, mutec. Hodil je od hiše do hiše, a ker je bilo slabo vreme in on ves premočen, pa mu ni bilo, da bi še okrog hodil, je pa pri neki hiši več odnesel, kakor so mu dali. Moral je pred sodišče. Tu pa je nenadoma izpregovoril: »Saj bo boljše v ječi, kakor pa v tem slabem vremenu okrog hoditi!«
»Miklova Zala« med bajoneti — tako smejo igrati naši ljudje na Koroškem. Seveda jezi Heimwehrovce, da si še sploh upajo. Bomo pa morali tu di pri nas nemške prireditve malo o-mejiti, da bodo Nemci bolj pohlevni.
Pijan ruski polkovnik, ali »Jutrov« škandal. Ne bi omenjali tega dogodka, da je neki pijan ruski polkovnik
Legat prišel v beograjske zapore, kjer je bil od nekega orožnika tepen. Pa e »Jutro« naredilo to kot novo državno afero in svetoven škandal. Pijani ruski polkovnik je pač razdra žil orožnika, ki seveda ni prav ravnal, ker ga je nabil, da je bil polkovnik ranjen. »Jutro« ga je že pred ted nom — pokopalo. Seveda ga je pozneje izkopalo, pa se zopet temeljito blamiralo.
Jeleni so še v Sloveniji! V lovišču grofa Borna na Gorenjskem je preteki onedeljo bil ustreljen jelen z osmimi rogovi.
Železniška proga Rogatec-Krapina
bi bila morala biti že to jesen otvor-jena, ali delo je prepočasi napredovalo zaradi dveh predorov. Postaje še niso določene.
Invalidi zborujejo v Beogradu. —
Kongres je zelo dobro obiskan. Invalidi zahtevajo izpremembo invalidskega zakona. Njihove zahteve bodo sprejete.
Nova železniška proga v Jugoslaviji Beograd—Obrenovac se je otvo-rila dne 1. oktobra. S to progo se je skrajšala zveza Beograd—Sarajevo za 12 ur.
Barbarstvo v hrvaški vasi. Kakor poročajo hrvaški listi, so v selu Gro-čani kmetje pretepli invalida Antona Hrga tako, da je obležal na cesti. Nato so vsega krvavega zvezali na rokah in nogah in so ga pustili ležati. Naknadno se je ugotovilo, da invalid ni bil pri pravi pameti, da so imeli z njim »sitnosti«, da ni bil za delo, pa so ga na ta način — »ozdravili«.
Lastnega otroka — prešal. To ne-; srečo je imel neki kmet v Banatu, , kjer že imajo trgatev. Otrok mu je padel v stiskalnico za grozdje in tam ; utonil. Oče ni pogledal v stiskalnico preje, dokler ni šel pripravljat za stiskanje. Ko je naložil klade, je začutil trd predmet in — našel svojega štiriletnega otroka v stiskalnici.
Žepna tatvina — da se izplača! V vlaku Zagreb—Beograd se je pretekli teden izvršila velika žepna tatvina. Ko je neki Branko Žarič, tovarnar, v vlaku spal, mu je neznanec odnesel denarnico, v kateri je imel 300.000 Din.
Polom starokatoiiške Cerkve. Na Hrvaškem so poleg političnih neumnosti zadnji čas uganjali tudi v verskem oziru gonjo zoper katoličane in sicer tako, da so ustanovili — staro-katoliško Cerkev. To so posebno ra-dičevci podpirali. Njihov »škof« je bil Kalodjera. Pretekli teden pa so se skregali in so svojega »škofa« nagnali. Pravijo, da bo sedaj konec te verske zmote in nesloge na Hrvaškem.
Za Dijaško kuhinjo v Mariboru so
darovali pogrebci pri pokopu Marije Neuwirth v Žicah, Sv. Ana v Slov. g., Din 76.50. Bog plačaj!
Zdravnica dr. Klara Knkovec sprejema od 1. oktobra t. i. naprej v Mariboru, Krekova ulica 18, I. nadstropje (blizu gimnazije).	1194
Vsaka slovenska hiša naj ima novo barvano Slomškovo slilKO I
Naročajo se pri upravi „Našega doma" v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 6/1.
Iz tovarne so ga nesli — pretekli teden v Rušah nekega preddelavca, s katerim delavci niso bili zadovoljni. Tisti, ki so ga nesli, so bili takoj odpuščeni. Ostalo delavstvo se je postavilo za svoje tovariše. O celi zadevi se sedaj vrši preiskava.
Peščene plasti so ga zasule. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je zasulo 161et nega delavca Antona Fornerija pri kopanju v kamnolomu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
Vohunili so za drugo državo nekateri precej odlični meščani mesta Novi Sad. Med temi je bil tudi trgovec Dimič, ki je bil še dobavitelj letalskih potrebščin za novosadsko vojaško letališče. Njegova letala so kaj rada — zgorela! Sedaj se je ta škandal, ki se je vsa leta sem vlekel, — končal.
Ali si že slišal, kaj bo v nedeljo, 7. oktobra, v Selnici ob Dravi? Kar pet
novih zvonov, ki jih bodo posvetili prevzv. knez in škof dr. Andrej Kar-lin, bodo potegnili ta dan v zvonik. Zvonove je krasno izdelala livarna »Zvonoglas« v Mariboru. Prihodnjo nedeljo bo ves dan sodelovala godba Katoliške Omladine iz Maribora ter domači cerkveni pevski zbor bo nudil cel koncert. In srečolov s krasnimi dobitki, vinska trgatev, šaljiva pošta, občinska ječa. Zares bogat pro gram! Boljšega razvedrila in večjega veselja ne moremo ta dan najti nikjer! Zato vsi prvo oktobersko nedeljo v Selnico!
Radvanjska cesta v Mariboru je zaprta do preklica, ker se popravlja in se dela novi most.
O novi šoli v Slov. Bistrici.
Že nekaj let si prizadeva posebno naše učiteljstvo, da bi se v Slov. Bistrici zidalo za ljudsko deško in dekliško šolo novo šolsko poslopje. Dne 12. julija si je ogledala posebna komisija staro šolsko poslopje, ki se je seveda odločila tudi za novo šolo. In zdaj je krajevni šolski odbor že izdelal program za stavbo novega šolskega poslopja. Ta program je bil razpoložen do 6. oktobra na vpogled pri krajevnem šolskem odboru in so bile vse všolane občine bistriške župnije pozvane, da si program pregledajo in da lahko vložijo proti programu rekurz ali protest. Občine šolskega okoliša stojijo na stališču, da davkoplačevalci vsled velikanske gospodarske krize nikakor ne morejo prevzeti velikanskih plačil za novo šolsko poslopje in da je nova šola v Slov. Bistrici tudi popolnoma nepotrebna, ker se lahko popravi stara šola, ki bo potem še dolgo služila svojemu namenu. Da obvarujejo občane pred neznosnimi in nepotrebnimi bremeni, zato so občine vložile proti zidanju nove šole oster priziv na krajevni šolski odbor, katerega tukaj prinašamo, da iz njega davkoplačevalci slovenjbistriškega šolskega okoliša spoznajo nevarnost, ki jim preti ter vsak po svoji moči vpliva na merodajne faktorje, da odstranijo to nevarnost in jih obvarujejo težkih in usodepolnih posledic, ki bi jih imelo zidanje nove šole za naše kmete in obrtnike. Ta rekurz se glasi takole:
Rekurz občin.
»Podpisane občine ugotavljajo predvsem, da niso nasprotnice šole, temveč upoštevajo v polni meri potrebo šol za ljudsko izobraz-
Poročila SLS.
Županska zveza v Mariboru. Dne
3. septembra t. 1. smo vsem županstvom mariborske oblasti poslali okrožnico, v kateri so se zgodile nekatere stvarne pomote, ki jih tu popravljamo: 1. Odstavek drugi se mora glasiti: Od sklepov in rešitev komisije za ugotovitev dohodka zemljišč zavisi bodočnost našega kmečkega stanu, ker bo ta komisija odločala o višini novega katasterskega čistega donosa (ne zemljiškega davka) itd. 2. Odstavek 5. se mora glasiti: Po došlih vesteh bi znašal količnik za Slovenijo okoli 23, ne 120, to se pravi, dosedanji enkratni čisti donos bi se pomnožil s 23 in produkt bi tvoril podlago za odmero nove zemljarine. 3. Odstavek 6. se mora glasiti: Ta količnik je pa odločno previsok. Našim razmeram odgovarja količnik v višini 10— 20 (ne 80—100). 4. Odstavek 3. na str. 3 se mora glasiti: Osobito je potrebno, da se vlagajo pritožbe tedaj, če bi količnik bistveno presegal število 10 —20, v katerem slučaju bi bil zemljiški davek višji od dosedanjega.
V Vitanju je bilo v nedeljo, dne 30. septembra, zborovanje zaupnikov in pristašev SLS. Udeležba je bila jako številna. Narodni poslanec dr. Josip Hohnjec je poročal o političnem položaju v državi ter o namenih in ciljih sedanje vlade. Njegova izvajanja so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem ter izrekli popolno zaupanje Jugoslov. klubu in predsedniku vlade g. dr. Korošcu.
bo ter hočejo dati šoli, kar ji gre. Na drugi strani pa pribijejo, da je treba, kakor povsod, tako tudi pri izdatkih za šole štediti, da se je treba omejiti tudi tukaj le na stroške za to, kar je nujno potrebno in kar se ne da odložiti na boljše čase in na boljše gmotne razmere davkoplačevalcev, kakor pa so današnje. Danes tlači vse sloje, najsi-bodo kmetje, obrtniki, trgovci ali industrijalci, splošna gospodarska kriza, kakor je še nismo imeli. Gospodarski krogi s strahom razmišljajo na mnogih enketah, kako odpraviti to krizo, in ni se jim še posrečilo najti medicine za povzdigo gospodarstva. Nikjer ni videti konca te krize, temveč položaj postaja vedno hujši po celi državi. In tako je tudi pri nas. V bistriškem šolskem okolišu smo povečini kmetje, ki ne zmoremo denarja niti za najpotrebnejše izdatke. Ko je treba plačati davke, ga ne spravimo skupaj, obleke si ne moremo kupiti, gospodarsko orodje je polomljeno in ne moremo si ga dosti popraviti — kratko: stiska je grozna in splošna. Nedeljo za nedeljo poje boben po mestnih ulicah in cestah, kjer se javno naznanja, da se bo prisilno in sod-nijsko prodalo na dražbi enemu živina, drugemu poljski pridelki, tretjemu posestvo i. t. d. In v tem obupnem položaju, ko že bo-. ben na vse strani razglaša naš gospodarski propad, se nas naj obremeni še z milijonskimi dolgovi za novo šolo! In to breme naj nosimo 25 do 30 let? Ali so merodajni faktorji že izračunili in prevdarili, kaj se pravi davkoplačevalcu, ki je že preobremenjen, da komaj drži, naložiti še tako grozno in dolgotrajno breme? Ali nas res hočete tirati v obup?
Pri komisijskem ogledu dne 12. julija 1.1. je eden izmed članov komisije skušal potolažiti obupane župane, ki so bili navzoči, s
Shod poslanca Žebota pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Poslanci SLS prihajajo med ljudstvo tudi tedaj, ko ni volitev. To nas zelo veseli. Ko je v nedeljo, dne 30. m. m., prišel k nam naš poslanec Z e b o t in nam je v svo jem poljudnem govoru povedal toliko važnih novic, smo bili res veseli. Pri nas je vse ljudstvo brez razlike z našo stranko in to smo tudi povedali na shodu. Voditelja dr. Korošca smo še posebej počastili in vsem njegovim poslancem izrekli neomajano-zaupanje. Naši poslanci gredo nam Jakobčanom povsod na roko. Dosegli smo preložitev znanega strmega klanca pri Rajzmanu, dobili smo dobrega nadučitelja, izposlovalo se je oprostitev orožnih vaj za naše kmete in viničarje. Želimo si še samo cestno zvezo preko Poličke vasi v Št. Ilj-
Dobro obiskan shod SLS pri Sv., Primožu na Pohorju se je vršil preteklo nedeljo, dne 30. septembra po službi božji. Poročala sta gospoda oblastni odbornik Kugovnik in oblastni poslanec Ovčar.
Shod SLS pri Sv. Venčeslu nad SI. Ristrico se vrši v nedeljo, dne 7. t. m., po cerkvenem opravilu. Govorijo narodni in oblastni poslanci.
Odpis davkov po suši prizadetimi
Kakor doznamo, se županstva po suši prizadetih občin obračajo za odpis davkov po suši prizadetim posestnikom na vse mogoče naslove. Za to merodajna oblastva so v prvi vrsti davčna okrajna oblastva, ki poslujejo na sedežih okrajnih glavarstev kot samostojna oblastva.
tem, da jim je obljubil državno podporo, če se odločijo za novo stavbo. Mislimo, da je bil dotični gospod v svojem srcu mnogo bolj kot mi prepričani, da nas taka podpora ne bo rešila, saj mu je moralo biti znano, kako »izdatne« so državne podpore za šolske zgradbe, ko se je dalo za letošnje leto za celo mariborsko oblast, ki ima nad 500 osnovnih šol, celih 100.000, reci: enstotisoč dinarjev podpore!
S podporo torej nič ni! Vse stroške bomo morali plačati mi davkoplačevalci! In kakšni bodo ti tisočaki?
Koliko bi šola stala?
Ako se izvrši celi stavbni program, nas bo stalo to najmanj 4 milijone dinarjev I To pa
ni malenkost. Ako si izposodimo 4 milijone dinarjev po 8 odstotkov tako, da jih vrnemo v 25 letih, potem moramo plačati skozi 25 let vsako leto na obrestih in kapitalu o-gromni znesek 368.000 Din, ali z drugimi besedami: plačevali bomo skoz 25 let vsako leto od vseh direktnih davkov 1150% doklad samo za šolo. Kdor ima n. pr. letos 50 Din čistega direktnega državnega davka, bo plačeval skoz 25 let vsako leto nič več in nič manj kakor 575 dinarjev samo Na vsako o-sebo bistriške župnije, tudi na vsakega hlap ca in deklo in na vsakega novorojenčka, ko zagleda luč sveta, pride torej letno 100 Din tega plačila. Gospodje, ki pritiskate na stavbo nove šole, ali Vam je bilo do zdaj jasno, kako breme hočete naložiti davkoplačevalcem?
Seveda govori se, da bi se zaenkrat izvršila le polovica programa, kar bi stalo samo 2 milijona dinarjev. Pa tudi tega skoz 25 let ne moremo zdaj zdržati in nositi, ker tudi 575% za šolo poleg drugih ogromnih izdatkov ne moremo plačati, ne da bi gospodarsko propadli.
Orliškim krožkom I Za udeleženke telovadnega tečaja v Ljubljani in za letni občni zbor Slovenske Orliške Zveze je dovoljena, polovična vožnja za čas od 7. do 15. oktobra. Vsaka u-deleženka kupi na vstopni postaji vozno karto z mokrim žigom do Ljubljane. Vozne karte v Ljubljani ne sme oddati, ker velja tudi za vožnjo nazaj. Štajerski krožki naj pošljejo svoje vaditeljice v telovadni tečaj v Ljubljano, ker bo letos telovadni tečaj samo v Ljubljani. Prijave za tečaj pošljite takoj! — Slovenska Orli-ška Zveza.
Krčevina pri Mariboru. Kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 7. oktobra, vinsk otrgatev v Lovskem domu v Krčevini z godbo, petjem in podrobno. Začetek ob 3. uri popoldne, godba Katoliške Omladine iz Maribora. Vstopnina 2 Din. Za dobro okrep-čilo je vse preskrbljeno. Za obilno udeležbo vabi — odbor.
Hočo. V nedeljo, dne 7. oktobra, priredijo tukajšnje kmetijske gospodarske organizacije (čebelarska, sadjarska in vrtnarska ter kmetijska podružnica) skupno prireditev v gostilni Goršič v Spodnjih Hočah: razstava medu, sadja, grozdja itd., govori, deklama-cije, petje in godba, srečolov, licitacija, prodaja medu, sadja itd. Začetek ob treh popol dne, vstopnina 2 Din. Kdor hoče videti in okusiti sladke pridelke neutrudnih čebelic, naših vinogradov in sadonosnikov, obenem pa še uživati petje in godbo, naj pride! Bodi to kmetski dan, dan za napredek vnetih gospodarjev in njihovih družin! K obilni udeležbi vabi — odbor.
Sv. Lenart v Slov. gor. Vinska trgatev društva »Zarja« se vrši v nedeljo, dne 7. t. m. ob treh popoldne v dvorani Narodnega doma. Pridite!
