Poitnim plitua v gotovini	SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
mfat
TEDNIK ZA TELESNO VZG0|0
Cena Din 2
IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Izhaja vsak petek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TA B O R - T E LOVAD N I D O IVI
Telefon 33-85 — Čekovni račun uprave 16.416
Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6-— Rokopisi se ne vračajo
Četo 1
7. decembra 1945
Št. 17
REPUBLIKA JE.TBDI NAŠA
V	teh dneh čutimo tudi mi, da je republika dokončen temelj novega narodnega življenja v celoti, še posebej pa edini temelj svobodnega in ljudstvu koristnega dela telesne vzgoje. Čutili pa smo, da je vsa prejšnja usoda telesne vzgoje ustvarila splošnemu narodnemu klicu po republiki, v nas še poseben pomen, poln vsebine.
Poleg duhovno kulturnega dela je slovensko predvojno telesno vzgojno delo in njegovi uspehi, v veliki meri uveljavljalo slovenski narod ob vsem njegovem hlapčevstvu in političnem in gospodarskem področju.
Na telesno vzgojnih organizacijah, na športnih klubih, je v vseh prejšnjih protiljudskih sistemih, bodisi stare Avstrije, bodisi stare Jugoslavije, najprej obvisel pogled politikov, ki so v narodu zastopali ozke nena-rodne interese posameznih priživni-ških skupin.
Ti stari politiki so se zavedali, da telesno vzgojna in športna organizacija ni politično borbena, da ne more nuditi nikakega političnega odpora in so jo smatrali za najpriroč-nejše sredstvo za dosego svojih protiljudskih namenov. Kolikokrat se je v vseh zadnjih osemdesetih letih prav po telovadnih društvih posrečilo reakcionarjem razdvojiti naše ljudstvo, preprečiti enoten nastop proti svojim sovražnikom.
Ne bomo pozabili poskusa vladajoče dinastije, ki je hotela napraviti z zakonom o podržavijenju Sokola novo Sredstvo za tvorbo nekega enotnega, umetno in prisilno skovanega jugoslovanskega naroda, podporo jugoslovanskemu centralizmu.
Različne mogočne industrijske družbe, ki so na naši zemlji bile le podružnice nemškega imperializma, so se poiaščaie (v Trbovljah, na Jesenicah), pokroviteljstva nad vsemi telesno vzgojnimi društvi, brez razlike, če so si bila tudi nasprotna na zunaj, prav v posmeh njihovim skupnim narodnim ciljem.
V	zadnjih letih je šlo že tako daleč, da so po Štajerskem nekateri klubi bili pripraven kanal za prodiranje nemškega imperializma, ki je že pred razpadom Jugoslavije pod svojim športnim okriljem prirejal že kar nacistične manifestacije na naših tleh in vojaške manevre v Jugoslaviji, ki je še ni osvojil.
Ali nismo z vso grenkobo v stari Jugoslaviji, pa tudi že prej čutili, kakšno sramotno vlogo hočejo domači priživniki in tuji imperialisti vsiliti telesno vzgojnim organizacijam in klubom.
Niso bili redki primeri upora poštenih slovenskih telovadcev in nekdanjih športnikov proti temu izrabljanju telesno vzgojnih organizacij, ki so hromili in uničevali vse njihovo vdano delo. O gospodi, ki je vladala takrat z bankami in žandarji, pa vemo, da ji je vedno uspelo izločiti take nezaželene poedince in skupine iz telovadnic, iz telesno vzgojnega dela in ■ jim preprečiti, da bi prečistili telesno vzgojne organizacije in jih napravili za last naroda.
Osvobodilna fronta, prva res ljudska politična organizacija v Sloveniji. je bila edina sposobna zadati na naših tleh uničujoče udarce osovraženemu tujcu in pomesti z domačimi klikami. Zato pa je vodila naša Ljudska fronta tudi borbo za neodvisnost, svobodo naše telesne vzgoje in jo danes - ko je končno izvoje-vana republika, - tudi uspešno dovršila.
Ljudska fronta uveljavlja in postavlja ljudske množice za glavnega nosilca naše obnove, našega političnega življenja.
Ali ne gojimo in razvijamo s telesno vzgojnim delom enega od osnovnih virov, aktivnosti ljudstva, njegovo telesno silo? Izgrajujoči telesno močnega, sil prekipevajočega slovenskega človeka, doprinašamo k ustvaritvi novega lika Slovenca in Jugoslovana. Kajti v dosedanjih razmerah skozi stoletja izgaranemu slovenskemu človeku, se bo mesto dosedanjega hlapčevskega mišljenja, -Poleg ostalega - mogla roditi zavest Ponosnega delavca, njegova vera v lastno delovno in obrambno sposobnost, le iz zavesti, da je njegovo telo neizčrpen vir svežih sil.
Zato Titove besede o pomenu te-es®o vzgojnega dela med mladino, zato izjave slovenskih voditeljev o Pomenu in važnih nalogah telesne Vz8oje, niso samo prazna beseda,
Sovjetski nogometaši so ostali nepremagani
V zadnji tekmi so igrali s Rang er som 2:2
Prihod moskovskih nogometašev v Glasgow je bil posebna zanimivost za krajevne nogometne kroge. Časopisi so zvečer objavili številne fotografije, ki so kazale sprejem, ki je bil prirejen sovjetskim nogometašem ob prihodu na igrišče, kjer je bila potem tekma. Posebne pozornosti je bil deležen vratar Aleksej Homič. Popoldne so sovjetski nogometaši prisostvovali tekmi rugbyja v enem izmed glas-gowskih stadionov. Zvečer pa je mestni župan priredil slovesno večerjo na čast nogometašev Dinama. Slavnostna večerja je potekla v prisrčnem in prijateljskem ozračju. Na njej sta izmenjala govora mestni župan in načelnik sovjetskega zastopstva Andreanov. Vsakemu sovjetskemu nogometašu so bile izročene diplome z mestnim grbom in hrastova čaša, izrezana na škotski način. Pred poslopjem, kjer je bil sprejem, se je zbrala velika množica. Ko so prispeli sovjetski nogometaši, so komaj sproti razdelili podpise in odgovarjali na vprašanja.
Tudi v četrti tekmi, čeprav že moč- taši uspelo omajati glas o njihovi ne-no utrujeni, sovjetski nogometaši ni- premagljivosti. Skoraj bi se jim to so klonili. Prav za prav prvotno ni res posrečilo, kar lahko sklepamo po 'bil njihov namen iti še na Škotsko, Poteku igre, ki dokazuje, da so bili toda 'končno so le popustiti in ufio- 80,vjetskl nogometaši precej izčrpani
dili povabilu iz Glasgowa. Za Angle- ^ iger v Angliji Vendar tudi Ran-. ,	l	gersu m uspelo zmagati, čeprav je 7
ze je bila to zadnja prilika, da re- njegovih nogometašev članov pred-si jo, kar se je sploh se dalo resni, to stavništva Škotske, ki je najmočnej-je dober glas angleškega nogometa. ^ na ot0ku, kar najzgovorneje priča Upali so, da jim bo vsaj v tem zad- njihova zmaga nad Walles-om, ki je njem snidenju s sovjetskimi nogome- ZOpet premagal Anglijo.
Finžgar Rudi pripoveduje
Že se nam ponuja prvi sneg in misli uhajajo smučarjem naprej, na bele poljane in v planine.
Poiskali srno Rudija Finžgarja, enega najbolj znanih slovenskih smučar-
Rudi Finžgar na partizanskih tekmah v Cerknem 1. 1944.
žgar je predsednik zadruge Elan, tej zadrugi je treba še postaviti temelje, istočasno pa bi morale smuči že na debelo po Sloveniji. Zato taka zadrega. Vendar pa se je Rudi rad poraz-govoril. Videlo se je, da se mu je med vojno in borbo nabralo toliko doživetij, posebno pa še v športu, Id pa jim ni bilo mogoče dati duška v prejšnjih časih.
Začel nam je pripovedovati v domači gorenjski govorici.
»Kdaj si začel smučati?«
»Še nisem dobro shodil, sem videl prvega smučarja. Otroci, saj veš, vedno po starih kopita varijo in tako sem svoje prve smuči izdelal sam. !Saj denarja, da bi mi jih kupovali, ni bilo pri hiši. Oče je bil mizar in tako sem si prve smuči naredil v njegovi delavnici, tako da sem jih krivo izrezal iz smrekovine. To moje smučanje pa je kaj žalostno končalo,« pravi smeje Rudi.
»Očetu sem za jermena, ki sem jih po enega povprek nabil na vsako smučko, razrezal še kar dobre oko-vanke. Smuči so zgorele v peči, oče mi jih je lepo mero namazal po zadnji plati in mi tako utrdil že takrat ta del telesa zoper bodoče nezgode pri smučanju.
Toda zato še nikakor nisem obupal.