Remšnik. Bralno društvo na Remšniku ima v nedeljo, dne 7. oktobra, svoj letošnji občni zbor in prireditev dveh gledaliških iger. Sosedje in domačini uljudno vabljeni. Začetek popoldne ob dveh. Pridite!
Polzela. Tukajšnje Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 7. oktobra, v prostoru g. Cizeja na Polzeli vinsko trgatev. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig. Bliža se nam zima, vsak si bo rad prikrajšal dolge večere z lepo knjigo, zato vabimo k obilni udeležbi. Začetek ob štirih popoldne. — Odbor.
Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo smo slišali razglas, da se prihodnjo nedeljo, dne 7. oktobra, vrši v gostilni ob treh popoldne v gostilni g. Krambergerja trgatvena veselica. Ker nas je Bog obdaroval letos z zares lepo sadno letino in upamo tudi na zboljšanje vremena za čim boljšo vinsko letino, se bomo te trgatvene veselice v velikem številu udeležili, kajti čisti dobiček je namenjen za revne učence. Torej na svidenje prihodnjo nedeljo!
Sv. Anton v Slov. gor. V nedeljo, dne 14. oktobra, se bo slovesno blagoslovil in otvo-ril novozgrajeni Društveni dom pri Sv. Antonu v Slov. gor. Prireditev je združena z zletom Orlovske in Orliške srenje Sv. Benedikt in sosednjih odsekov. Celodnevno sodeluje godba Katoliške Omladine iz Maribora. Bog živi!
Gornjigrad. V nedeljo, dne 3. septembra, se je vršil veliki dekliški tabor pri nas. Udeležba je bila res nad vse velika, kakor se je ni pričakovalo. Zastopana so bila vsa katoliška prosvetna društva iz gornje Savinjske in Zadrečke doline. Naša res vrla dekleta so razdelila med udeležence okoli 1500 vstopnic. Zato smo lahko zelo ponosne, kajti pri nas še ni bila do dandanes nobena prireditev tako v obilnem številu obiskana,
kot naš tabor. Vsled tega je tudi naša dolžnost, da že na tem mestu izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo vsem, ki so vsestransko pripomogli, da se je naš tabor tako sijajno dobro obnesel. Dekleta, vzdramimo se! Le po začrtani poti naprej! Pokažimo, da se zavedamo resnosti časa ter res velike naloge, ki čaka ženo v bodočnosti. Uspeh tabora pa se bo pokazal v bodočnosti. Že letos v zimskem času nameravamo dekleta prirediti gospodinjski tečaj pri nas v Gornjem-gradu, nakar pridejo vse druge župnije na vrsto v kratkem "času. Naše glavno delo pa bo, da bomo še pred zimo pometle iz cele Gornjesavinjske doline nam nasprotne časopise in spravile »Slovenskega Gospodarja« v vsako hišo! Ni naša hiša, ki nima našega lista!
Listnica uredništva.
Bralnemu društvu Spuhlja: Je došlo šele v četrtek, torej prepozno. — Orlovska zveza Ljubljana: Objava občnega zbora došla dva dni prepozno. — Veržej, Dekliška zveza: Sporočilo došlo v četrtek, žal prepozno. — P. R., c e n-ralno tajništvo viničarjev Ljutomer: Prvi članek smo priobčili, podrobnejše o viničarskem redu žal zaradi pomanj kanja prostora ne moremo razpravljati. Vi-ničarski red je izšel, zdaj ga naj sami preštudirajo in organizacije ga naj razlagajo! — »Skala«, Št. Peter pri Mariboru: Želimo društvu najlepšega uspeha, toda zapisnika občnega zbora žal ne moremo objaviti, imamo generalno prepoved! — Št. Lenart v Slov. gor., »Zarja«: Vaš dopis je bil pomanjkljiv, ni torej naša krivda! — H. M., Polenšak: Novi urednik pač ne pozna, kdo je za tremi pikami skrit. Pa se sedaj poznava. Bog Vas živi! — V. P., Beograd: Članek ob priliki uporabimo. Se pri poročamo za kaj kratkega o zemljiškem 1 davku in novem katasterskem donosu. —
Da si torej davkoplačevalci v tej splošni krizi ohranijo svoj obstanek in ne propade-j'o vsled velikanskih dajatev, zato podpisane občine najodločnejše protestirajo proti razpoloženemu gradbenemu programu osnovne šole ter zahtevajo, da se ta program za zdaj opusti in sicer za to, ker je zidava nove šolo še nepotrebna ln se lahko z razmeroma malimi stroški še adaptira in uredi staro poslopje, da bo služilo svojemu namenu.
1.	Pred vsem je nepotrebno razširjenje osnovne šole na šest razredov, posebno odkar obstoji v Bistrici meščanska šola, v katero zahaja veliko otrok, ki bi drugače obiskovali peti in šesti razred osnovne šole. Dokaz temu je dejstvo, da n. pr. peti razred deške kakor dekliške šole navadno - nima dosti nad 20 otrok vpisanih, od katerih pa je še potem mnogo oproščenih. Znano je tudi, da ima šesti razred na dekliški šoli komaj 15 otrok, ali še tega ne. Znano je tudi, da so n. pr. učitelji sami potegnili za pouk dva razreda skupaj v eno sobo, ker se ni izplačalo za malo število 6 ali 7 učencev imeti pouka. Zahtevamo, da višja oblast to vestno preišče in da potem, če se to izkaže kot resnica, tudi odpravi take le na papirju obstoječe, v resnici pa prazne razrede, da ne bodo občine in država po nepotrebnem nosile stroškov za prazne razrede. Potem tudi občinam morebiti ne bo potrebno oskrbeti prostore za take nepotrebne razrede.
Stara lola se na] popravil
2.	Stara sedaj dekliška šola, na kateri ee tako grozno pohujšujejo nekaterniki, še tudi ni popolnoma za nič. Gradbeni izvedenec pri komisijonelnem ogledu dne 12. jul. 1928 jo je klasificiral za »srednje dobro«, dasi je pri komisiji prevladala tendenca za novo
poslopje. Ta šola se naj temeljito popravi, pe še bo dolgo služila svojemu namenu.
3.	Če zdravniški referent v šoli ne najde za dosti ventilacije, se ista lahko napravi posebno zdaj, ko imamo elektriko in se morejo inštalirati električni ventilatorji.
4.	Tudi stranišča se morejo popraviti, da ne bo higijeničnih pomislekov. To se je že pri mnogih starih stavbah z velikim uspehom napravilo in ni bilo radi tega treba zidati novih poslopij.
5.	G. sanitetni referent je dal na zapisnik brez vsakega dokaza tudi trditev, da se je leta 1927 širila nalezljiva bolezen škrlatin-ka »vsled neodgovarjajočega razporeda prostorov«. Kolikor je znano, so se lani ugotovili 3 slučaji te bolezni na bistriški šoli. Le čudno je samo to, da je lani neodgovarjajoč razpored prostorov širil škrlatinko, da pa celih 60 do 70 let, odkar je v dotičnem poslopju že nameščena šola, te nalezljive bolezni ni bilo, četudi je bil razpored prostorov vsa prejšnja leta ravno tak, kakor je bil lani in je letos. V Mariboru, kjer imajo moderna poslopja za osnovne, meščanske in srednje šole, vkljub temu izbruhnejo skoro vsako leto nalezljive bolezni. Ali je tudi v Mariboru razpored prostorov kriv?
6.	Da stoji šola ob prometni cesti, še tudi ni vzrok, da se jo prestavi drugam. Prvič cesta iz Tinja v mesto ni bogve kako prometna. Drugič pa omenimo, da imajo drugi kraji šole ob bolj prometnih cestah kakor Slov. Bistrica in jih vendar še niso prestavili drugam, temveč so jih ob takih cestah v novejšem času postavili. V Mariboruu leži III. deška osnovna šola ob Ruški cesti, o koji se res lahko reče, da ima velik promet, posebno kar vozi tam vsake četrt ure avtobus. Istotako leži v Mariboru ob prometni cesti gimnazija, obe učiteljišči, realka, II.
dekliška meščanska šola, I. in II. deška osnovna šola. Te šole v Mariboru ležijo ob cestah, ki imajo pač drugačen promet, kakor ga ima cesta, ob kateri leži osnovna šola v Slov. Bistrici.
7. V slučaju, da bi bilo vendarle treba novih prostorov za šolske sobe, se pa naj na šolskem vrtu poleg osnovne šole postavijo še potrebni prostori. Kajti sedaj nikakor niso več moderne šolske kasarne, kjer so vsi razredi pod eno streho, ampak se daje prednost paviljonom okoli centralne stavbe, v katerih se nastanijo posamezni razredi ali oddelki.
To so torej razlogi, s katerimi utemeljujemo svoj priziv, in prosimo, da se ti razlogi uvažujejo ter se zidava novega šolskega poslopja opusti in se mesto tega naj popravijo prostori v dosedanjih šolskih poslopjih.«
Občine so torej storile svojo dolžnost, da branijo občane. Svojo dolžnost morajo pa storiti tudi še od občin izvoljeni člani krajevnega šolskega odbora. Ti naj se v seji krajevnega šolskega odbora ne ustrašijo tistih, ki so za novo šolo, ampak naj z vso odločnostjo zastopajo koristi svojih volil-cev, ki so jih poslali v krajevni šolski odbor, ter naj z vso ostrostjo protestirajo proti novi šolski stavbi. Ako s svojim protestom pomagajo preprečiti novo šolo, bodo prihranili davkoplačevalcem najmanj 4 milijone dinarjev ali 16 milijonov kron, in to nikakor niso mačkinje solze. Stojte torej na — straži!
Pevski zbori!
Ali že imate Pevčevo pesmarico? V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, KoroSka ln Aleksandrova cesta, jih dobite. Vsak snopič po Din 10.—.
Sad]« — naš kruhl Ne zraste nam dosti samega kruha, zraste pa še ene ga in drugega, kar nam kruh zelo nadomestuje, prehrano zboljša in po ceni. To stori pred vsem — sadje. Sadje je danes že eno glavnih prehranjevalnih sredstev pri mnogih narodih, tako pri Angležih, Nemcih, a najbolj pri Rusih. — Sadje je redil-no. 7 kg sadja zaleže po prehranjevalni vrednosti toliko kot 1 kg kruha. Še bolj pa je zdravilno! Nam diši sadje, ko nam nobena druga jed ne ugaja več. Zmerno uživanje sadja vpliva zaradi posebnih snovi, ki jih sadje ima, na celotni živčni sistem, na prebavo in na krepčanje mozga. — Zdaj je sadje tu! Čaka, da ga pospravimo za hrano. Podrobnejše tu ne moremo popisati, kako je dolžnost ravno naših gospodinj, da si v tem oziru spopolnijo svoje znanje. Mnoge so, ki si bi lahko zelo zmanjšale skrbi za prehrano, ako bi znale pravilno uporabiti sadje. Toplo jim zato priporočamo knjigi: »Konservi-ranje sadja« in »Sadje v gospodinjstvu«. Denar, ki se ga za te knjige izda, se v prvem letu stokrat poplača!
Sadni ogled v Slovenjgradcu. Z veseljem opažamo novo prebujenje naših kmetovalcev v naši Mislinjski do lini. Veliko je namreč postalo veselje za gojitev sadjarstva, ki je ena naj-dobičkanosnejša panoga kmeta, to ljubko in nežno delo v sadovnjaku, ki človeka blaži, ko z radostjo gleda spomladi bujno cvetje, a v jeseni sad svojega dela in dobroto božjo, ko se drevesa pripogibljejo pod težo sadežev. — Sadjarska podružnica v Slov. Gradcu pa je uvidela vse te vrline praktičnega sadjarstva ter potrebo večjega poznanja sadja, zato bo priredila v nedeljo, dne 14. t. m. v okrajni hranilnici v Slovenjgradcu celodnevno prireditev: sadni ogled, kjer bodo razstavljene vse sorte tu se pri-delujočega sadja. Da pa bo vsa prireditev dovršenejša, bo ob pol desetih dopoldne predaval naš priljubljeni apostol sadjarstva in oblastni poslanec g. Levstik iz Celja. V to svrho pa prinesite svoje sadeže, da se sortirajo, že v petek, dne 12. in v soboto, 13. oktobra v okrajno hranilnico. Zatorej vsi prijatelji sadjarstva na svidenje dne 14. t. m., kjer dobimo nove ko rajže in veselja ter vidimo uspehe na šega kmeta!
Sadna razstava v Ljnbljani. Ob priliki velike razstave »Tisk«, ki bo na ljubljanskem velesejmu od 7. do 21. oktobra, bo isti priključena tudi razstava sadja, zvezana s sadnim sej mom. Navzlic temu, da letošnja sadna letina ni posebno bogata, se je pa vendar posrečilo zbrati veliko množino izbranega sadja. Do sedaj so že prijavljene sledeče vrste: zgodnja zimska jabolka: ananas, zlata par-mena, belfleur, pisani kardinal, bis-mark itd. Pozna zimska jabolka: kanadska reneta, landsberška reneta, bobovec, mošančkar, londonski pe-
ping, boskopski kosmač, janathan, šanmpanjska reneta, baumanova reneta itd. Hruške: avranžka, blumen-bahovka, pastorovka itd. Vse sadje bo lepo, pravilno vloženo v amerik. zabojih od 20 do 25 kg.
Sadni trg je sedaj najbolj živahen. Vagone sadja se sedaj dnevno izvaža. Cena lepemu obranemu sadju je 3— 4 Din, celo že tudi 4.50 Din za 1 kg. Večina sadja bo sedaj prodana, ker pozneje ne bo več tujih nakupoval-cev.
*
Jajca — eden najvažnejših predmetov za izvoz. Kako se da tudi z malim blagom napraviti vendar le velik promet, nam jasno kaže trgovina z jajci. V letošnjih sedmih mesecih je naša država izvozila za 334 milijonov dinarjev jajc. Samo lesa je izvozila še za večjo svoto, nato pa so takoj jajca na vrsti. Na zunanjih trgih se danes zelo poprašuje po jaj-cah iz Jugoslavije. Zato plačujejo jajca v Zagrebu po 1 Din do 1.50 Din. — V preteklih sedmih mesecih smo izvozili jajc v Italijo za 95 milijonov, v Nemčijo za 91 milijonov, v Švico za 78 milijonov Din.
Izvoz jajc, fižola, gob Itd. Neka italijanska eksportna tvrdka želi stopiti v stike s tukajšnjimi Izvozniki za kanada ranetna jabolka, fižol, suhe gobe itd. Interesenti dobijo naslov v tajništvu sreskega gremijo trgovcev v Celju (prosimo, da se pazi na natančen naslov gremija), kamor se naj nemudoma obrnejo. Načelstvo.
Prodajne zadrnge za jajca. Že iz notice, da je izvoz jajc iz Jugoslavije tolik, da so jajca kot izvozno blago na drugem mestu, se pokaže važnost organiziranja zadrug za odprodajo jajc. V našem kmetijskem zadružništvu v tem oziru še nismo začeli.
V	celi Sloveniji je le ena taka zadruga, ki pa je last trgovcev. Na Nemškem pa so že spoznali, da je to nujno potrebno in so se tega dela že lotili. Posebno na Danskem pa so sijajno organizirani. Tam je bila ustanovlje na taka zadruga leta 1895. Leta 1925 je imela nad 45.000 članov. Izvoz, ki ga je izvršila, je to leto znašal 25 milijonov danskih kron, ali 380 milijonov naših dinarjev. Tudi v tem oziru je potrebno, da razmišljajo naši kme tje: Ceno kmetskim pridelkom bode-mo dvignili le potom organizacije
prodajnih zadrug!
*
Vinski trg. Zadnjič objavljene najnižje cene so takoj vplivale na vinsko trgovino, ki je imela pripravljene nižje postavke. Lepo vreme, ki se je začelo, je zaustavilo trgatev. Vinogradniki samo podbirajo nagnite sladkorja, cena mu je 3 Din za liter.
V	gostilnah se prodaja mošt po 12 D. Splošno bo cena moštu 4—8 Din. Na ceno zna pač vplivati to, da vinograd niki nimajo dosti posode in bodo morali zato dati mošt za vsako ceno.
Hmeljski trg. Vojvodinski hmelj se plačuje do 35 Din, slabo blago seveda ceneje. — V Savinjski dolini je trgovanje manj živahno. Nad polovi-
co hmelja je prodanega. Cene ne gredo kvišku, kakor bi se želelo. Najvišja cena je bila 40 Din.
Kje je zlato? Zlato, ta redka, svetla kovina, ki je ravno zaradi tega tako izkana in draga, tvori danes podlago, na kateri se izračunava vrednost denarja. Največ kovanega zlata je sedaj v Ameriki in sicer do 40 odstotkov vsega zlata na svetu sploh, 12 odstotkov pa ga je na Angleškem. Kje še kopljejo zlato? Zlato se kopljejo največ v Transvalu v Južni Afriki, ga je pa še tudi nekaj žil v Ameriki, Afriki, Aziji. Evropa ima le dve žili: na Francoskem eno in na Madžarskem eno, pa sta obe malopomem bni.
Vrednost denarja: 1 laška lira je 2.97 Din, 1 avstrijski šiling 8.02 Din, 1 nemška marka 13.57 Din, 1 madžarski pengo 9.98 Din, 1 francoski frank 2.21 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 ameriški dolar 56.90 Din.
Sejmsko poročilo z dno 28. septembra 1928
Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 405 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 100 do 125 Din, 7— 9 tednov stari 225 do 250 Din, 3—4 mesece stari 360 do 440 Din, 5—7 mesecev stari 480 do 500 Din, 8—10 mesecev stari 550 do 650 D, 1 leto stari 1000 do 1300 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prodalo se je 237 komadov.
Ali je divjačina za povzdigo kmetijstva?
Povsod po časopisih se nam priporočajo in ponujajo vsakovrstna sredstva za pokončevanje raznih rastlinskih zajedalcev in škodljivcev. A po-končavanje nad vse škodljive divjačine nam je pa na vso moč zabranje-no. Že razni ptiči in veverice za več košev sadja raznosijo že samo enemu posestniku na leto. Jazbeci tudi uničijo mnogo koruze, zajci pa razne na sade in sadna drevesa popravljajo! So posestniki, ki jim je zajec v enem letu nad 50, drugim pa nad 260 sadnih dreves uničil; tretjemu pa nad 300 cepljenih vinskih trt obžrl, da so se vse posušile. Divja svinja tudi vse poruje, kamor pride. Lisice nam požrejo tudi mnogo kokoši. Po 5, 15, pa tudi nad 20 kokoši vzameta lisica in jastreb enemu posestniku na leto. Za več milijonov škode naredi divjačina vsako leto kmetom. Vsa škoda se pa nikoli ne plača, saj se še pravično ce niti ne more, zato ker divjačina ne požre kar vse odkraja, požre le tam, kjer se največ škode naredi. Naj pride ena lačna srna le za eno uro v ze-lenjadni vrt kje v mestu, bode videl, koliko bi mu požrla in pomandrala. Nam kmetom pa vsa divjačina leto za letom škodo dela in nam proste pridelke uničuje. Ali je to za povzdigo kmetijstva? Kdor hoče divjačino gojiti, naj jo goji v ograjenem gozdu. Ne pa tako, da se sme povsod spreha jati in nam pridelke uničevati. Divja čina desetkrat, pa tudi po stokrat več škode naredi, kakor je pa sama vredna. Kaj nam koristi, če dobi občina cele tisočake za lov! Ker je posestni*
kov mnogo v občini, zato pride na enega komaj ene male dinarje k dav ku v korist. Če bomo vse druge davke plačali, še bomo plačali tisti male dinarje, ki nam jih lov plača. Divjačini se pa ne bomo vklanjali! Politi-karji v Združenih državah Severne Amerike imajo menda tudi glave, pa le pustijo, da si smejo farmerji braniti pridelke. V Srbiji si tudi sme u-braniti, kar si kdo pridela. Le nas še tlači ta stari, krivični, grajski zakon. In sedanji lovci nam pa še divjačino od drugod uvažajo. Letošnji »Sadjar in vrtnar« piše na strani 32, da je neka lovska družba kupila 40 rodovit-nejših zajcev in so jih nam izpustili. Za vsakega tistega zajca so dali 1400 Din. Mi odločno zahtevamo ukinitev varstva nad divjačino! Vsak kmet naj ima pravico postreliti divjačino, ki mu dela škodo! Dajte prostost našemu kmetu, ki živež prideluje, ne pa divjačini, ki nam ga uničuje! Saj nam to po vsej pravici in zdravi pameti tudi gre. Zato prosimo in pozivamo vse gospode poslance, da vzamejo to stvar v roke ter da se nam ta pravična želja kmalu usliši. Zato bo Vam gotovo vsak razumen kmet prisrčno hvaležen!
Novosti od Sv. Miklavža. Dež zadnjih dni je povzročil v vinogradih ve liko izpremembo. Vroče, solnčno poletje je obljubljalo trgatev, kakoršne že dolgo ni bilo. Vinogradi so bili lepi, da se jih človek ni mogel nagle-dati. Prišel pa Je dež. Sledovi so se takoj poznali. Grozdje je začelo pokati. Za prvim je prišel drugi, ki je naredil še več škode. Na grozdju se je pojavilo gnitje. Škode je precej. Nekateri so že začeli s trgatvijo. Ker grozdje še ni popolnoma zrelo, tudi mošt ni tako sladek kot navadno. A drugi zaupajo napovedi o lepem vremenu in čakajo. V splošnem se trgatev začne krog 15. t. m., ako ne bode zopet večjih nailvov. — V Vinskem vrhu živi eden najstarejših zakonskih parov v župniji. To je teta gosp. pom. škofa dr.Tomažiča in njen mož. Teta šteje že 84 let, mož pa 80. Gospodari in gospodinji mož, kateremu ni ni videti, da bi štel že 80 let. Še sedaj je veselega značaja in ni kmalu človeka, katerega ne bi spravil v smeh. jena je slabotna. Delati ne more, ker so ji odpovedale noge in oči. Na odlikovanje, ki ga je dobil g. dr. Toma-žič, sta seveda zelo ponosna. — Pri neki poravnavi z g. G. je daroval g. P. prostovoljnemu gasilnemu društvu 300 Din, ubožnemu skladu pa 200 Din. Kakor prvi tako drugi so dar hvaležno sprejeli.
Sv. Anton v Slov. gor. Ravno nasprotno se uresničujejo besede slavnostnega govornika dr. Milana Gorišeka ob priliki otvoritve liberalne Tušakove dvorane. Človek se narodi kot živina in le v dvoranah, kjer se shajajo ljudje Gorišekove sorte, postane človek. Razni predmeti, ki so se našli krog omenjene dvorane, pa pričajo, da se je gospod doktor Emotil in da je včasih narobe
res. Zato pa proč od dvorane, kjer je tvor-nica za liberalce in orjunaše. Pomnimo, možje iz vrst SLS, pošteni fantje, žene in dekleta, oni moder pregovor: »Povej mi, s kom občuješ, in jaz ti bom povedal, kdo da si!« Tušakova dvorana ni za nas, ampak le za orjunaško gospodo!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Umestno in potrebno se nam zdi opomniti nekatere labko-mišljene gospodarje na odredbe, izdane od naših občin glede takozvanih balov ali plesov ob priliki likanja ali kožuhanja in drugega jesenskega nočnega dela. Odredbe, ki prepovedujejo brez dovoljenja občine vsako godbo in plesanje, so še zmirom v veljavi. Vidi pa se potreba, da se vedno znova razglasijo, ker jih navadno naša mladina prehitro pozabi. Žalostno pa je, da bi si rade celo nekatere krščanske hiše omadeževale svojo dobro ime s prepovedanimi pohujš-ljivimi plesi. Opozarjamo na oklice naših občin, pi predvidevajo kazni z primerno globo zlasti hišnemu gospodarju, godcu in celo plesalcem, ki se ne pokorijo tem odredbam. Zato proč s to grdo razvado, ki daje najlepšo priliko za razne žalostne izgrede med mladino. Priporočljivo bi bilo tudi drugim občinam, da v istem smislu zabranijo vse nesrečne plese, oziroma bale, ki delajo toliko moralne škode med našim dobrim narodom!
Polenšak pri Ptuju. Pretekli teden je nas zapustil naš šolski upravitelj g. Slavko Kegl ter se preselil na svoje novo mesto k Sv. Jakobu v Slov. gor. Vi ste sicer, g. Kegl, odšli od nas, a Vaša požrtvovalnost in agil-nost ter podjetnost pa ostane med nami zapisana z zlatimi črkami, nam v ponos, Vam, g. Kegl, pa v čast in hvalo. Naj naštejem le nekoliko Vaših dobrih del, katerih se pa sicer mnogo naših župljanov niti ne zaveda, bodisi iz nezavednosti ali pa iz grde nevoš-ljivosti. Vi ste nam pokazali s svojim poštenim vodstvom in trudom, kako se mora gospodariti, da se tudi kaj doseže. Prenovili ste pol šolskega poslopja, napravili !epo leseno novo ograjo, dali izkopati in urediti za šolo tako prepotreben nov studenec, katerega so naši gg. naprednjaki skupno z poprejšnjim učiteljstvom delali že dolga leta, namreč z obljubami in dolgim praznim govoričenjem. Ali ni to lep uspeh in delo? Kdo pa nam je uredil našo posojilnico, če ne g. K "Ti? Bili ste edini, ki ste upeljali zopet v čo:i lep red in popravili mnogo, kar so zakrivili prejšnji gg. učitelji. Bili ste vzoren in veren katoliški mož-učitelj, ki ste se vedno zavedali svoje stanovske dolžnosti do o-trok in do Boga. To je torej le en mali opis Vašega trudapolnega dela, ki ste ga častno izvršili. Za Vami na Vešem novem mestu kličemo vsi dobri in pošteni Polenšani: G. Kegl, bodi Vam prisrčna zahvala za mnogo-katero nam izkazano naklonjenost in prijaznost in Bog Vas živi!
Ormož. To poletje je zahtevala Drava pri Ormožu več človeških žrtev. Tudi zadnji dan, ko se je bilo mogoče še kopati, je izgi nila v njenih valovih učenka III. razreda meščanske šole, E. Lorber. Sploh se dozdeva, da kopalci premalo upoštevajo Dravine lastnosti in je ravno to vzrok mnogim smrtnim nesrečam. — Kakor se sliši, mestni zapor že nekaj dni nima nobenega stanovalca. Zadnji kaznjenec je namreč umrl. Iludo-mšni jeziki govorijo, da je pazniku kar dolg čas, ker nima nobene skrbi. Morda se že v kratkem zopet ujame kak ptič! — Meščanska šola od leta do leta narašča. V prvem razredu je letos nad 50 učencev in se je morala otvoriti paralelka. Sploh ni nič čudnega, da je število učencev tako visoko, ker daleč naokoli ni druge podobne šole.
Dolgoše pri Hočah. Po daljšem bolehanju je umrl tukaj g. Peter Kreitner, prej dolga leta župan in do smrti cerkveni ključar. Bil je blag mož, mirnega značaja in pri vseh priljubljen. Gotovo so se izpolnile nad njim
besede: Blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani!
Zgornja Polskava. V nedeljo, dne 30. septembra t. 1., smo položili v grob materi zemlji ob ogromni udeležbi občinstva pridnega in vzornega mladeniča Edvarda Šunt-ner, po domače Strgarjevega Edla. Umrl je nenadne smrti, pred dnevi še čil in zdrav, vsled zastrupljenja krvi na roki, v najlepši moški dobi 31 let. Rajni je bil blag in miren značaj, splošno priljubljen vsepovsod. Bil je pa tudi mladenič, kakoršnih sedanji čas in naš slovenski narod silno potrebuje. Bil je soustanovitelj in dolgoletni tajnik našega agilnega izobraževalnega društva »Skala«, kakor tudi ustanovitelj in dolgoletni načelnik društvenega tamburaškega zbora. Izguba, katera nas je zadela z njegovo smrt jo, bo na našem društvenem polju nenadomestljiva. Nadalje je bil požrtvovalen član že takoj od ustanovitve naše mlade in delavne požarne brambe, pri koji je vršil mesto mg.šinista pri motorni brizgalni. Kako je bil rajni priljubljen, so nam pričali mnogoštevilni venci pri pogrebu. Počivaj v miru, dragi nam nepozabni Edvard, naj ti bo vsemogočni Bog milostijiv sodnik! Domačim naše sožalje!
Sele pri Slovenjgradcu. Našo lično romarsko cerkev so kazile orgle, katerim kakor drugod vojna seveda ni prizanesla. Tako so žalostno zijale, piščalk oropane, v cerkev in tudi pele ne preveč prijetno, ko pa od rojstva, torej nad 30 let, niso bile nič osna-žene. Zdaj jih je zelo dobro popravil mladi orglarski mojster g. Fr. Jenko iz Št. Vida n. Ljubljano, ki je naredil n. pr. tudi velike orgle za katoliško cerkev v Belgradu. Velikodušno so nam z večjimi prispevki pomagali pri tem veliki dobrotnik naše cerkve g. Jožef Hovnik, po domače Zaberčnik, vele posestnik in lesni trgovec na Gornjih Selah, g. dr. Bratkovič, odvetnik v Slovenjgradcu, ki ima vedno odprto srce in odprte roke za našo cerkev, g. Jevšenak, fotograf v Dravogradu, ob poroki svoje sestre, Vrčnikove Rozke, pa je nabral g. Miha Hovnik, veleposestnik v starotrški fari, ki nam hodi brez plačno orglat, tudi večji znesek. Zdaj pridejo glasovi naših pevcev, zlasti sopran, ki je kar za na oder, do prave veljave. — Letina ne bo predobra. Je toča dne 29. julija zelo škodovala. Ljudstvo je nevoljno, ker ni od nikoder nikake podpore, niti odpisa davkov, kakor so bili vajeni v nekdanji Avstriji ob takih nesrečah.
Braslovče. Dne 30. septembra je obhajalo Prosvetno društvo Braslovče 401etnico obstoja, katera je bila združena s prosvetno razstavo prosvetnega okrožja Braslovče. Sodelovali so pevski zbori Vransko, Št. Jurij, Št. Pavel in Braslovče. Razstavo je obiskal ministrski predsednik g. dr. Korošec, kateri se je mudil ta dan v Braslovčah. Navzoči so bili dr. Natlačen s soprogo, dr. Slavič, kanonik dr. Vraber, prof. Prijatelj itd. Prireditev je bila manifestacija za našo prosveto v Savinjski dolini.
Solčava. Naši občinski odborniki so se zelo začudili, ko so brali v »Jutru« poročilo, da je naša občina imenovala premeščenega glavarja imenovala za častnega občana. Nastane vprašanje: kedaj se je vršila ta seja, ali so bili povabljeni vsi občinski odborniki, ali je bil naznanjen dnevni red? Prosimo veliko županstvo, da posveti v to zagonetno zadevo, ker par liberalcev pri nas ne bo po želji tajništva demokratske stranke brez sodelovanja vseh občinskih odbornikov ukrepalo stvari, s katerimi se ne strinja ogromna večina prebivalstva. Mi hočemo to in ono od vlade, a imenujemo za čast nega občana moža, katerega je vlada radi neštetih pritožb morala premestiti. Ali je to modro, ali je to v korist občine?
Solčava. Tu so razpisane občinske volitve. Vložena bo samo naša kandidatna lista. Dne 8. septembra je imel nai poslanec VI.
Pušenjak shod. Udeležilo se ga je precej ljudi. Shod je bil gospodarski. Zainteresirala je nas misel, ustanoviti za tujce poseben hotel, ki naj bi bil last domačinov. — Profesor g. Brodar iz Celja koplje s kaplanom Kolmanom in drugimi v »Potočki Zi-javki« v Olševi ostanke jamskega medveda, ki je živel v predzgodovinski dobi. Ugotovljeno je bilo, da je že par let prej kopal medicinec Gross iz Avstrije in jih tihotapil tja. Vendar se je našlo še precej ostankov. Kakor se je dozdaj našlo, je morala biti tu cela družina teh medvedov, kajti našlo se je že sedem lobanj, seveda niso vse celotne.
Sv. Ema ob Sotli. Dne 14. septembra t. 1. je za vedno zatisnil svoje trudne in blage oči bogaboječi mož Cvirn Franc, po domače Kočni, in je bil pokopan v nedeljo, dne 16. septembra, ob veliki udeležbi hvaležnih fa-ranov. Pokojnik je vzgledni hišni oče, in posnemanja vredni katoliški mož bil, in v poseben lep zgled v cerkvi in pri svojem gospodarstvu, vsem faranom, posebno pa v svoji pošteni družini. Blag mu spomin! — Trgatev se bo pričenjala, pa Sentemčani še ne bomo kmalu trgali, ker želimo imeti dobro kapljico, da bomo lažje privabili kupce na letošnji mošt, in pozneje na dobro kvaliteto, ker ravno letos nas je Bog oblagoda-ril z dobro trgatvijo, in s krasnim grozdjem, kakoršnega ne pomnimo pri Sv. Emi ob Sotli. Želeti bi bilo, da bi se dobri vinski kupci letos oglasili pri Sv. Emi; oglasili prej ali pozneje; želimo postreči z dobro kvaliteto in primernimi cenami; prav posebno letos, ker bode silno pomanjkanje sadne pijače.
Viničarska knjižica,
tKSSM SI^BaM—PBffiJ^vJgTTg"^	1 aglgJ
kakor jo zakon predpisuje, je izšla v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane 4.50 D. Poleg običajnih vpisov ima celotno viničar-sko uredbo. Občine, ki namesto delavskih knjižic morajo sedaj te uporabljati, naj jih čimpreje naročijo.