Otroci smo poizkusili delati smuči iz vseh vrst lesa, od češnjevega do brestovega. Pa tudi krivili smo jih na vse mogoče načine: en par sem jih nesel sodarju, ki mi jih je šestkrat zlomil, nato sem jih pa zopet doma kuhal in v lestvi krivil.«
»Kdaj pa si prvič tekmoval?«
»Dvanajst let star sem šel z drugimi fanti na Ovsiše pri Podnartu. Tam smo skakati z Novšakom čez skakalnico, ki je bila narejena iz gnojnega koša. Še sedaj se vidim, kako sem frčal s kastorcem in odpetim suknjičem, pa sem vendar pri frčal na 14 metrov, da sem bil kar takoj za Novšakom.
Pa tudi to moje prvo tekmovanje se je slabo končalo Tovarišija me je po takratni športni navadi odvlekla v gostilno in so me napojili.
Toda pri Finžgarjevih je kot v vseh kmetiških družinah po Slovenskem vita dal strog red.
Zato je tokrat zopet padalo po
1 Največ zaslug za neodločen izid ima vratar Dinama Homič, ki je obranil na videz neobranljive udarce in se znašel v vseh položajih. Oba gola so Škoti dosegli iz kazenskega udarca, ki jih pač tudi Homič ni mogel rešiti, kar mu seveda nihče ne more šteti v zlo.
Sodnik te tekme, kar se da sklepa- ^azalil ti že iz dveh prisojenih enajst- vcntJl metrovk in kot so izjavili Rusi, ni bil pravičen. Igra je bila zelo ostra in je bil težko poškodovan najboljši ruski napadalec in strelec Bobrov, katerega je moral nadomestiti Dementijev.
Rangers je hotel svoje moštvo poja-čati z najboljšim napadalnim igralcem Anglije Jimmyjem Gaskeyem, vendar do tega ni prišlo, ker je vodstvo Dinama izjavilo, da ne želi imeti pod imenom Rangersa v resnici za nasprotnika predstavništvo Škotske.
Pregled odigranih ekem v* Angliji
clpHpp •
Dinamo : Chelsea 3:3 (0:2).
Dinamo : Cardiff 10:1 (3:0).
Dinamo : Arsenal 4:3 (2:3) (pod imenom Arsenal je v resnici igralo predstavništvo Anglije!).
Dinamo : Rangers 2:2 (2:0).
Dinamovci so torej dvakrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno. Zabili so 19 golov, prejeli pa samo 9.
To je največji uspeh, ki ga je kdaj doseglo kako celinsko moštvo v Angliji.
jev. da bi nam kaj povedal o predvojnem smučarskem športu, pa tudi
kako so mu takrat nabrane moči meni,« je dejal Rudi. služile v silovitem ljudskem uporu,! »Kako pa si se odločil, da boš z a -v naši osvobodilni borbi.	res tekmoval...«
Našli smo ga v prostorih Glavnega! »To zaobljubo sem storil' v kroš-odbora ZMS z nekaj tovariši, ki so nji bukve, v kateri sem čepel in gle-vprav vneto razpravljali. Tov. Fin- dal 1. 1936. v Planici skoke najboljših
skakalcev. V to misel sem se tako zagrizel, da me Planica sploh ni videla, dokler se nisem čutil sposobnega spustiti se čez most velike skakalnice. Kot boš pa videl je vodila do mojega cilja
dolga in irda pol.
Ljudje iz Krope, ki so me gledali, kako sem se 'Vsako prosto minuto spuščal in skakal po bregovih okrog Krope, so videli moje veselje in sposobnost. Zato je takrat vsa Kropa od dekliških krožkov pa do kovaške zadruge nabirala denar, da so mogli spraviti skupaj denar in me poslati na tečaj za smuške učitelje na Crn-polju, koder sem postal takrat najmlajši smuški učitelj v Jugoslaviji. Istega leta sem pri tekmah fantov na Črnem vrhu dosegel med najboljšimi
3.	mesto, v Triglavskem smuku pa sem bil' v navzočnosti najboljših ino-zemcev deveti, v svoji 3. skupini pa sem bil prvi in sem prejel zlato plaketo.«
Dvelefno vežbanje,
ki je potem Rudija usposobilo za dosego njegovih vrhunskih uspehov —
(Nadaljevanje na 2. strani zgoraj.)
MOŠTVO CDKA V JUGOSLAVIJI
Ljubitelji nogometne tekme in vsi ostali športniki so z velikim veseljem pričakali vest, da hoče izvrstno moštvo CDKA, ki se že več dni nahaja v Beogradu, igrati tekmo tudi v Zagrebu. To je brez dvoma velika počastitev za vse zagrebške športnike in predstavnike v telesni vzgoji.
Do tega časa se še ne ve, kdo bo v Zagrebu, nasprotnik odličnih ruskih nogometašev. Res je, da zagrebški nogometaši v zadnjem času niso pokazali svoje prave sposobnosti, se od igralcev, ki so v Zagrebu na razpolago, da sestaviti zelo dobro moštvo. Ta reprezentanca mora biti sestavljena iz najboljših vojaških in civilnih igralcev. Ne mislimo s tem reči, da je tej reprezentanci mogoče premagati moštvo CDKA, vendar se nadejamo, da so vsekakor v stanju dati dostojen odpor in pokazati igro, katera bi tudi velike goste prisilila, da pokažejo svoje bogato znanje-
Moštvo nogometašev Rdeče armade ne potrebuje mnogo reklame. —-A ko poudarimo, da je edino temu moštvu v letošnjem prvenstvu uspelo dvakrat zadati poraz moštvu Dinama. ki je dokazalo svojo nezlomljivo visoko vrednost sovjetskega nogometa v Angliji, tedaj smo s tem vse povedali. Nogometno moštvo centralnega doma Rdeče Armade .je ustanovljeno leta 1927. CDKA je prešel 1938. leta v družbo najboljših klubov in je še istega leta osvoji! drugo mesto. Od 1941. do 1945. leta niso igrali državnega prvenstva Rusije, a je za časa vojne 1943. leta v borbi za prvenstvo Moskve CDKA osvojil v>r-vo in' 1944. drugo mesto. Istega leta je v končni tekmi za prvenstvo izgubil z leningrajskim Zenitom z 1:2.
Vsi člani današnjega moštva CDKA so po poklicu aktivni oficirji, ki so po činu poročniki, razen kapetana moštva, poznanega Gregorija Fedoto-va, ki ima tudi v vojski kapetanski čin.
Vaditelj tega poznanega moštva je Arkadijev, ki je bil zadnja štiri leta vaditelj Dinama. CDKA je najbolj priljubljeno nogometno moštvo v Sovjetski zvezi. Vsi igralci CDKA nosijo zaradi svojih športnih uspehov in zaslug častni naslov »Zaslužni mojster športa«. Kapetan Fedotov je tudi športni; kritik in dopisnik Izvesti). Vsakdo med igralci pa ima tudi druga visoka odlikovanja iz domovinske vojne proti okupatorju. Ustanovitelj in največji zaščitnik tega kluba ni nihče drug kakor slavni maršal Sovjetske zveze Vorošilov.
KJE BO SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARJENJU ZA L. 1946?
Francija želi prirediti prvo povojno kolesarsko prvenstvo. Vendar je za to še potrebno privoljenje Mednarodne kolesarske zveze, ki bo pa o tem odločala šele prihodnje leto na zasedanju v Bruxellesu.
Pozdravi Fizkulturnega odbora Slovenije ob proglasitvi republike
Fizkulturni odbor Slovenije je.kot predstavnik organizacij za telesno vzgojo v Sloveniji, ob proglasitvi republike brzojavil:
Ustavodajni skupščini, Beograd - Fizkulturniki Slovenije bomo vztrajno delali za našo mlado republiko.
Fizkulturni odbor Slovenije
Narodni vladi Slovenije, Ljubljana - Fizkulturniki Slovenije smo srečni s svojo mlado republiko, ki bo vedno še prav posebno naša.	Fizkulturni odbor Slovenije
V vseh društvih širom Slovenije so se ob proglasitvi republike zbrali člani in mladinci in se pridružili splošnim ljudskim manifestacijam za zvezno' ljudsko republiko Jugoslavijo, za pridobitve osvobodilnega boja, za novo telesno vzgojo. Tisoči mladine so s svojim vzklikanjem izpričevali zvestobo domovini, velikemu maršalu Titu in zastopnici ljudskih teženj, Ljudski fronti. — Vse te manifestacije so bile mogočen izbruh neizmerne sreče, ki se "je naselila v slednjem izmed nas ob tej veliki uri.
Fizkulturniki Slovenije pozdravljamo republiko in se klanjamo svetlemu spominu žrtev, ki so padle za našo svobodo, za uresničenje davnega sna delovnega ljudstva!
Živela republika! Živela Sovjetska zveza! Živel Tito!