Zanimivosti,
Advokat, ki ni advokat, pač pa čisto navaden goljuf, ki ga je dunajska policija iskala že nad eno leto, je nastopal ves ta čas kot zagovornik pred sodnijo na Dunaju. Poznal ga je le sodni sluga in to je bilo za njega usodno.
Tretja nesreča na španskem. Na železniški progi Siracusa—Cominel-la se je pretekli teden zrušil tunel. V tunelu so bili delavci, ki jih je zasulo. Težko jih bodo rešili žive. To je zdaj že tretja velika nesreča in se je Španski res zgodilo, da gre rado v — tretje.
Uporni delavci v štrajkih. V Klad-nu na Češkem štrajka 11.000 rudarjev. — V Hamburgu celo 50.000 delavcev na obrežjih in ladjedelnicah.
—	V Šleziji- 25.000 rudarjev ne gre na delo. — V Monakovem je 40.000 delavcev kovinarjev položilo delavno orodje. Štrajk je eden najhujših načinov socijalnega boja, ki bi ga tudi delavci ne smeli uporabljati za izkoriščanje, ampak samo le za obrambo. Kaj bi nastalo na svetu, če bi začeli
—	kmetje štrajkati?
Največji ptič — »Zeppelin« — leta zopet po zraku. Nemci so napravili zopet velikanski zračni balon »Zep-pelin« in delajo ž njim »izlete« po Ev ropi. Pokazali so se tudi na Dunaju
Šolarji
najboljše in najcenejše
čevlje, obleke, torbice, 1066
kupimo" letos samo pri R. STERMECKI, CELJE
in Gradcu. Potem pojdejo še v Ameriko. To je eden največjih zrakoplovov in poleg drugih prostorov ima najbolj nobel opremljene sobe za kakih 40 potnikov.
Pokol na ulicah Berlina! Preteklo nedeljo so se na berlinskih ulicah spoprijeli socijalisti in komunisti. Policija je posredovala, kar je pokol še povečalo. Na ulicah je obležalo več mrtvih in težko ranjenih. Na stotine ljudi je aretiranih.
Rusija zopet gladuje! V Rusiji je bilo ob vznožju Kavkaza letos strašno deževje in je vsa letina uničena. V okraju Krč že razsaja lakota in do 300.000 ljudi živi brez prave človeške hrane.
V Jeruzalemu se tepejo ljudje in policija. Judje hodijo k nekemu zidu jokat, pa je prostor premajhen in zato so se stepli med seboj, policija pa je prepovedala sploh postajanje pred tistim zidom. Ta prepoved pa je povzročila demonstracije po celi Judeji. Pri teh so se zopet stepli judje ter policija.
21.000 obtožencev v eni sodbi! V
poljskem mestu Rzezowa je neka trgovska družba zašla v plačilne tež-koče. Sodba je naperjena zoper vse člane te družbe, ki jih je 21.000. Ti vsi so sklenili, da se razprave udeležijo. Sodna razprava se bo vršila pod milim nebom, ker ni nikjer dvorane, kjer bi samo obtoženci prišli do prostora. Najetih je okrog 100 advokatov. Razprave bodo trajale več mesecev, predno bodo vsi samo — zaslišani.
Sodišče za živali so vpeljali v Sev. Ameriki v mestu Čikago. Žival, ki se pregreši, pride pred to sodnijo, to so seveda posebno psi, a tudi mačke in razne napol ukročene žival, ki jih pač imajo Amerikanci na svojih domovih. »Zločin« živali se presodi, gospodar pa je prost ali pa plača. Kazen pa zadene tudi žival, največkrat je smrtna kazen.
Pošta v steklenici došla po 16 letih Leta 1912 se je ponesrečila ona velika ladija »Titanic«, kjer je utonilo 1635 ljudi. Od tedaj pa do letos je plavala na morju steklenica, v kateri je bilo shranjeno pismo z dvema fotografijama. Pismo pripoveduje o zadnjih trenutkih potapljajoče ladije in konča: »Kdor moliti ne zna, naj gre na potapljajočo ladijo!« Steklenico so valovi te dni prinesli na obrežje Swanzea, kjer so jo ribiči ujeli in odprli.
6000 let staro drevo stoji na nekem pokopališču v Južni Ameriki. Sta-
rost so mu določili po kolobarjih. To drevo je začelo rasti skoro 4000 let pred Krist. rojst. Drevo je še živo, še raste in prav nič ne razpada. V prsni višini ima 40 m v obsegu.
Visoka šola — za smejanje. Seveda v Ameriki! V šolo bodo hodili — trgovci, ki se sicer preveč kislo držijo, in to kupcem ni všeč. Kupec hoče dobro blago za majhen denar in — še smehljajoči obraz. No, ti ljudje bi prišli ceneje, če bi si naročili knjigo »Iz otroških ust«, kjer je dosti lepih šal, da se človek mora smejati — in to brez visoke šole!
Kdo si upa seči levinji v žrelo? To vprašanje je nastalo pri vseh, ki so videli, da se je lepa levinja v nekem zverinjaku v Kaliforniji davila zaradi kosti, ki je obstala v grlu. Lastnica levinje je obljubljala živinozdrav-nikom vsemogoče visoke nagrade, a zastonj! Nihče ni hotel seči levinji v žrelo. Tedaj se je ojunačila. Sama je segla levinji v žrelo, porinila kost še dalje in levinja je ves čas držala odprto žrelo. Ko pa je bil konec in je gospa roko potegnila iz žrela, tedaj je levinja hlastnila po roki, a ne u-griznila, pač pa obliznila in se je začela dobrikati rešiteljici.
Poročni prstan je »potoval«. Neka kmetica v Kirchdorfu na Nemškem je pred 27 leti izgubila prstan, ko je pokladala živini. Zdaj pa ga je izkopala na njivi, prirastlega h krompirju. Zdaj sta z možem, ki je bil hud zaradi izgube poročnega prstana, takoj obhajala srebrno poroko.
Ljubezen med kravo in kačo. Iz neobljudenih in neobdelanih krajev Južne Afrike nam potniki pripovedujejo zelo zanimive stvari o kačah, ki jih je tam toliko, kot pri nas črvov. Človek je tam v stalni nevarnosti, da ga ne piknejo. Kljub temu, da se še tako zavarujejo, posebno ponoči, se kačam posreči priti celo v stanovanje. To, kar pa pripoveduje neki nemški potnik, je pa nad vse čudno. Neki veliki kmet je imel čudno kravo, ki mu je večkrat ušla v puščavo in se po cele tedne ni vrnila. Ko so jo nekoč zopet dobili, so jo o-gradili in trdo privezali. Zdaj pa mle ka ni hotela dati. Ponoči so zato pazili na njo. In kmalu je postala nemirna. Opazili so silno čudno kačo, ki je imela pasji gobec in dolge uhlje. Po trupu je bila kosmata ter vsaj 15 m dolga. Krava je mirno pustila, da jo je kača pozizala, nakar se je kača hotela odstraniti, pa so jo ob-strelili, vendar je kljub temu ušla v puščavo. Ko so se drugo jutro ozrli po kravi, je tudi ni bilo več. Iztrgala se je, zbila rog, na katerega je bila privezana in ušla za kačo v puščavo.
Kako bi rad umrl? Vojak je zaspal na straži in je bil obsojen na smrt, ki si jo pa lahko sam izbere. »Kako hočeš umreti?«, ga je vprašal poveljnik. — Vojak: »Pokorno javljam, da od starosti!«
Ali so Angleži kristjani? Prvi: »Kaj praviš, ali so Angleži kristjani?« — Drugi: »Seveda so, vsako nedeljo, samo črez teden, tedaj so pa pravi čifuti!«
Slab začetek. Obsojenca so peljali na morišče.Pater ga je spremljal in obtoženec ga vpraša: »Kateri dan v tednu pa smo danes?« — Pater: »Ponedeljek je?« — Obsojenec: »No, pa ;sem slabo začel ta teden!«
Franček-pijanček se drži mere! — Franček-pijanček je prišel k pridigi in je lepo poslušal. Gospod župnik ga je s prižnice zapazil, pa je hitro med drugim rekel tudi to-le: »Zelo vam na srce polagam, da se pri pitju držite mere!« In Franček si je to zapomnil. Popoldne so ga našli v gostilni že zelo okajenega, a je trdo držal kozarec v rokah. »Zakaj pa tako trdo držiš kozarec v rokah?« — Pa reče Franček-pijanček: »Ali nisi slišal, ko so pridigali, da se moramo mere držati, kadar pijemo!«
Če ne razume besede. Zdravnik: »Kaj ste jedli za zajterk?« — Kmet: »Žgance.« — Zdravnik: »Ali ste jih z apetitom jedli?« — Kmet: »Ne, ampak z zeljem!«
I
e -2
t ■S
I5
V,
I
Ú
iz lepe in trpežne volne za ženske 75 Din, za moške 95 Din, 85 cm dolge jopice 135 Din, veste rožaste s svi lo 100 Din, bluze za zve-zati 55 Din, debeli in topli leibi 60 Din, kakor vse druge pletenine kupite najceneje v pletarni M. .Vezjak, Maribor, Vetrinj-ska ulica 17.	1025
Vinske sode prodaja Fr. Gnilšek, trgovec z vinom, Maribor, Razlagova ulica 25.	1208
Dobro ldoča pekarija takoj na prodaj. Oglasite se pri vodstvu posojilnice v Mali Nedelji.	1202
Kuhano maslo, sveže, ne soljeno in ne žarko, kupi po najboljši ceni Jos. Ja-godič, Celje, Glavni trg 15 in priporoča ob enem: cement, razno železnino, po cinkano pločevino, špece-rijo, osobito fini čaj, prist no domačo slivovko in rum, malinovec. 1193
Sprejmem od bolj revnih staršev v službo 14 let staro dekle. Frančiška Golav šek, mlin, Matke, Št. Pavel pri Preboldu. 1192
Ženski šivalni stroj, najraje z okroglim čolničkom takoj kupim. Vinko Kračun, Poljčane.	1203
Krojaški vajenec z dobrim spričevalom se sprejme s hrano in stanovanjem. Maribor, Prečna u-lica 2.	1207
200 Din stanejo najfinejše veste pri M. Vezjak, Mari bor, Vetrinjska ulica 17. 1217
Prazne sode od 100 do 300
litrov proda F. Ussar, Ma ribor, Glavni trg 1. 1209
Jetiko ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod, Sečevo, železniška po staja Rogaška Slatina.
1197
Takoj se sprejme kot poslovodja krojaštva starejši in solidni pomočnik. Prednost ima le taki, ki že ima svojo obrt. Naslov v upravi lista.	1221
Prodam bencin motor, 2 konjski sili in en fabriški mlin in eno kolo. Andrej Pajek, Zasavec, Sv. Miklavž pri Ormožu. 1195
Naznanjam, da nisem jaz in moja žena plačnika več za najnim sinom, nikomu kdo mu denar posodi, si naj pri njem išče, ne več pri nama. Sodno obvestilo. Andrej in Terezija Pa jek, viničarja.	1196
Lepo posestvo, okoli 2 o-rala, 20 minut od župne cerk ee, se takoj po ceni proda. Novo zidana hiša, hlev za živino, kozolec, in svinjaki, lep sadonosnik, njive in travnik, pripravno za obrtnika ali vpoko-jenca. Franc Ožir, Magda lena, pošta Sv. Pavel pri Preboldu.	1199
Vajenec si želi učiti čevljarsko obrt. Sodeč Friderik, Rače, pri g. Lašič J. 1198
Oženjen par in hlapec, ki razume vso gospodarsko delo, se sprejme. Naslov v upravi lista.	1206
Žagarja, spretnega, ki se popolnoma razume na mo tor za plin iz lesnega oglja (Hag), sprejmem. Ponudbe na upravo lista pod označbo: Pohorje. 1190
Krojaški pomočnik se takoj sprejme. Krebel, krojač, Slovenjgradec. 1213
Zastopniki in zastopnice se sprejemajo za prodajo drž. vrednostnih papirjev. Zastopstvo se odda vsake mu. Kdor javi svoj naslov dobi izjavoč za izpolniti. Nagrade so 200 odstotkov. Sprejemajo se glavna zastopstva v vsakem kraju. Generalna reprezentanca: Konrad Uršič, Maribor, Koroška cesta 84. 1191
Služba cerkvenlka in or-ganlsta se odda pri župni cerkvi Sv. Jakoba v Slov. gor. — Dohodki obstojijo med drugim iz prostovolj ne vinske in pisane pše-nične zbirce. Prošnje z po jasnili o družinskih razmerah, osebnih zmožnostih in službovanju je vlo žiti pri župnem uradu Sv. Jakob v Slov. gor do dne 5. novembra 1928. Službo je nastopiti o božičnih pra znikih 1928, ali najpozneje ob novem letu 1929.
1216
Dne 21. 9. 1928 pustil sem v vlaku, ki vozi iz Celja v Dravograd, v Šmartnem ob Paki en paket z rdečim robcem zavit. Noter je bila puškarska železnina in drugo. Kdor ga je našel, se prosi, naj mi ga pošlje na naslov: Jožef Goričar, v Potoku, pošta Mozirje. Stroške poravnam. 1215
Služba organista v Skalah
se s tem razpiše. Prosilci naj takoj vpošljejo svoje prošnje župnemu' uradu. 1220
Dober zaslužek. Iščejo se
agenti (ice) iz cele Slovenije za razprodajo vredno stnih artikljev z malo kav cijo. Mesečna plača 1500 Din in 10 odst. provizije. Javiti se je pri Jos. Lah, Maribor, Vodnikov trg 3. 1210
Vinogradniki, pozor! Prodam sode za jabolčnik in tropine zelo po ceni. Prevzamem popravila sodov in izdelovanje novih sodov. Ivan Hvaleč, sodarst vo, Maribor, Aleksandrova cesta 81, Trdinova ulica 18, Meljski dvor. 1211
Vinogradniki, pozor! Proda se lesena nova stiskalnica (preša) z leseno klado in lesenim košem, zraven stroj za mečkanje gro zdja po zelo nizki ceni, zamenja se tudi za les — deske vsake debelosti — pri: Jurij Kobale, mizar v Slov. Bistrici.	1214
Malo posestvo takoj na prodaj, pripravno za setev. Posestvo meri okoli 4 johe. Njive, travnik, lep sadonosnik in gozd, 25 minut od Slovenjgradca v Starem trgu. Pojasnila: Zvonar, sodar, istotam.
1201
Vabilo
k
izrednemu občnemu zboru
POSOJILNICE V GORNJI RADGONI, r. r. z n. z., ki se bo vršil dne 15. oktobra 1928, ob 8. uri dopoldne, v posojilnični dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o občnem zboru z dne 2. septembra 1928. ■2. Poročilo načelnika.
3.	Volitev načelnika in dopolnilna volitev načelstva.
4.	Dopolnilna volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob 8. uri ne bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor ob 9. uri dopoldne ob vsaki udeležbi članov.	1212
Odbor.
Dr. O. I.;
20
ČRNI KBIŽ PEI HRAST0VCU.
Zgodovinska povest.
»Tedaj vendar resnica,« vzklikne grašča-kinja, »nisem se motila, župnika sem že takoj imela na sumu, da ni nenaklonjen krivi veri, oni na Štraleku pa je bil to že od nekdaj in sad ne pade daleč od drevesa, da je tista copernica tudi očetovega mišljenja, je pač jasno.«
»Da, premilostljiva gospa graščakinja, pravi izraz ste rabili,« pritrdi oskrbnik, »copernica je ta nečimurna ženska v pravem pomenu besede.«
»Ali še kaj posebnega veste o njej, potem se jo naj zasleduje.«
»Če mi velite, da govorim, tako moram, če se tudi tiče zadeva vašega milostljivega gospoda sina,« reče Trenak bolj počasno s posebnim po-vdarkom zadnjih besed.
»Kaj, mojega sina Ivana, v kakšni zvezi bi to bilo, govorite vendar,« vpraša graščakinja skoraj vznevoljena.
»Ta ženska iz Štraleka je morala z nekim posebnim sredstvom omamiti mladega gospoda graščaka, kajti drugače ni mogoče, da bi se tako
trdovratno ustavljal vašim modrim ukrepom in se branil poročiti z blago Zofijo iz Vurberga.«
»Tudi jaz sem tega mnenja,« poseže vmes graščakinja.
»Da, in sredstvo je moralo biti prav posebne vrste,« nadaljuje Trenak, »da ji je obljubil mladi graščak v tej omamljenosti celo zakon.«
»Da, da, vse to vem in verjamem,« reče naglo graščakinja, »a ta obljuba se nikoli ne izpolni, zato bom že skrbela.«
»Premilostljiva gospa, težko mi je, a kot zvest služabnik ne smem dalje molčati.«
»Kaj veste, govorite, ne mučite me dalje,« vzklikne graščakinja, se dvigne razburjena iz stola ter stopi pred oskrbnika.
»Hotel sem vam prizanesti s tem poročilom, a moram biti pokoren.«
»Kaj tedaj še veste?«
»Mladi gospod graščak se je že poročil z Agato,« reče počasno Trenak ter opazuje, kakšen učinek bodo napravile te besede na graščakinjo.
Margareta Herberstein je bila prvotno kakor kip nepremična, nato je postala v obrazu bleda kakor stena, polagoma so ji padle roke ob telo, začela se je tresti in zgrudila bi se na tla, če je

s
X
G
•3
o &
Cf)
O
•CX) >
■o
«0
cr>
¿ á s i
Cl
03
T3 <X) _ C
.E ctf
a> oo
£ « ■c.H' o . a. s co v; o
o
__cš
CS ~ f= >~
S«
gs d £ £
"č5*i—
c
■a j» ce Ü m o.

Na drobno!
Na debelo I
Železni na
Anton Brenčlč
v Ptuj-u
priporoča svojo bogato zalogo potrebščin za jesen in zimo in sicer: razne kotle, brzoparilnike, lito-železno, pločevinasto postekleno in pocinkano po sodo, štedilnike, peči, plužno blago, podkove, vsake vrste žreblje za obutalo, nagrobne križe, stroje za meso in slanino rezati, slamorezne kose, sekire in žage vsake vrste ter sploh vse v železnino spadajoče predmete. — Zastopstvo »LUTZ-ovih« peči za šole, urade, gostilne itd.	806
Postrežba točna!	Znižane cene!
CIBILOVA KNJIŽNICA
OBSEGA SLEDEČE ZVEZKE:
Dr. Kari Capuder: Naša država. (Razprodano.) Dr. Leopold Lenard: Jugoslovanski Piemont. Din 7.—.
Dr. Leopold Lenard: Slovenska žena <r dobi narodnega preporoda. Din 10.—. Mo] strle In mo] župnik. Din 4.—.
G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, I. del Din 8.—.
G.	J. Whyte Meloille: Gladiatorji, II. del D 10.—.
H.	G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku. Din 7.—.
B. Orczy: Dušica, I. del broš. Din 16.—, vezan Din 30.—, II. del broš. Din 25.—, vezan Din 40.—, III. del broš. Din 32.—, vezan Din 44.—. A. Conan Doyle: V libijski puščavi. Din 12.—. Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8.—. Illamo Camelli: Izpovedi socialista. Din 16.—. E. R. Borroughs: Džungla, I. del Din 18.—, II. deT Din 14.—.
Elza Lešnik: Sumi, šumi Drava . . . Din 5.—.
Matija Ljubša: Slovenske gorice. (Razprodano.) Erckmann-Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka. Din 12.—. Antonio Fogazzaro: Mali svat naših očetov. Din 28.
Anton Kosi: Iz otroških usl. Din 8.—. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto. (Razprodano.) J. F- Cooper: Zadnji Mohikanec. Din 11.—. Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—, vezan Din 35.—.
Gabriel Majcen: Zgodovina Maribora. Din 20.—. H. R. Savage: Snubitev kneza Šamlla. (Še ni
izšla.)
Kazimir Przerwa-Tetmajer: Rokovnjačl Izpod Tatra ln druge porasti. Broš. Din 16.—, vezan Din 28.—.
24.	Arthur Sills: Smrtna past. Din 9.—.
25.	Anton Kosi: Iz otroških net, II. del Din 16.—.
0.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.