Sovjetska mladina na smučeh
(Nadaljevanje s 1. strani.) poletov v Planici — je bilo precej drugačno kot bi si verjetno kdo predstavljal: samega skakanja ni bilo toliko v teh letih. Veliko mu je dalo stalno gojenje smuka in slaloma. Zlasti poleti pa je veliko telovadil in gojil lahko atletiko. Rudi je b:l znan kot dober metalec kopja, ki ga je pognal že na 49 m. Trdo življenje samo mu pa ni dopuščalo časa, da bi samo skakal, toda ga je zato morda še bolj skovalo. Od 14. leta dalje, pa še prej, se je učil doma za mizarja, istočasno pa je moral hoditi v Radovljico v obrtno šolo. To pa je pomenilo štiri ure hoda dnevno, istočasno pa izvrstno vadbo. Toda v teh dveh letih je bilo vedno tako, da je čas za vežbanje šele dobil, ko je v soboto zvečer pospravil in zapustil delavnico. Če niso z domačimi fanti vežbali doma, so jo mahnili na Jelovico, prirejali tam gozdne teke, plezali po kraških jamah.
»Res sem bil tudi na tečaju,« pripomni Rudi, »toda povedati ti moram, da se včasih mladini na tečajih niso vedno z vso potrebno ljubeznijo posvečali, tako da smo mladi morali šele nekako krasti znanje starejšim mojstrom.«
Končno — Planica
Tako je bilo Rudijevo pripravljanje, odkar si je v krošnji bukve v Planici naredil in zastavil svoj cilj, ki ga je počasi in vztrajno zasledoval.
»Tik pred tednom poletov. 1. 1940., ko sem sklenit za trdno, da bom šel »čez« tudi jaz, sem tekmoval za državno prvenstvo. Res sem bil nekje na 5. ali 6. mestu, toda pri vsakem skoku sem stal trdno in sem imel občutek velike gotovosti, ki mi jo je dajala moja vztrajna predpriprava poleti v prirodi in v telovadnici, medtem ko sem pozimi sodeloval na mnogih tekmah različnega značaja v slalomu in smuku. Poleg tega sem bil nekaj dni tudi smuški učitelj.«
Po tekmovanju na 60 metrski skakalnici ie Rudi to pot čakal tedna poletov kar v Planici — bolje Ratečah, pri kmečki družini, koder je za nekaj dinarjev bival in se hranil z domačimi: zjutraj žgance z mlekom opoldne fižolova mešta. zvečer kak krompir z zeljem. »Vseeno pa mi je že čez nekaj dni — tik pred poleti — ostalo v žepu le nekaj dinarjev, ravno- za pot domov. Ta dan pa sem se napotil do tov. Gorca, da mi dovoli polete z ostalimi. Ker je
ampak so izraz resničnega življenjskega interesa naše ljudske oblasti za telesno vzgojo, trdne volje, omogočiti ji čimbolj svobodnega, širokega in uspešnega razmaha.
O tem razmahu, ki ga prinaša politični prelom s preteklostjo, govore najbolje letošnji dogodki na telesno vzgojnem torišču od zleta pa do zadnjih številnih množičnih prireditev. Ali smo si mogli samo misliti pred osvoboditvijo, da bo še v času pomanjkanja in ruševin zaživela telesna vzgoja tako polno življenje?
Iz preteklosti prinašamo v sedanjost sorazmerno bogate izkušnje za telesno vzgojno delo. Zato merilo za današnje sodelovanje v enotni telesno vzgojni organizaciji ne more biti samo vprašanje nekdanje pripadnosti k temu ali onemu športnemu klubu ali telesno vzgojni organizaciji. Vprašanje, ki se zadaja po edincu je, v koliko bo svoje nekdanje organizatorske in strokovne skušnje znal dati na razpolago narodu, znal iti z njimi med ljudstvo, ne pa se zaklepati v nekdanie skupine in skupinice, ločene od ljudstva in od njegovih stremljenj.
Vrnili pa bomo našemu ljudstvu, njegovemu političnemu boju. ki je dobil svoj zmagoviti zaključek s proglasitvijo republike, vse, kar nam še posebej prinaša, s tem, da ji bomo dali vsa naša pozitivna izkustva in sposobnosti, in da bomo v naše telesno vzgojno delo vnesli isti polet, isto iznajdljivost in isti tempo, ki ga je pokazalo naše ljudstvo v boju in V obnovi!	Vojan Rus
on ravno odhajal iz Planice, sem šel do postaje z njim in ga ves čas lepo prosil. Toda šele ko je že piskal vlak, mi je zapisal na listek dovoljenje za letenje.«
Takoj se je Rudi preselil' v dom Ilirije. Zvečer je, ležeč na skupnem ležišču, prisluškoval, kako so se veselili v spodnjih prostorih.
»Kaj pa naslednje dni?«
»Skakali še nismo:	toda večina
skakalcev je takole čez dan največ ležala po ležalnih stolih na soncu. Meni pa se je zdelo vsakega trenutka škoda: vzel sem svoje terenske smuči in sem šel vadit na Planiško »potegavščino«. Tam sem s smučkami neprestano skakal čez vsako krtino: skrčke, raznožke, ko sem skakal, sem se pripogibal nazaj, naprej, da sem v vseh položajih obvladal telo.
Bog obvari, da bi prišel kdaj k meni v šolo kak mladinec, pa bi mislil pasti lenobo in ne bi prinesel terenskih smuči s seboj,« je poudaril Rudi. ,To zagotovo, zapiši, da bodo vsi mladinci čitali in se vedeli ravnati pri vežbanju.’
Sedaj pa nazaj k Planici! Tako je le prišel dan, da sem stal na tričetrtinskem zaletu letalnice im čakal, kdaj bo dan znak, za moj prvi polet.« Rudi pravi, da je bil popolnoma miren, poln zaupanja vase, ki mu ga je dajala zavest o smotrni, dolgotrajni pripravi.
»Zadonela je tromba in spustit sem se kot kak velik po zaletu ni-zdol in pristal na 60 m. Nato sem šel po zaletu vedno više, pa tudi letel sem vedno dlje, vse do 75 m. Drugi dan sem se približal že 80 m.«
Ves ta čas pa je Rudi poleg poletov neprestano vežbal pri »potegavščini«, zvečer in zjutraj pa gimnastiko.
»Pred pričetkom poletov v nedeljo sem sedel sam zase in opazoval, kako nrihajajo ljudje.«' Toda isti dan je Rudi postal jugoslovanski skakalec z najdaljšim skokom — 84 m.
Toda po končanem tekmovanju jo je takoj pobral. Ni se hotel kazati ljudem, niti na čajanko ni šei, ki so jo priredili tekmovalcem. Nazaj grede pa je poslušal ljudi, ki so v vlaku govorili o njem.
»Malo se ti je pa le dobro zdelo, ko so govorili o tebi,« sem mu dejal.
»Res, toda istočasno sem čutil ves svoj srd do takileh gosposkih ljudi. Dobro sem se počutil šele doma v Kropi, ko so mi prihajali čestitat znanci, ki še denarja za Planico niso imeli. Smo pa sedaj skupaj malo praznovali moj uspeh za domačo pečjo.
Sedaj so me hvalili vsi mogoči ljudje. Res. bil sem pri Fantovskih odsekih, toda vedno, posebno pa še za časa svojih uspehov sem se zavedal le enega: Kropa, moja rodna vas, in njeni preprosti ljudje so bili tisti, ki so me hoteli poznati, ko sem bil še slaboten, neznan, na začetku svoje poti Zato se ji pa tudi sedaj nisem hotel izneveriti-«
Drugi dan potem, ko je Rudi naredil svojih 84 metrov, v ponedeljek, je že ob 8. zjutraj zopet delal pri skobetniku.
Vse te stvari nam je Rudi pripovedoval z močnim občutkom: videlo se je, da so skozenj govorila doživetja enega naših tolikih preprostih fantov, ki so bili pred vojno polni volje, pa jim stari sistem ni dal prav dihati.
»Spomnim se še, kako sem moral skakati z jesenovimi deskami, medtem ko so drugi imeli že davno smuči iz hikorija. Toda ti so morali imeti že kakega bogatega zaščitnika, pa so imeli vsega dovolj, smučk in plačanega časa. Kdaj se mi je šele posrečilo. da sem za 150. din kupil stare počene smuči.
Ko sem dosegal uspehe, so tudi meni začele prihajati ponudbe, da bi bil dobil «službo». Pa sem se jim lepo zahvalil.
Posebno odvratni so mi pa postat' nekateri do raznih klubih gojeni športniki, ki so bili v prejšnjih časih silno ljubosumni na svoje znanje in niso hoteli nikdar pomagati in poučiti slabšega. Če pa so videli, da
je še kdo razen njih dosegel kak uspeh, so te taki ljudje gledali s sovraštvom v očeh.«
Prišlo je leto 1941., z njim nov teden planiških poletov. Ob tej priliki pa je imel tudi Rudi priliko čutiti vso tedaj naraščajočo
eniško nesramnost.
Takole nam pripoveduje: »Šlo je za to. kdo bo naredil otvoritveni polet v 1. 1941. čez planiško skakalnico. V Planici so bili tudi Nemci. Na od-rivišču sva se naenkrat znašla dva, ki sva hotela iti čez; nek Nemec in jaz. Meni se je za malo zdelo, da bi na naši skakalnici, na naši zemlji prvi skakal takle nesramen Nemec. Povedati mu tega nisem znal, zato sem ga le nalahko odrinil z odrivi-šča, on zopet mene. Nekaj časa je to trajalo; končno pa me je Ndrnec enostavno sunit v stran in se hitro spustil čez skakalnico — prvi v tem letu.«
Toda Rudi je ta dan naredil daljše polete kot vsi drugi — 85 in 95 m, ki je uradni jugoslovanski rekord — tudi daljše kot vsi Nemci, tako da so se ga Nemci v tem letu resnično bali kot tekmeca.
Drugi dan je bil pa pri skoku slučajno duševno nezbran in tako se je zgodilo, da ga je že po lepem pristanku vrglo ob tla. Obležal je nezavesten in s pretegnjenim mišičjem v vratu in plečih. Žene in otroci iz Rateč — njegovi stari znanci in prijatelji pa so žalovali za njim.
Rudija so odpeljali na Jesenice k zdravniku z naročilom, da ga do nedelje — dneva poletov — pozdravi. Toda Rudi mu je ušel iz postelje nazaj v Planico.
Šel je in skakal — skočil 101 m — čeprav poškodovan in tako dokazal, kaj zmore tudi naš človek s svojo voljo tsemu slabemu na kljub. Le to ni zmogel zaradi svojega nesrečnega padca, da bi tudi Nemcem in svetu pokazal, kaj smo mi, kot je bil prepričan, da bi se mu sicer posrečilo. V zadnji seriji skokov, ko so bile dosežene one znane daljine do 118 m, ni mogel več sodelovati.
Rudi ima dosti dela. Zato zaključimo naš razgovor. Rudi nam pokaže še slike in časopise s prvega partizanskega tekmovanja, o katerem bomo pa prihodnjič nadaljevali.
-soj.
(Dafje prihodnjič.)
★ ★ ★
V 15. številki našega lista je izšel konec članka »Nekaj o zgodovini telesne vzgoje«. V njem je kup preproščine in napak.
»Edina izjema so bili vitezi, ki so se vzgajali v posebnih zavodih. ... Na viteških igrah po gradovih so se vitezi borili bodisi peš ali na konjih s sulicami ali z meči. Preprosto ljudstvo, ki je radi večnih poslov in bičanj telesno oslabelo in ni bilo sposobno prenašati telesnih naporov. Zato so se vedno češče oglašali učeni možje, ki so zahtevali, da je za človeka potreben razvoj po prirodnih zakonih, brez ozira na cerkev in državo ...« nam člankar jedrnato in nazorno opisuje srednji vek — po svoje.
Doslej nismo vedeli, da so se vzgajali mladi'vitezi v posebnih zavodih, ampak so nam pravili, da so se pri sorodnikih in prijateljih ali na vladarskih dvorih posamič privajali viteškim dolžnostim, pa seve tudi pravicam. Za turnirje smo menili, da so imeli v svoji klasični dobi značaj resnih vojaških bojnih vaj, ne pa značaja zabavnega športa ali celo telesne vzgoje. Praviloma so se skušali posamezniki, še raje pa cele čefe (to še posebej kaže njih vojaški značaj), na konju, zelo poredkoma pa peš. To je tudi razumljivo, saj so bili vitezi konjeniki. Teh »iger«, kakor jih je člankar krstil, prav zavoljo njihovega »maneverskega« značaja in zavoljo številnih dejavnih udeležencev niso mogli imeti po gradovih. Srednjeveška grajska dvorišča so bila za take vaje nemara le premajhna, vsaj v veliki večini. Druga značilnost turnirjev je bila ta, da si je zmagovalec lahko vzel premagančevega konja m opremo; to je bilo že celo premoženje.
Pohlep po tem dobičku je bil tako velik, da so se mnogi preživljali s tem, da so si hodili s turnirja na turnir pridobivat plen. Pohlep je pa tudi storil, da so se toliko opevani »plemeniti« viteški turnirji, ki se menda zdijo našemu člankar ju športne idile, že v 13. stoletju izpridili. Viteških »iger« (te »igre« je premarsikateri poplačal z življenjem) potemtakem skoraj ne moremo šteti za šport, še celo pa ne za telesno vzgojo; vsaj v njihovi klasični dobi ne. Z izumom smodnika je viteštvo prepadlo in tudi turnirji so začeli zamirati. Čedalje redkejši so bili in čedalje bolj so zgubljali svoj prvotni vojaški poklicni značaj, čedalje bolj so se spremenili v »igre«. Njih zadnji ostanki žive še dandanašnji v nekih športnih igrah (na pr. nabadanje obroča v diru pri konjskih dirkah).
Daši je imel katoliški ideal duhovno močnega, v onostranstvo naperjenega človeka v srednjem veku popolno veljavo, pa telesnosti le ni mogel zadušiti; tako korenito, kakor nam to člankar slika, pa celo ne. Tudi srednjeveški človek ni bil nikoli brez krepke telesnosti Takratna Evropa je bila premlada in »prebarbarska«, da bi bila živela tudi svoic vsakdanje življenje po katoliških asketskih naukih. Preprosto ljudstvo ni bilo »telesno oslabelo«. Taki trditvi bi se veselo smejal vitezov hlapec, podjetni, vedno popotni trgovec, prešerni mestni in trški obrtnik, pa tlačanski kmečki fant. Že vsakdanje poklicno delo je bilo v srednjem veku preveč zavisno od »konjskih sil« človeškega telesa. Srednjeveški človek je moral zares mnogo s svojimi rokami delati, saj ni bilo strojev, ki bi mu bili prihranili telesni trud.
Kako je bilo ljudstvo »telesno oslabelo« se je očitovalo na pogostih veselicah, ki niso bile skoraj
nikoli brez tekem v' telesnih storitvah, torej brez športa (v teku, skoku, plezanju, borilnem metanju, streljanju itd.). Če ni bilo takrat športnih društev, tedaj to še ne pomeni, da ni bilo športa, še manj pa, da ljudstvo ni zmoglo telesnih naporov.
Telesno vzgojo, to se pravi smotrno urejeno, na določeni cilj naperjeno telesno dejavnost, so začeli terjati šele v novem veku vzgojitelji. To je značilno. In prav zaradi tega se nam zdi, da ni bila z »večnimi posti in bičanjem pridobljena telesna oslabelost« tisto, kar je sprožilo klic po urejeni telesni dejavnosti, temveč da so to bili ideali grške antike, ki so bili znova vstali v humanizmu, pa nastajajoči racionalizem in nastajajoča izkustvena znanost, ki sta začela tudi vzgojo mladine bolje urejevati in jo tudi v praksi usmerjati po novih nazorih- Le-ti so se obračali od krščanskega enostranskega duhovnega človeka nazaj k resničnemu, naravnemu človeku, k dušno - telesni enoti (Montaigne : »Saj moramo vendar vzgojiti človeka, ne pa duše ali telesa!«).
Tudi trditev, da so se Jahn, Ling in Pestalozzi v glavnem ukvarjali s telovadbo (?), da So vzgajali predvsem moč, da pa niso polagali važnosti na brzino, vztrajnost, okretnost in druge telesne lastnosti, da so le kopičili mišice, je menda prvič na svetu zapisal naš tovariš P. in pokazal, da sicer pozna imena teh treh stavbarjev telovadbe, ne pa njihovega dela. Jahn, Ling in Pestalozzi bi debelo gledali tako razlago svoje telovadbe.
Ling se je mnogo ukvarjal s flo-retovanjem, saj ga je ravno to potem speljalo v »gimnastiko«, tek in skok sta pa bili bistveni sestavini njegove izrazito zdravstvene telovadbe.
Pestalozzi je živel samo za mladino Svoje dečke je krepil z nalašč zanje izumljenimi prostimi vajami, z igrami, plavanjem in podobnim. Njegova telovadba je bila umerjena za doraščajoče telo. Že zategadelj ni mogla in ni smela »kopičiti« mišic.
Jahn je ustvaril izrazito brambno telovadbo. Zato je bila naperjena na izobrazbo boj. lastnosti: okretnosti, hitrosti, vztrajnosti in možatosti. Šele on je uvedel v telovadbo klasično orodje: drog, bradljo in konja, teh pri nepoznavalcih tako razvpitih »kopičiteljev« mišic Vkljub temu je zaposloval svoje učence večji del z drugimi vajami. Njegove vadbene ure so izpolnjevali: tek, hoja, skok, preskoki čez konja, vaje v ravnotežju, vaje na drogu in bradlji, plezanje, lučanje in metanje, odpori, bremena, borilno metanje, preskakovanje kolebnice, igre in raznoterosti.
S temi kratkimi pripombami smo hoteli samo pokazati, da so imeli vsi trije obilo tistega, kar je krstil člankar za »šport«, pa da so stremeli izpred vsega ravno za tistim, kar jim tovariš P. odreka. Prav gotovo pa niso »kopičili« mišic.
Nadalje je presenetljivo člankar-jevo odkritje (»da so začetki pravega športa ali imamo tudi nepravega? pisec), kot ga pojmujemo danes, izza konca 19 stoletja. Vstal je v Angliji (konec 19. stoletja?, pisec) iz katere se je pozneje razširil po ostali Evropi in po Ameriki«.