Ovčjo volno
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupoval-ce.	566
Sode vsah velikosti ima
vedno v zalogi po najnižjih cenah Fran Repič, so-darsko podjetje, Ljublja-nn, Trnovo. — Pomočnike sprejme v stalno delo. 991
Za jeseni in zimo oblačilno blago, vse potrebščine, ki jih rabite, si oglejte in prepričajte o najnižjih cenah v trgovinah Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	1185
Kuhano kravje maslo, jajca, suhe gobe, kupuje po najvišji ceni Franc Senčar, trgovina, Mala Nedelja in Ljutomer. 1186
Enonadstropna hiša s 6
stanovanji, klet, dvorišče in vrt na prometni cesti Maribora se poceni proda. Alojz Jevšenak, Tržaška cesta 18.	1177
Žaga s polnojarmenikom
v Mariboru prevzame 400 do 600 m' mehkega okroglega lesa za žaganje. Plačilo od m* po dogovoru. Naslov v upravi lista. 1176
Na najlepši točki tik cerkve v večjem kraju pri Ptuju se proda radi rodbinskih razmer lepa hiša, z staro, vpeljano gostilno in trgovino. Tik poleg je vzorno gospodarsko pošlo pje, vinograd, sadovnjaki in nekaj oralov orane zemlje. Dobra eksistenca je sigurna. Cena po dogovoru. Ponudbe na upravo lista.	1171
i s Jami.
Vsled napačnih informacij sem v krogu interesentov opozoril, da g. BOŽO TRPOLO, asistent g. geometra MAKSA LIČEN v Mariboru nereelno postopa pri uradnem poslovanju v ptujski okolici. — PrekliČem te trditve kot neupravičene ter plačam pravdne stroike.
1200 KONRAD JUG l. r. trgovec, Podvinci.
nTUflDITCUl Naznanjam cenj.občinstvu da sem UITUmIlV! otvoril v Vetrinjski ul. št. 5
trgovino z usnjem
Ker imam lastno tovarno mi je tudi mogoče najcenejše postreči. Kupujem tudi surove kože ter jih vzamem tudi v delo in jih najboljše izdelujem.
Za obilen ohisk se prlpereča
ARNOLD KOHNSTEIN
1205 TRGOVINA Z USNJEM
Maribor, Vetrinjska ul. 5
Zahvala.
Povodom smrti naše nepozabne matere
NEŽE HAUPTMAN
ki je bila v nedeljo, dne 30. septembra t. 1., pokopana, se izreka vsem udeležencem pogreba prisrčna zahvala. Posebej pa se še zahvaljujemo čč. duhovščini, pe.vcem, trudni-kom ter posestniku Jožefu Hauptman za pogostitev.	1204
Sv. Urban pri Ptuju, 1. oktobra 1928.
Ostali žalujoči.
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1928, ob 9. uri, bo pri okrajnem sodišču v Celju, v sobi šte. 4, dražba nepremičnine zemljiška knjiga Zagrad, vi. št. 85 in 489.
Cenilna vrednost vi. št. 85 je 6720 Din, najmanjši ponudek 4480 Din, vadij 672 Din.
Cenilna vrednost vi. št. 489 Je 35.330 Din, najmanjši ponudek 23.554 Din, vadij 2350 Din.
Natančneje podatke si lahko interesenti ogledajo pri sodišču.	1219
ne bi v tem trenutku prijel oskrbnik in položil v njen naslonjač.
Še le po nekaj časa je prišla k sebi. Ustnice so se ji gibale krčevito in iz oči je odsevala blazna jeza.
»Ali je to res,« bile so njene prve besede, »to vendar ni mogoče.«
»Žal res,« potrdi oskrbnik nekako boječe, ker je bil v strahu, da napade graščakinjo zopet slabost.
»Vi govorite tako zagonetno, gospod oskrbnik, hočem vedeti celo resnico.«
»Smilite se mi, vidim, da vas to razburi.«
»Le govorite, sedaj je že minulo, ko sem slišala enkrat to novico, katere res skoraj ne morem verjeti.«
»Dolžnost je dolžnost, če mi velite, tako moram povedati vse.«
In razložil je vse, kar je videl v oni noči, ko je šel za mladim graščakom noter do kapelice Sv. Jakoba v Lormanju in gledal skozi okno celi obred poroke.
Polagoma je pripovedoval Trenak in do pi-čice natanko, kakor bi se naslajal na tem, da more sedaj olajšati svoje srce in pridobiti pomočnico za osveto.
Graščakinja je poslušala navidezno mirno, kar ji je pripovedoval oskrbnik, a srce se ji je krčilo od jeze in ob enem od bolesti. Videla je, da jo je sin le prevaril, da se je uprl njenim namenom s tem, da se je poročil z ono žensko, ki jo je toliko sovražila. In pri tem tajnem ravnanju je bil pomagač župnik Morenus, župnik one cerkve, kateri je hrastovška gospoščina zaščitna oblast. Kaj takega je morala tedaj doživeti!
»In vse to mi poveste še le sedaj, gospod oskrbnik,« prekine daljši molk graščakinja, ki se bolestno dvigne iz naslonjača ter stopa sem in tja po sobi, da prikrije vse svoje čute, ki so napolnjevali njeno srce.
»Premilostljiva gospa graščakinja, vem, da zaslužim grajo, ravnal sem edino iz usmiljenja do vas, da vam prihranim dalje kot mogoče to razburjenje.«
»Verjamem vam, saj vem, da ste mi zvesto udani, sedaj vem vse in prenesla bom tudi to, a nemaščevano ne sme ostati to ravnanje. Glede župnika Morenusa sestavite še danes obširno poročilo na škofa Martina Brenner ter popišite vse in mi prinesite nato poročilo v podpis. A kaj z ono žensko, kako ji priti do živega?«
»Glede tega Je moja skrb,« se oglasi hitro