Šport, če razumemo s to besedo telesne vaje tekmovalnega značaia, je menda star kot človeški rod. Pa tudi novoveški organizirani šport je precej starejši ko »izza konca 19. stoletja«. To smo pravkar videli pri Lingu, Jahnu in Pestaloz-ziju. V Angliji je bil pa šport, ves
tisti in tak,, »kot ga pojmujemo danes« sploh od nekdaj udomačen in dobi primerno organiziran. K temu še majhen primer iz športne zgodovine: Guts-Muths je pred 150 leti s svojimi gojenci vneto gojil pohode, hitrostni in vztrajnostni tek. Čase dečkov, ki so pretekli več ko 1880 m (pol milje) so zapisovali; najboljša storitev je bila 9380 m v 52 minutah. Ni to šport?
Nasmešek izsilita stavka: »V začetku, reči smemo, do prve svetovne vojne, pa celo do danes, je bila telesna kultura odvisna od pobude nadarjenih tekmovalcev. Sedaj pa je, oziroma postaja last vsega naroda ...« Zaman smo iskali logične zveze med tema stavkoma. Resnica je pa seve ta, da je bila in je še, telesna kultura odvisna največ od pobude ljudi, ki niso bili nikoli nadarjeni tekmovalci. Celo za čisto športno telovadbo si ne bi upali pritrditi član-karju.
Sestavek pripoveduje dalje: »Mislim pa, da se pri nas preveč greši v tem, ker se pripisuje vsestra-nosti dosti več važnosti kot pa množičnosti; mislimo tudi, da se da vsestranost razumeti na drug način, kot jo razlagajo pri nas. Prvi namen telesne vzgoje je, da razvije močno in zdravo telo in njegove sposobnosti (o, da bi se tega zavedal člankar! Mi bi še dodali: pa da utrdi možat značaj in izobrazi družbene kreposti!). Ni pa bistvo to, da bo nekdo znal hkrati telovaditi (kaj pomeni ta izraz? pisec), metati disk, igrati tenis, vzdigovati uteži. Zato mislim, da če šport, kakor na pr. lahka atletika, plavanje, telovadba (!? pisec) itd. ki res vsestrano razvija telo, da popolnoma zadostuje vsestranosti. Pri športih pa, ki res razvijejo telo enostransko . . . je potreben dopolnilni šport«. Prepisal sem tudi napake.
K temu rečemo samo tole: Trditev, da se pripisuje pri nas večja važnost vsestranosti ko množičnosti je sfanatizirana domneva, ki izvira iz nepoznanja ciljev in metod telesne vzgoje. To neznanje je zavedlo člankarja, da je naprtil drugim nazore, ki jih nimajo in imeti ne morejo, ter trditve, ki jih niso izrekli.
Nam sta vsestranost in množičnost enako pomembna in enako trdna, nepremakljiva temelja socialistične telesne vzgoje. Vsestranska nam je taka telovadba, ki z njo dosezamo vse učinke, ki so potrebni, da je posameznik popolno vzgojen po naših idealih. Na to, in samo na to, je naperjena naša telesna vzgoja. Dati nam mora čilega, zdravega, okretnega, hitrega, vztrajnega človeka, možatega, vedrega značaja, vnetega branilca pridobitev osvobodilnega hoja in dobrega, tovariškega državljana. Posamezne vrste vaj same po sebi, njihova oblika in tradicija za nas nimajo pomena, pomen ima samo njihov učinek. Čl. IG. društvenih pravil to jasno pove vsakomur, ki kaj o telesni vzgoji ve. Ne lahka atletika, ne plavanje, ne telovadba (člankar misli z njo menda samo proste in orodne vaje) sama zase ni vsestranska. To spoznanje menda ni tako težavno.
K predzadnjemu odstavku pa tole: Za nas ni »važna množičnost zato, da hi dobili vrhunske tekmovalce«, kakor bi člankar rad, temveč je pomembna zato, da bomo vsi skupaj čilo, idejno krepko povezano ljudstvo, s povečanimi dušnimi, gospodarskimi in brambnimi zmožnostmi. To je cilj, ki je vreden človeka. Da nam bodo iz čilih množic zrastli tudi dobri tekmovalci to vemo im se tega veselimo, saj bo to znamenje, da je naša telovadba res telovadba; toda postaviti »pridelovanje« tekmovalcev za namen svojemu delu, bi nas ponižalo na razino ameriških »športnih« managerjev.
Člankar je hotel braniti neke »stare položaje«. Njemu in drugim, ki se težko užive v kaj novega, svetujemo, naj take poskuse opuste, ker bodo več koristili skupni in svoji posebni stvari, kot pa s takim pisanjem, s takimi pretiranimi ali zasukanimi trditvami.
Stanko Trček
★
ODLIKOVANJE ZASLUŽNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA
Naslov »zaslužnega športnega mojstra« je bil podeljen te dni enemu izmed najstarejših ruskih športnikov Petru Zakovorotu. Kljub svojim visokim letom — star je 75 ler, še vedno poučuje sabljanje in bojevanje z bajonetom na Tehniki za fizkuitu-ro v Harkovu. Že 50 let je od tega, kar je Peter Zakovorot prijel sabljo v roke in kmalu je postalo njegovo ime slavno ne le v Rusiji, temveč tudi v tujini. Leta 1900. je sodeloval pri svetovnem tekmovanju v Parizu ter je dobil zlato medalj o.. Na tekmovanju ruskih mojstrov v sabljanju v Odesi je zopet prejel zlato medaljo. Peter Zakovorot ie prav tako dobil številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih v Varšavi, Budimpešti, Benetkah in Milanu.
KRONIKA
Občni zbor telesno vzgojnega društva v Tržiču
V	petek, dne 23. novembra, je bil občni zbor telesno vzgojnega društva v Tržiču. Udeležilo se ga je mnogo tovarišev in tovarišic ter mladinci in mladinke. Med njimi je bilo mnogo že znanih športnih delavcev in telovadcev.
V	imenu pripravljalnega odbora je otvoril občni zbor tov. Franc Konič, ter pozdravil vse navzoče. Nato pa je podal besedo tov. Markelj Francu, ki je očrtal pomen telesne vzgoje in novega društva. Poudarjal je, da se prej telesna vzgoja ravno zaradi raznih političnih strank ni mogla povzpeti v Tržiču do višje sto-pnje. — Upa pa, da bomo to dosegli sedaj in v bodoče ravno s skupnostjo in enotnostjo vseh tovarišev, tovarišic in mladine. Vsa ta štiri leta je bila telesna vzgoja v Tržiču kot tudi v ostalih krajih, zanemarjena, šport je nazadoval tudi v tem, ker so oblasti naše voditelje športa pošiljali v Nemčijo na izobrazbo in so potem našo mladino vzgajali v nacističnem duhu.
Nato je poročal, da je imel priliko videti fizkulturnike iz bratske Sovjetske zveze, ki so se udeležili nastopa v Beogradu in da je bili to vrhunec, kar more telesna vzgoja doseči.
Izvoljen je bil naslednji odbor: Predsednik: tov. Konič Franc, podpredsednik: Lavička Vlasta, tajnik: tov. Lončar Janko, blagajnik: tov.
Lajbacher Albert, gospodar: tovariš Meglič Vinko. Načelnik telovadnega odseka: tov. Markelj Franc, vodniki za moške: Pave Franc, Kališnik Janez in Kržišnik Niko. Vodnice za ženske:	tov. Konič Zora, Lavička
Vlasta, Mozetič Tea in Rupar Iva. Smučarski odsek: tov. Ahačič Jože ih Lukane 'Slavko. Drsaeni odsek: tov. Ster Mirko in Dornik Mirko. Nogomet: tov. Hladnik Jože. Nadzorni odbor:	tov. Hla lnik Franc,
Ošabnik Edi, Kromar Andrej in Brinšek Metka,
Pri slučajnostih izjavi tov. Lajbacher Albert, da se je pripravljalni odbor ogledal obe smuški skakalnici, ki pa so nekoliko poškodovane, ravno tako bo treba tudi drsališče popraviti; zato naj društvo takoj stopi v stik z MNOO v Tržiču, da se uredita in pripravita skakalnica in' drsališče; še preden bo zapadel sneg. Mladina in odrasli takoj sklenejo, da bodo že takoj v nedeljo 25. novem bra šli na udarniško nedeljo za ure ditev tega.
Društvo razpolaga z domom, v katerem je še precej telovadnega orodja, letnim telovadiščem, ima dve smuški skakalnici, drsališče itd. Na redno telovadbo bo misliti takrat, ko se bodo dobile šipe, ki j:h mnogo manjka v oknih društvenega doma in ko bo na razpolago kurjava.
Pravila Planinskega društva Slovenije
Strelski šport ob naši severisi mej
Tudi strelci so zaorali ledino. Po štirih letih je 8. julija zopet počila slovenska puška na vojaškem strelišču v Betnavi. Prišli so zopet mariborski ostrostrelci na svoja ležišča, da pokažejo, da njihovo oko ni oslabelo, temveč se je poostrilo ter da je njihova roka še vedno mirna Saj je njihova puška ?a časa okupacije preganjala okupatorja iz naše domovine in njih oko čuvalo nad našimi domovi.