OO ! es
}
(8 >00 (S
O»- _
■a .5 * ^ « ^
'<»« « o
+-* 5
ctt ™
iiM
&IJS
O)
o Hi
h 2
n o f>
olli
Jk «	■
o
OD
Kmetska šola.
h.
»Zadnjič ste nas slovenske kmete malo preveč v nič djali«, me je ustavil znan kmet na cesti, »tako daleč pa res nismo za drugimi državami!«
Vest me je zapekla, da sem morda res delal kmetom krivico. Pa sem šel brskat po knjigah, v katerih so same številke iz različnih držav in tam se mi je vest hitro pomirila. To le sem našel: Belgija pridela na 1 ha povprečno 2500 kg žita, Nemčija 1700 kg, Češka 1300 kg, Danska 3000 kg. Pa kaj bi dalje našteval! To zadostuje! Pri nas v Jugoslaviji pa se pridelek žita na 1 ha ne dvigne mnogo nad 800 kg. Slovenija je malo na boljšem: ona pridela 1000.5 kg pšenice, 900 kg ječmena in 870 kg rži na 1 ha.
In še nekaj drugega zanimivega sem našel v knjigah s številkami. To so povedale številke: Cim višje je število kmetijskih šol v kaki državi, tem več tudi pridela kmet na 1 ha. V Belgiji pride ena kmetijska šola na 2572 kmetovalcev, na Češkem na 25.155, pri nas v Jugoslaviji pa še le na 476.000 kmetovalcev. Med vsemi državami smo glede števila kmetijskih šol na predzadnjem mestu. Za nami je samo še — Italija.
Pa je tudi razumljivo, da tam kme tje več pridelajo, kjer znajo bolj razumno gospodariti. Saj se mora za vsako stroko človek posebej učiti in usposobiti. Od vsakega čevljarja, od vsakega mizarja se zahteva učna doba več let. Samo kmet mnogokrat misli, da se za njegovo delo, ki je zelo raznolično in težko, ni treba nič posebej učiti. Torej ni čudno, da tisti, ki se za svoje poklicaao delo dovolj ne pripravijo, tudi ne morejo nič posebnega ustvariti in da zaosta nejo za drugimi, ki so dobro izvežba-ni. Zato v nekaterih krajih Nemčije (Hessen) zahtevajo od vsakega kmet skega fanta, ki želi za očetom prevzeti kmetijo, dokazila in izpričevala,
da je v vsakem oziru popolnoma iz-vežban v kmetskem delu in da so mu znani novi načini obdelovanja zemlje. Kdor ne more tega dokazati, ne more prevzeti posestva.
Kako pa naj pride slovenski kmet do primerne izobrazbe? Pri nas za enkrat ne moremo misliti na ustanavljanje strokovnih kmetijskih šol, ker ni zato potrebnih sredstev na raz polago. Pač pa je zadnji čas, da se povsod udomači in razširi kmetsko-nadaljevala šola, ki je priprava na strokovne kmetijske šole in ki vendar mnogo pripomore k kmetski poklicni izobrazbi.
. *
Namen kmetske šole.
Kmetska ali kmetskonadaljevalna šola želi vzbuditi v odrasli kmetski mladini ljubezen do kmetskega stanu in do kmetske zemlje.
Človek to ljubi, kar spozna za lepo in dobro. Zato pa bo odkrivala kmetska šola mladini lepoto kmetskega stanu, navduševala jo bo za lepoto kmetskega življenja in kmetske zem lje, pokazala bo pomen vestnega, dobrega kmetskega dela za kmetski stan in še posebno za svetovno gospodarstvo.
Kmetska šola bo pomagala mladini iskati in najti kmetsko dušo, ki govori iz lepih kmetskih običajev, iz kmetskih pesmi, iz kmetske umetnosti. Ko bo mladina spoznala globino in dragocenost kmetske duše, jo bo vzljubila in jo znalaceniti.
S pravo ljubeznijo je združeno tudi spoštovanje. Kmetska mladina, ki bo spoznala pomen in lepoto kmetskega stanu, se ga bo oklenila z ljubeznijo in bo imela tudi spoštovanje do kmetskega življenja in dela. Ta ljubezen in spoštovanje bo pa utrdil v kmetski mladini kmetski ponos, kmetsko samozavest. Sedaj se marši kdo sramuje, da je kmet. Misli si,
da je manjvreden kot drugi stanovi, zato pa želi pobegniti od kmetskega dela in od kmetske zemlje v mesto, kjer upa postati gosposki in tako — srečnejši!
Zato vsa izobrazba kmetu nič ne koristi, ako se istočasno z izobrazbo ne okrepijo tudi srčne vezi med kmet sko dušo in kmetsko zemljo, ako z izobrazbo ne raste tudi ljubezen do* kmetskega stanu.
Kjer je ljubezen, je tudi veselje, o-boje pa je močna gonilna sila za napredek pri vsakem delu.
Kmet, ki bo z ljubeznijo in z veseljem opravljal svoje delo, se bo tudi trudil, da bo napredoval. Iskal bo sem sredstva, da se bo izpopolnjeval, izobraževal in tako imel vedno več uspeha pri svojem delu.
In tud v tem oziru bode pomagala kmetska šola kmetski mladini. Odkrivala ji bo skrivnostno delovanje tajnih sil v prirodi, uvajala jo bo v razumevanje vsega kmetskega dela, navodila bo mladino samostojno mis liti, navodila jo bo delati tudi z glavo in ne samo z roko, vzbudila ji bo željo po vedno večji kmetijski izobrazbi. Obenem pa bo dajala šola mladini navodila in jo naučila najvažnejše stvari iz poljedelstva in travništva, iz živinoreje, vinarstva, sadjarstva, zdravstva itd.
»To pa bo preveč in preučeno za kmeta«, mi odgovarjaš. Mislim, da nimaš prav. Vsa »učenost« bo v najtesnejši zvezi s krajevnimi razmerami in s knretskim žhtfjenjem in bo podana v tako priprosti obliki, da jp bo mogel vsak razumeti.
Seveda nisem vsega povedal, kar bo nudila kmetska šola svojim učencem. Prvič zato ne, ker bo pouk krajevno različen, drugič pa tudi zato ne, da še ostane malo radovednosti!
»Danes ste že na dolgo in široko pi sali o vsem mogočem, najvažnejšemu vprašanju se pa tako previdno izogibate, kakor mačka vreli kaši.
Trenak, »ravno prej ste rabili besedo: čarovnica. To je vendar najlepši dokaz, kar je storila Agata mlademu gospodu graščaku, da je copernica. In za čarovnice obstoja posebno kazensko postopanje, ki se lahko uvede proti njej, zato pa je potrebno, da se polastimo njene osebe in jo spravimo na varno, potem se naj zagovarja pred sodnikom, da je nedolžna. To pa mora dognati z ne izpodbitnimi dokazi.«
»Iz srca ste mi govorili, izvrstno ste jo pogodili,« vzklikne naenkrat graščakinja z naglasom posebne zadovoljnosti, »naj se izvrši nad njo usoda, ki si jo je zaslužila; uničila je srečo mojega sina in tudi mojo — vam, gospod oskrbnik, dam kot imoviteljica sodne oblasti Hrastovec vso moč, da postopate proti oni ženski v smislu postave, kot obtožiteljica pa nastopim pri razpravi jaz sama.«
»Zvesto hočem vse izpolniti,« reče oskrbnik ter se globoko pokloni, poljubi graščakinji roko ter se odstrani iz dvorane. Zaničljiv smeh mu je zaigral na ustih, ko je šel po hodniku, saj sedaj mu je dano na razpolago, da pokaže svojo moč in uteši svoje srce, ki hrepeni po zadoščenju.
Takoj, ko je došel v svojo pisarno, je pričel l sestavljanjem obširnega poročila glede župnika
Morenusa, ki ga je podpisala graščakinja po-vdarjajoč, da ustreza vsebina popolnoma temu, kakor je bila njena želja.
Z znakom posebne clobrohotnosti je odpustila graščakinja po tem podpisu oskrbnika Trenaka.
Brzi sel, ki je moral odpotovati tudi v drugih nujnih sodnijskih zadevah v Gradec, je nesel večkrat zapečateno pismo naravnost v škofijsko palačo ter ga izročil tajniku Juriju Ciersch, ki ga je takoj predložil škofu Martinu Brenner ki je zbiral gradivo za versko komisijo, koja bi morala v kratkem nastopiti pot po Spodnjem Štajerskem.
VII.
SODNA OBRAVNAVA.
Moči, moči mi daj, moj Bog! Da, ko napade me obup, Ne vklonim silam se nadlog, Jim stanovitnost stavim vkljub.
Jenko.
Oskrbnik Trenak ni odlaševal dolgo. Šlo mu je za to, da se ne vrne prej mladi graščak, potem je vse prepozno. Ravno ta negotovost, da ni bilo