V	Mariboru, ki ima že strelsko tradicijo, njegova »Strelska družina« je bila vedno med najboljšimi v stari Jugoslaviji, ni zanimanje za to pantigo pojenjalo, temveč je v sklopu novih telesno vzgojnih društev znova zaživelo ter si pridobilo novega poleta.
že 8. julija je pododbor FOS-a svečano otvoril strelišče in organizira! propagandno tekmovanje. Zbrane strelce je pozdravil referent pododbora. Poudaril ie važnost strelskega športa, kajti puška je bila glavna pomoč, s katero smo si priborili svobodo in z njo jo bomo čuvali ter tudi branili. Mariborčani so bili med najboljšimi strelci, zato morajo ostati tej tradiciji zvesti in sedaj množično pr K tegniti k strelski panogi vse najširše sloje. Spomin padlih borcev, predvsem pa tovarišev Lušina Dušana in Vukmaniča Roberta so zbrani počastili z enominutnim molkom ter s salvo iz vseh pušk.
Sledilo je tekmovanje, ki se je razvijalo hitro in v najboljšem redu. Z vojaško puško si je priboril prvo mesto tov. Medvešček Milan FDZ z 81 točkami, z malokaliber-sko tov Glavič Vinko z 41 točk, in z zračno tov. žerjav Mirko FDZ z 3(i točkami.
Teden dni nato se je vršilo ekipno tekmovanje ob prisotnosti številnih strelcev, kjer je skupina KNOJ-a zasedla prvo mesto z 355 točkami pred ekipo FD Maribora in FD Železničarja. Kot posameznik se je plasiral na prvo mesto tov. Mihorko Milovan z 91 točkami.
V	okviru fizkulturnega dneva TD Železničarja so se 12. avgusta vršile dvodnevne strelske tekme za prvenstvo mariborskega okrožja. Udeležba je bila naravnost sijajna. Tekmovalo je 72 strelcev, našo vojsko so zastopali tudi strelci mariborskega vojnega področja, inženirske brigade ter protiavionske brigade. Da je bila tekma brezhibno organizirana se je videlo že v tem, da je prvi dan, ko so tekmovali vsi strelci na 100 m leže, bilo oddanih iz šestih ležišč v dveh urah preko 800 strelov za konkurenco.
Kot ekipa se je plasirala na prvo mesto TD Železničar 1 s 388 točk. ter si s tem zaslužila prehodni pokal mariborskega okrožja. Na zmagovalni tarči si je priboril prvenstvo Kajzer Radoslav KMVP.
Na tekmovanju 1. zleta fizkultur-nih društev v Ljubljani je bil Maribor zastopan z močno ekipo, ki je izpolnila vsa pričakovanja, saj je od prvih trideset najboljših mest odnesla pet in dvajset. Najboljše so se izkazali tov. Kajzer Radoslav kot prvak na tarči »Beograd« in tretji na zmagovalni tarči, Mihorko Milovan FDM s prvim mestom na tarči »Maribor« ter drugi na zmagovalni tarči in Vider Mirko FDŽ z prvim mestom v metanju bombe.
Vadba je bila do konca oktobra
onemogočena, čim pa je bilo strelišče zopet prosto.se je 1. novembra vršil strelski troboj med KNOJ-em, TD Železničarjem in TD Mariborom. Udeležba je bila številna. Tekmovalni pogoji so bili težki, saj so se strelci poskusili na razdaljo 300 m v prostem streljanju v vseh stavih. Najboljše se je plasirala ekipa TD Maribora z 279 točkami, sledita tesno TD železničar in KNOJ.
Za strelsko panogo športa je v Mariboru vedno več zanimanja in si je pridobila mnogo navdušenih pristašev predvsem s pričetkom tečajev za naraščaj ter dekleta.

LAHKA ATLETIKA V PARIZU
Iz uspehov francoskih lahkoatletov je razvidno, da v vojni lahka atletika pri njih ni skoraj nič nazadovala. To najbolj dokazujejo uspehi mednarodnega tekmovanja na stadionu Jean Bouin v Parizu. Na 5000 metrov je bil zmagovalec Francoz Pousier v izvrstnem času 14:52,2 minut. Na 800m je zmagal FinecUtorks-rub v času 1:51,2 min., v metu kopja pa tudi Finec in sicer s 67,72 m.
KURIKKALA JE VZTRAJEN
Znani finski smuški dolgoprogaš Kurikkala, ki je zmagal na zadnjem svetovnem prvenstvu 1. 1941. v Gortini d’Ampezzo na smuškem maratonu na 50 km, je poskusil svoje znanje tudi na tekališču. Poskus je popolnoma uspel, ker je potreboval za klasično maratonsko prog (42,2 km) samo 2 uri 27 minut 'n 30 sekund, kar je skoraj najboljši dosedanji uspeh na svetu.
Ob otvoritve Uranove koče na Pohorju
I.	Ime, značaj in sedež.
§ 1. Društvo je avtonomni del Fizkulturne zve/e Slovenije. Imenuje se Planinsko društvo Slovenije (PDS). Sedež je v Ljubljani.
II.	Namen
§ 2. Društvo ima namen:
a)	delovati v duhu občih načel Fizkulturne zveze Slovenije, na -torišču planinstva;
b)	gojiti planinstvo s praktičnim spoznavanjem našli gora in j>okrajin. Odkrivati njih prirodne krasote, vzbujati in razvijati v ljuustvu smisel za prirodo in lepoto naših gora in krajin, gojiti planinstvo na splošno kot teiesno vzgojno panogo ler pospeševati in olajševati potovanje po naši državi.
III.	Pripomočki
§ 3. Društvo dosega svoj namen s tem:
a)	da goji smotrno planinstvo in pomaga vzgajati pripadnike k skupnemu delu; napravlja, pp-pravija, zaznamuje in z napisi opremlja pota in sieze, ter da razkriva in dela pristopne naše gore, krajine, prirodne krasote, votline in dr.; razkriva in varuje planinsko tloro, pomaga posameznim v razvoju k vrhunski storitvi v planinstvu;
b)	da gradi gorska zavetišča, da jih gospodarsko ureja in opremlja, ter redno oskrbuje gostinski obrat, skrbi za varstvo prirode, zlasti za ustanavljanje varstvenih parkov;
c; da namešča in nadzira vodnike ter prireja zanje učnž tečaje; ustanovi ter vzdržuje »Uorsko reševalno službo«, ki posluje po posebnem pra. vilniku;
c; ua snuje podružnice in ustanavlja odseke, ki pospešujejo društveni namen;
d)	da prireja zbore, razstave, izlete, potovanja, tečaje in družabne prireditve;
e)	da prireja in objavlja predavanja o vseh strokah planinstva, domovinoslovstva in ljudskega zdravja, izdaja slike, zemljevide, fotografije in razglednice, izdaja planinsko leposlovje, zlasti društveno glasilo;
t) da ustanavlja strokovne knjižnice in zbirke;
g)	da sodeluje s sindikalnimi, mladinskimi in ženskimi množičnimi organizacijami, s telesno vzgojnimi društvi v Sloveniji in planinskimi dru-uivi ostalih federalnih enot ZLR Jugoslavije, ter s lujskoprometnimi ustanovami;
h)	da je v zvezi s planinskimi organizacijami slovanskih in drugih prijateljskih narodov, za medsebojno spoznavanje in zbliževanje, zaradi obojestranskega obiskovanja planin in znamenitih krajev.
IV.	Sredstva
§ 4. Društvo dobiva sredstva s tem: aj da pobira redno članarino,
b)	da pridobiva podpore, darove, oporočne naslonitve, prireja zbirke, ipterije, srečolove in druge prireditve (§ 3. d.), s stvarnimi dohodki;
cf da pridobiva in upravlja društveno premoženje po §-u 3.
V.	Čiani
§ 5. Člani planinskega društva Slovenije so:
a)	redni člani, b; izredni člani.
Redni član je lahko oseba ne glede na spol, ki je dopolnila 16 let starosti, ima vse državljanske pravice in jo je odbor sprejel, ter se aktivno udeležuje dela v eni izmed podružnic PDS.
Izredni člani postanejo lahko osebe, ki so tuji državljani.
Člane sprejemajo odbori podružnic. Ista oseba je lahko elan samo ene podružnice. Vsak član dobi izkaznico, ki mu jo izda odbpr.
Podružnice PDS organizirajo tudi posebne mladinske odseke, ki vključujejo mladino do 16. leta. Odsek vodi poseben mladinski odbor, ki odgovarja za svoje delo odboru podružnice. Glavni odbor predpiše poseben pravilnik za poslovanje mladinskih odsekov.
VI.	Pravice in dolžnosti članstva § 6. a) Redni člani imajo pravico udeleževati se društvenih zborov, na njih predlagati in gla. sovati, voliti in voljeni biti.
b)	Kedm člani in mladina imajo pravico udele-vati se društvenih izletov in prireditev.
c)	Vsi člani smejo uporabljati vse društvene pomočke in naprave, posečati društvene knjižnice in razstave, zahajati v društvena zavetišča in uživati olajšave in ugodnosti, ki jih društvo nudi in dosega za svoje člane.
č) Utrjevati med članstvom enotnost in tovarištvo, pokoravati se odredbam nadrejenih organov ter društveni disciplini in varovati ugled društva.
§ 7. Vse redne društvene prispevke določi društvena skupščina za vsako leto in je sklep obvezen za vse podružnice.
§ 8. Članstvo preneha:
a)	z izstopom,	...	,,
b)	z izključitvijo, ki jo izreče pristojni odbor podružnice, če član hudo krši društvena pravila. Kazen z izključitvijo izreče pristojni odbor podružnice po opravljeni preiskavi. Za posebna, v dsciplinskem pravilniku predvidena dejanja, izreče izključitev po prejšnji obravnavi v disciplinskem odseku, glavni odbor.
Sklep o izključitvi z navedbo vzrokov se izključenemu sporoči pismeno. Prizadeti ima v 14 dneh od dneva prejema sklepa pravico, da se pritoži in sicer če izreče kazen odbor podružnice na glavni odbor, oziroma če izreče kazen glavni odbor, na skupščino PDS.
VII.	Ustroj
§ 9. Planinsko društvo Slovenije se sestoji iz podružnic. Podružnice upravljajo samostojno premičnino in nepremično iniovino svojega območja. Nepremična imovina je last PDS. V zemljiški knjigi se vknjiži lastnik PDS s pristavkom naziva dotične podružnice, ki nepremično imovi-• upravlja.
Podružnice opravljajo svoje delo krajevno neomejeno. Kjer imajo podružnice izključno svoje naprave, druge podružnice ne posegajo v njih krajevno področje, vendar pa imajo pravico, tudi tam izpopolniti ali podpreti delo podružnic in ga tudi popolnoma nadomestiti, ako dotična podružnica ne deluje.
O sporih med podružnicami zaradi, upravljanja imovine odloča glavni odbor. Podružnica, ki se z odločbo ne strinja, ima pravico pritožbe na skupščino.
§ 10. Podružnico se sme ustanoviti le s pritrditvijo glavnega odbora, ki določi po predhodnem zaslišanju sosednih podružnic okpliš njenega delovanja. Proti njegovemu sklepu je dopusten priziv na skupščino.
S 11. Število članov in mladine naznanjajo odbori glavnemu odboru vsakega pol leta, s popolno točnostjo pa konec poslovnega leta.
Vlil. Vodstvo Planinskega društva Slovenije Organa Planinskega društva Slovenije sta:
a)	skupščina,
b)	glavni odbor.
§ 12. Skupščino tvorijo delegati podružnic. Vsaka podružnica pošlje za vsakih 50 članov enega delegata in za presežek vsaj 25 članov še enega delegata.	.	.
Število članstva ugotavlja glavni odbor po stanju konec poslovnega leta, ki je poteklo pred redno skupščino.	„ .
Delegate izvoli redni občni zbor podružnic. Podružnice morajo izvoljene delegate takoj naznaniti glavnemu odboru, najkasneje pa do 15. aprila (§ 28 e).
§ 13. Skupščina je redna ali izredna. Redno skupščino skliče glavni odbor vsako leto najkasneje meseca maja.
Izredno skupščino skliče glavni odbor po potrebi. Mora pa jo sklicati, če to zahteva s predložitvijo točnega dnevnega reda vsaj 20 delegatov.
§ 14. Skupščino sklicuje glavni odbor z razglasitvijo po časopisih in s priporočenim pismom, na naslov podružnic. Vabila se morajo oddati, oziroma razglasiti z navedbo časa, kraja in dnevnega reda vsaj 14 dni pred redno in vsaj 8 dni pred izredno skupščino.
§ 15. Skupščina je sklepčna, ako je ob določeni uri navzočih, oziroma zastopanih vsaj dve tretjini podružnic. Ako ne, se sme vršiti skupšči. na pol ure kasneje in sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih delegatov. Skupščini predseduje predsednik ali njegov namestnik, ki vodi zbor, odreja vrstni red glasovanja in skrbi za red.
§ 16. Skupščina odloča o vseh, v teh pravilih pridržanih ji zadevah, ki so podružnicam skupne, o njihovih odnosih, nadzira delovanje podružnic in določa smeri delovanja celokupnega Planinskega društva Slovenije.
Zlasti so skupščini pridržane pravice:
a)	voliti zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika,
b)	splošno presojati poročila delegatov o delovanju in premoženjskem stanju podružnic v preteklem letu, ugotavljati morebitne napake in pomanjkljivosti in sklepati o potrebnih odpomoč-kili;
c)	dajati vsemu društvu smernice za skladno in uspešno delovanje;
čj določati v.išino članarine, pristopnine in prispevkov za upravo, ki naj jih podružnice plačujejo Glavnemu odboru;
d)	voiiti glavni odbor in računske preglednike;
e)	razsojati o pritožbah podružnic proti sklepom glavnega odbora in o pritožbah proti razsodbam razsodišča (§ 37);
f)	odločati o odobritvi vseh po podružnicah predlaganih odsvojitev ali prekomernih obremenitev društvenih koč in zavetišč in njih opreme ter nepremičnin (§ 27);
g)	sklepati o premembi pravil Planinskega društva Slovenije;
h)	sklepati o prepustitvi uprave postojanke, ki jo kakšna podružnica vkljhb ponovnim opominom ne upravlja v redu, drugi podružnici;
i)	sklepati o razhodu društva;
j)	sklepati o razpustu podružnic;
k)	voliti delegate za Zvezo telesno vzgojnih društev Slovenije;
l)	sklepati o predlogih odbora in posameznih delegatov;
ni) sklepati o predlogih nadzornega odbora;
n)	sklepati o proračunu;
o)	voliti tri člane disciplinskega odseka.
§ 17. Na skupščini se sme sklepati le o tistih zadevah, ki so točno in posamič navedene na dnevnem redu.
Zato ima vsaka podružnica pravico po svojem odboru, Glavnemu odboru pismeno sporočiti predloge, ki jih bodo njeni delegati dali na skupščini. V ta namen določi Glavni odbor podružnicam rok, doklej se morajo taki predlogi pred-
§ 18. Skupščina sklepa z nadpolovično večino glasov, če je enako število glasov, ip predlog zavrnjen.
Za premembo pravil Planinskega društva Slovenije morajo glasovati delegati vsaj tri četrtine podružnic.
Glavni odbor
§ 19. V zadevah, ki se tičejo celokupnega društva, posluje Glavni odbor, ki ga izvoli skupščina za dobo enega leta. Glavni odbor sestavljajo:
Predsednik, trije ppdpredsedniki, 10 do 15 odbornikov, 6 namestnikov ter en član Fizkultur nega odbora Slovenije. Predsednik, en podpredsednik in vsaj polovica odbornikov in namestnikov mora biti na sedežu Glavnega odbora. Glavni odbor voli na prvi seji tajnika in blagajnika ter njuna namestnka.
Glavni odbor obravnava in sklepa na sejah. Redne seje so vsaj vsak mesec in jih sklicuje predsednik na stalno določene dneve, in izredne, o katerih mora predsednik člane Glavnega odbora pravočasno obvestiit. Seje vodi predsednik ali njegov namestnik.
Glavni odbor j)e sklepčen, ako so navzoči: predsednik ali eden njegovjih namestnikov ter vsaj polovica vseh odbornikov ali njihovih namestnikov. Sklepa se z večino glasov, kadar je enako število glasov, predlog ni sprejet.
§ 20. Dolžnosti in pravice glavnega odbora so:
a)	da sklepa v zadevah, ki so mu po pravilih pridržane in izvaja sklepe skupščine;
b)	da nadzoruje delovanje podružnic in posreduje pri njihovih odborih za pospešitev dela in odstranitev pomanjkljivosti;
c)	da ustanavlja podružnice in jim določa okoliš delovanja;
d)	da daje skupščini predloge za razpust kakšne podružnice.
§ 21. Vsak spis, ki nalaga društvu dolžnosti, dalje sklepe, razsodila in druge izjave, ki so izdane v imenu skupščine, morata podpisati predsednik in tajnik, ali njuna namestnka. To velja tudi za veljavnost listin, izdanih po odobritvi skupščine za zemljeknjižni vpis glede odsvojitve ali obremenitve koč, zavetišč ali sploh društvenih nepremičnin, za kar je potrebna vselej •odobritev skupščine in Fizkuiltume zveze Slovenije.
§ 22. Pregled blagajniškega poslovanja opravljajo trije računski pregledniki, ki poročajo na skupščini.
§ 23. Disciplinski odsek posluje po posebnem pravilniku.
IX.	Vodstvo podružnic
§ 24. Organi podružnic so:	občni zbor in

Občni zbOr
§ 25. Občni zbor podružnice tvorijo: vsi redni člani.
§ 26. Občni zbor mora sklicati odbor podružnice vsako leto do konca meseca marca, ako se to ne zgodi, ga skliče Glavni odbor.
Predseduje mu načelnik, če je ta zadržan pa njegov namestnik.