s	® 2 T3 S
¿sS	ja
o	— "C - CÖ
5—	og m
O	¿0 >
frrrs	
	O ¿5
	_ o
>CO	a» J-
a	2 »
C	
	
	-H»
i	U> CS
	3 Ji
	
	i-
	>U3 > O _
o	>- O -t-" ■'—•
	° ®
	
£3	""E'E. —t
	
45	m 5 1
S	OJ ¿D Ü
CO	'C j-cu .5
&	ca ca

Samo navdušujete nas za šole, tega pa nočete povedati, kd obo šole vzdrževal, kdo bo moral plačati stroške za pouk, koliko bo stalo šolanje!«
Nič me ni strah, četudi me malo grdo gledaš. Poglej samo naslov prihodnjega odstavka in preberi, kar je v njem, pa boš vse vedel.
Ustroj kmetske šole.
Pouk se bo vršil na domači ljudski šoli in sicer ob takem času, da bodo mogli lahko priti vsi v šolo: ob nedeljah po rani sv. maši ali enkrat, oziroma dvakrat ob delavnikih popoldne. To si bodo sporazumno z uči-teljstvom ljudje sami določili.
Pouk bode trajal na teden štiri do šest ur in se bo začel koncem mesca oktobra ter zaključil enkrat v marcu ali aprilu. Tudi to bo povsod tako, kakor bo kmet želel.
Poučevali bodo ljudskošolski učitelji, ki poznajo kmetsko dušo, ki i-majo razumevanje za kmetsko delo, ki hočejo kmetu pomagati. Za ta pouk so se učitelji posebej pripravili v raznih tečajih. Poučevali pa bodo po možnosti še tudi razni kmetijski stro kovnjaki, navodila za pošteno kršč. življenje pa bo dajal dušni pastir.
V	kmetsko šolo bo lahko vstopil vsak kmetski fant oziroma dekle, ki je staro 17 let. Po drugih državah so namreč spoznali, da je pouk v šoli le tedaj uspešen, če so učenci že razumni, če imajo že lastne skušnje in če doma lahko takoj vse poskusijo, kar so v šoli slišali in videli. Niso redki slučaji, da hodita oče in sin skupaj v kmetsko šolo in se skupno učita. V neki hribovski kmetski šoli na Gornje-Štajerskem sem videl 52-letnega kmeta v šoli, ki se ni sramoval sedeti skupaj z 201etnimi fanti. Učenje gotovo ni sramota! In ta kmet ni nikdar izostal od pouka in mu je bilo samo žal, da že ni mogel v mladost hoditi v tako šolo.
V	kmetsko šolo bo smel in mogel
hoditi vsak kmet ali kmetski fant, naj si bo reven ali bogat, posestnik ali hlapec. Vsak človek ima pravico do izobrazbe. Gotovo bo vsak kmet z veseljem pošiljal v šolo ne samo svojega sina, ampak tudi svojo služin-čad in bo gotovo raje videl, da hodi v šolo in se nekaj pametnega nauči, nego da hodi po gostilnah in zaprav-vlja denar in zdravje.
Da pa bodo mogli vsi, tudi najrevnejši, hoditi v kmetsko šolo, zato pa bo pouk v tej šoli brezplačen. Nihče ne bo plačeval nobenih prispevkov za pouk.
Za kurjavo, čiščenje, luč, učila bodo prispevale razne krajevne šolske in kmetijske organizacije, a vse
druge izdatke pa bo pokril oblastni odbor v Mariboru.
Mirno lahko rečemo, ko ne bi bil mariborski oblastni odbor ničesar drugega storil kot to, da je začel z ustanavljanjem kmetskih šol, da je odprl kmetu kmetsko šolo in mu po njej uravnal pot h gospodarskemu napredku, je že radi tega vreden vse naše hvaležnosti. Denar, ki ga bo izdal oblastni odbor za kmetske šole, se bo bogato obrestoval.
Prepričani smo, da se bo dvignila, kakor drugod tako tudi pri nas, polagoma sorazmerno s kmetsko izobrazbo tudi gospodarsko blagostanje našega kmeta in po njem našega naroda in države.
f Zanimivosti o naši državi.
Obseg države: Naša država je po zunanji obliki ploščnata in podolgovata država. Njena dolžina znaša 950 km in širina 450 km. Zanimiva je razlika dneva, ki se zavoljo te oblike države pojavi. Na dan 21. junija imamo Slovenci za 42 minut daljši dan in dne 21. decembra pa za 42 minut daljšo noč kot oni na jugu pri Bitolju. — Državne meje ima naša država na morju 965 km in na suhem 3020 km. — Mejimo na sedmero držav: Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Rumunijo, Bolgarsko, Grčijo in Albanijo. Samo Italija in Rumunija sta večji državi od naše, druge so znat-
no manjše .
Površina naše države: Jugoslavija meri 250.000 km'. V Evropi je naša država po površini na 12. mestu ter so pred nami: Rusija, Francija, Španija, Nemčija, Švedska, Finska, Polj ska, Norveška, Anglija, Italija, Rumunija. Po številu prebivalstva smo pa na 10. mestu. Češka ima več kot naša država, manj pa Švedska, Finska in Norveška. — Površina našega ozemlja je visok svet, dasi zopet nimamo prav izrednih gora. Nad 2500 metrov visoke gore so v Sloveniji, v Črnigori in Južni Srbiji. Najvišja gora v državi je Triglav.
Prebivalci naše države: Ljudsko štetje v naši državi z dne 31. I. 1921
je pokazalo sledeče številke o prebivalcih:
Pokrajina	Pokrajina	Prebivalcev	na knr
Severna Srbija	49.950	2,655.078	53.2
Južna Srbija	45.717	1,474.560	32.3
Črna gora	9.668	199.857	20.7
Vojvodina	19.702	1,380.413 2,739.593	70.1
Hrvatska-Slavonija	43.822		62.5
Bosna-Hercegovina	51.199	1,889.929	36.9
Dalmacija	12.732	621.429	48.8
Slovenija	16.197	1,056.464	65.2
Od teh je na 100 prebivalcev 49 moških in 51 žensk. Torej ženske prevla-
dujejo. V Sloveniji je na 100 valcev celo 52 in pol ženske.
prebi-
nobenega glasu, kje se nahaja in kako se mu godi, ga je silila k hitremu postopanju.
Pa kako se polastiti Agate?
Pri tem mu je pomagal nehote grajski lovec Lovro. Bil je to mlad in zal fant, doma iz Zavrha. Ker je bil prijaznega vedenja ter dober lovec, ga je sprejela graščakinja za gi'ajskega lovca, katero službo je opravljal v vsestransko zadovolj-nost. Imel pa je Lovro v gradiču Štralek svojo sestrično Anko, katero je obiskal večkrat.
Tako je bil tudi dva dni pred godom sv. Katarine tam, ker je zvedel, da je Anka bolna. Pri tej priliki mu je povedala, da ji je zelo težko, da ne more spremljati gospodične Agate, ki gre na dan sv. Katarine v trg, da nese darila svoji teti, ki ima ta dan svoj god. Zato gre gospodična že zgodaj dopoldne, da se čimprej vrne, ker nima spremljevalke.
Lovro se je vračal proti večeru proti gradu ter srečal oskrbnika Trenaka, ki se je sprehajal pod temnim smrekovim gozdom južno od grada.
Trenak je ustavil lovca Lovrota, ker je slutil, da je bil v Štraleku in mogoče kaj zve, kam zahaja Agata.
»Odkod pa ti prihajaš, pa brez lovskega plena,« ogovori oskrbnik lovca, ki spoštljivo po-
zdravi ter zarudi vsled nenavadno prijaznega pozdrava, ne da bi mogel dati na vprašanje takoj odgovor.
»No, no, ti fant, si pa bil bržkone pri kakem dekletu, le čakaj, če to zve gospa graščakinja,« pravi oskrbnik, ko vidi lovčevo zadrego.
»O milostljivi gospod oskrbnik, nisem zanemarjal svoje službe, vse hočem povedati.«
In začel je praviti, da je obiskal svojo bolno sestrično in kaj mu je ta glede Agate povedala.
Oskrbniku Trenak so pri tem zažarele oči od pritajenega veselja, ker je zvedel po naključju, kako bi se mogel polastiti Agate. Odslovil je grajskega lovca prav prijazno; ta pa se je vrnil v grad zadovoljen, da ga tako visok gospod ljubez-njivo nagovori. Dobrosrčni fant ni vedel, da je s svojim pripovedovanjem nekaj izdal, kar je bilo za Agato usodepolno.
Trenak se je v kratkem vrnil v grad, videlo se je, da se mu mudi. In bilo je tudi tako, to, kar je zvedel, je bilo zelo važno in treba je bilo nujno delati, da ne zamudi tako lepe prilike za izvršitev svojih naklepov.
Dalje bo sledilo.
BO
EG
Denai* naložite
ME* najboljše ln najvarnejše pri
SpodnjeStajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica Ulica 10. oktobra
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°/o
na trimesečne odpovedi po
7»/a	t
Marko Cubic
Kotla«*
Maribor
[Slovenska ulicah

1002
Priporočam svoje lastne izdelke kakor kotlje za žganje in za vodo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršujem tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonkurenčnih cenah. Vse vrste novejših sistemov Alfa.
Jožef Farkaš g
□
TRGOVEC SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
priporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše, dobro sortirano jesensko in zimsko blago, barhentov, flanelov, štofa, sukna, sviterjev, pletene robce, posteljne, konjske odeje itd. Cene jako nizke! Postrežba solidna! Prepričajte se! — Za mnogoštevilen obisk se priporoča trgovina. 1145
m
Zakaj kupite v Celju SSSSTS.11?! Franc Dobovičnik, Celje,Go8PB8kaul-15

Kar Ima vallko tovarniško skladišče vsakovrstnega blaga.
Ker ima trgovino v lastni hiši ln ne plačajo najemnine.
Ker Ima veliki promet, vsled tega eveio blago.
Ker Ima lastno tovarno ode) (koltrov).
Ker Ima lastno Izdelovanje različnega perila.
Ker Ima pošteno mero, dobro blago In nizke eene.
Ker Ima zamisel »mali zaslužek, a veliki pio-met«.	961

Vsakomur se Izplača, da obišče pa če tndl od daleč strogo solidno ln pošteno trgovino
Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ui. 15
£C Za trgovce poseben oddelek na debelo. "3M
Največja izbira
vsakovrstne svile
že od Din 24"- naprej 84 se dobi pri
L TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Učenec, star 14 let, močan, poštenih kmečkih staršev, z primerno šolsko izobrazbo, dober raču nar, se sprejme v trgovino mešanega blaga in deželnimi. pridelki. Lastnoročno pisane ponudbe na tvrdko Ivan Regvat, Pil-štanj.	1158
ERiE
pravo češko, Mgijgniino SitttRo, meiano Din 48,—, bol), še Din 74.—, iino belo Din 110.—, najfinejše belo Din 360.—, pah sivi Din 130.—, 2ima Din 34.—,
___55.—, 100.—, cvilh za
žimnlce Din 30.—, 46.—, 58.—, platno za prtiče Din 30.—, 38.—, 51.—, gotove žimnice Din 390.—, pernice Din 460.—, 670.—, zglavniki Din 138.—, klot odeje Din 200.—, 290.—, 370—, flanel odeje Din 47.—, 97.—, zastori madras Din 78—, 89.—, 102.—, posteljne garniture Din 290.-, 420.-, preproge m Din 22.50, 36.-, 48-,
razpošilja samo v iclidni, dobn kvaliteti veletrgovina
II. AJiifHit Mi t, C Mi M. J JE, »t. »J. Slov.
Pri uredbi celih hotelov.zavodov in bolnica« stavijo proračuni po izjemnih cenah. Naročila čei 500 Din poŠt.prosta. Cenik xveil — - -
! 1000 slikami zastoj.
i
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan.1904
KILNE PASE
trebušne obveze, proti visečemu treboha, potujočim ledvicam in zniženja želod-ca, gumijeve nogavice ln "" obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, koraete, bergle, podloge za ploske noge, auspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam Izdeluje ataroznana tvrdka po celo nizkih cenah,
Franc Podgoršek nasl. FRANC BELA bandažlst, Maribor, Slovenska ulica 7
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetja.
Krekova posojilnica v Mariboru
482 reg. zadr. z neom. zav.
Meljska cesta št. 10
sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost.

flj
5 5
i 3 5 9 5
Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica Maribor
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred Irančlškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najknlantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na vknjižbo ln v tekočem računu.	12
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
EiBDioniiKinniiniinnniininnRicisiiEisriRiEincii]
Fran Strupi, Celje S
—'—**1m
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ln porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema flj vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na drobno ln na debelo.
IIIBIIHBIBflllBHBBiailHIll
0248235348482323534848482353485348482353532348535353485348484823532353534848532353535348
mmmmmmmmmmmmmm

M
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu ki obstoja že 64 let
mii MESTNA
V Celju, Kreko v trg (V lastni palači pri kolodvoru)
Bimiii:i!i!niniii:!:!!iiii!iii!!n!!iii!i!!ii!ii!!iii!!!n!niiiiiinn
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nedoletnlh, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
aniiiniHiiiiiiiiiniiiumiinmnninininnHnmninnnimniani
Hranilnica dajo posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno.
nil!l!!i!!l!!!!l!inillll!lll!lllinn!llin!IIIII!IIIII!nillllliniiniIDIl

L*JXWXG»JXW)
— Volneno, belo In pisano platno,	gg
hlačevino, kambrike, delene, sraj-	H
ce, nogavico, kravate, dežnike Itd.	H kupite najceneje pri tvrdki
Alojz Drofenik, Celje 1
samo Glavni trg §t. 9 samo S
■
Vsakovrstni ostanki za polovično S ceno.	557 S

POZOR KMETJE!
Najboljše izmenja in zamelje vsakovrstno zrnje novoorganiz. paromlin 1178
Franc Ehrlich in sinovi, Pesnica
Tudi Vi Tudi Vi Tudi Vi
Tudi Vi Tudi Vi
668
morate Vaše potrebščine v oblekah, perilu, platnu pri meni kriti
bodete kakor vse moje stranke zadovoljni in stranka ostali
dobite pri meni najboljše blago po najnižji ceni in si ■ tem prihranite denar
si lahko pri veliki izbiri izvolite po svojem okusu
ste zavarovani pred izkoriščeva-njem, ker so pri meni stalne cene
FRANC KOLERIČ
trgovina Apače
Jefika
se ozdravi, pri znanem zdravniku dr. Pečniku, — gora! — gozdi 1 — gozdni
zavod Sečovo, pošta Rogaška Slatina.	1132
<^l!llll!l!lll!l!li!llllllllllllllllllllIll!Pv'
Sprejmem še nekoliko za stopnikov za prodajo srečk vojne škode (ratne štete). Zaslužek je izredno velik. Ponudbe na tvr-dko M. S. Serdarušič, Beograd.	1173
Urila Strojna stiskalnica
*	rra carliV in crrrt^HlP s košom
za sadje in grozdje s košom za 300 litrov se poceni proda. Maribor, Trubarjeva ulica 9.
1003
Nagrobne spomenike vsake vrste se dobi pri F. Kobanu, Račje-Fram, tel. št. 6	1046
■ IBfllBIflBIIHBIBHIIIBBIBIHBBBIBIBIBIBHIBIIBIBli
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
LJUDSKI POSOJILNICI UM
REGISTROVANI ZADRUGI Z NEOMEJENO ZAVEZO
v lastni hiši, Cankarjeva ul.št.4 poleg davkarije
^fiii!iniinniniiiniii!in!iiiii!!iiiiiii»i!iiii!ii!iiiiinniw
vtnnilllll!llll!lllllllillllll!l!!!!!||!IN!!!||!!!li!i|inilltb.	_
stanje hranilnih vlog nad	Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-	i/mp + cui «ncpctnihi
Din 60,000.000. — Posojila	-—----—	KmeiSKi posesiniKi,
na vknjižbo, poroštvo ter	posestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega	Ljudska posojilnica jeVaš
zastav0šimidpongoji.fl0dEei"	jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene	zavod. Poslužujte se gal
....................................................................................................iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
aBBBBBBBBBBflBBBBflBBflBBBBflflBBflBflBBBBBBBBflBBflBEB
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Franc Hrastelj, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik; Franc Hrastelj novinar v Mariboru.