■§ 27. Redni občni zbor je 14 dni prej naznaniti z dnevnim redom po časopisih.
§ 28. Občni zbor je sklepčen, ako je navzočih polovica članov, po preteku pol ure pa ne glede na to število. Občni zbor odloča predvsem o:
a)	poročilih odbora o delovanju podružnice;
b)	letnem računu in odobritvi proračuna;
c)	voli odbor in preglednike računov;
č) voli stalne zastopnike v krajevna telesno vzgojna društva ali pooblasti odbor, da jih imenuje;
d)	voli tri člane disciplinskega odseka;
e)	sklepa o vseh zadevah, ki presegajo redno gospodarstvo, poverjeno odboru;
f)	voli delegate za skupščino PDS;
g)	razpravlja o spremembi pravil in o razhodu PDS;
h)	razsoja o prizivih proti sklepom odbora.
§ 29. Občni zbor sklepa o vseh predlogih z večino glasov, izvzemški sklepe, za katere je v pravilih kaj drugega določeno.
Vsak član ima le en glas, ki ga mora osebno oddati.
§ 30. O samostojnih predlogih sme občni zbor le tedaj razpravljati, če so bili odboru izročeni vsaj S dni pred občnim zborom.
§ 31. Izredni občni zbor mora sklicati odbor, če ga zahteva vsaj četrtina članov; sklicati ga je tako, kakor rednega. Po potrebi ga skliče odbor iz lastnega nagiba. Objaviti ga mora članstvu 10 dni prej.
Odbor
§ 32. Odbor upravlja posle podružnice, pridobiva in oskrbuje njeno premoženje, izvršuje sklepe občnega zbora, sklicuje občne zbore in sestanke, prireja izlete in razne druge prireditve, vodi letne račune in sestavlja proračune, sprejema in izključuje člane, rešuje spore med člani, ki se nanašajo na društveno delovanje, ustanavlja in nadzira odseke in krajevne skupine (§§ 5 in 43), pošilja glavnemu odboru število članov in mladine in zapisnike o občnih zborih.
Premoženje mora upravljati odbor s skrbnostjo dobrega gospodarja. Premoženje se ne sme odtegniti društvenim namenom brez soglasja glavnega odbora PDS. Sklep je vezan na pristanek Zveze telesno vzgojnih društev Slovenije.
Odobritev prodaje in drugačne odsvojitve podružničnih koč in zavetišč, ter njih stalne opreme ali njih obremenitev preko potrebnih stavbnih in nabavnih kreditov je pridržana skupščini (§ 16) in sklepu Fizkulturne zveze Slovenije.
§ 33. Odbor je sestavljen iz načelnika, tajnika, blagajnika, gospodarja, ter njihovih namestnikov, knjigovodje ter določenega števila odbornikov, toda največ 15. Voli ga občni zbor za dobo enega leta.
Odbor se najkasneje v treh dneh po volitvah sestane in si razdeli opravila. Razdelitev se sme pozneje vsak čas spremeniti. Vsi odborniki so zavezani opravljati odkazane posle in se udeleževati odborovih sej.
Odbornik, ki bi brez opravičbe izostal odi štirih zaporednih odborovih sej, preneha biti odbornik. Njegovo mesto zasede namestnik.
Namestniki vstopijo v odbor, ako odpade kak odbornik, pokliče jih odbor. Odbor pa ima pravico tudi sicer odkazovati namestnikom društvene posle in jih klicati po potrebi k odborovim sejam. V takem primeru imajo iste pravice kakor odborniki.
Pregledniki računov se smejo udeleževati odborovih sej, toda le s posvetovalnim glasom.
Odbor lahko sestavi za svoje poslovanje poseben j)oslovni red. Odbor obravnava in sklepa o sejah. To so redne seje, ki jih odredi načelnik na stalno določene dneve in izredne, o katerih mora načelnik člane pravočasno obvestiti. Od-borovim sejam prisostvuje s posvetovalnim glasom zastopnik krajevnega telesno vzgojnega društva.
Odbor je sklepčen, ako je bila seja po navedenem pravilu naznanjena in ako je poleg predsednika in tajnika ali njiju namestnikov navzočih vsaj še polovica odbornikov.
Odbor sklepa z nadpolovično večino, kadar je enako število glasov, je predlog zavrnjen. Kadar odreka odbor sprejem v društvo, ali izključuje iz njega, je potrebna dvetretjinska večina.
§ 34. Vsak spis, ki nalaga društvu ali odboru dolžnosti ali obveznosti, morata podpisati načelnik in* tajnik, ali njiju namestnika, spise, s katerimi se razpolaga z društvenim premoženjem, pa mora podpisati tudi blagajnik ali njegov namestnik.
§ 35. Podružnico zastopa načelnik, ki opravlja vse po pravilih odkazane posle, oziroma nadzira vso upravo, zastopa podružnice proti oblastvom in občinstvom, sklicuje in vodi odborove seje ter občne zbore in skrbi za izvršitev odborovih sklepov in poroča glavnemu odboru. Ako je načelnik zadržan, ga nadomešča njegov namestnik.
§ 36. Vse disciplinske prestopke in kršitve pravil raziskuje disciplinski odsek, sestavljen iz treh članov po posebnem pravilniku. Svoj predlog za kaznovanje stavi odboru podružnice.
X.	Razpust podružnic
§ 37. Skupščina sme skleniti razpust podružnice, ako je ta:
a)	zgrešila svoj namen;
b)	uporabila po teh pravilih nepredvidena sred^ stva;
c)	ako svoje uprave ni vodila v izključno korist PDS in po § 2. teh pravil;
č) ako je padlo število njenega članstva pod 50, odnosno pod število, ki ga je določil Glavni odbor.
Te’ okoPnosti mora s konkretnimi dejstvi, a varujoč ugled društva, ugotoviti glavni odbor, ki sme v ta namen odposlati posebno odpo. slanstvo na lice mesta, glavni odbor mora? ako ni nevarnosti za premoženje, odboru določiti tudi rok zaj odstranitev pomanjkfjivdsti. Ako tega roka ne more dati odnosno ako rok poteče brez uspeha, sme skupščina na predlog glavnega odbora podružnico razpustiti.
XI.	Razsodišče
§ 38. V izjemnih primerih, ko se pojavijo častne zadeve med člani, podružnicami in odseki, se lahko ustanovi posebno razsodišče.
V razsodišče določi vsaka stranka po dva razsodnika, ki morata biti člana. Petega razsodnika kot predsednika imenuje odbor; če gre za spor med člani oziroma odbori ali odseki različnih podružnic, imenuje predsednika Glavni.»odbor.
Proti razsodilu, ki se spornim strankam da pismeno, je dopusten v 14 dneh priziv na Glavni odbor.
XII.	O razdružitvi A. Razhodi podružnic § 39. Podružnice se razidejo:
a)	ako to sklene občni zbor z dvetretjinsko večino in ako je na občnem zboru navzoča vsaj polovica polnopravnih članov;
b)	ako razpusti podružnico skupščina z dvetretjinsko večino ali oblastvo;
c)	ako nima več zadostnega števila članov.
§ 40. Premoženje razišle podružnice upravlja začasno glavni odbor. Na predlog tega odbora odjoča glavna skupščina, kateri izmed krajevno najbolj poklicanih podružnic naj se izroči uprava do ustanovitve morebitne naslednice.
B. Razhod Planinskega društva Slovenije.
§ 41. Planinsko društvo Slovenije se razdruži:
a)	ako 'so se razšle vse njegove podružnice;
b)	ako sklene razhod skupščina in to ob soglasju po določilih § 18.;
c)	z oblastvenim razpustom.
42. Ob razhodu ali oblastvenem razpustu društva preide vse njegovo jiremično in nepremično premoženje v oskrbo Zveze telesno vzgojnih društev Slovenije, da jo ohrani in oskrbuje, dokler se ne ustanovi novo društvo z istim namenom in področjem, ki ga je imelo Planinsko društvo Slovenije. Ako se tako društvo ne osnuje, razpolaga z vso imovino Zveza telesno vzgojnih društev Slovenije po svojih potrebah.
XIII. Odseki
§ 43. Podružnice morejo iz svojih članov ustanavljati odseke za posamezne stroke delovanja. Odseki opravljajo za odbor posebej jim odkazane društvene posle, kakor vzgojo mladinskega članstva in zaznamovanje potov, prireditve po § 3 d) itd. ter se posvete posebnim panogam planinstva: plezalnim in zimskim turam, raz-iskavanju jam in planinskih voda, planinskemu slikanju itd.
Odseki si smejo voliti svoje organe in določiti pravilnik glede poslovanja. Oboje mora zaradi enotnosti biti odobreno od glavnega odbora Ako odsek ne opravlja svoje naloge ali ravna proti interesom društva, ga sme odbor vsak čas razpustiti. Odseki lahko zbirajo od svojih članov za določene svrhe posebne prispevke, s katerimi v okviru odkazanega jim delovanja razpolagajo sann, s pristankom odbora.
Vsko leto mora načelnik odseka pred občnim zborom predložiti odboru poročilo o poslovanju in denarnem stanju.
XIV. Prememba in veljavnost pravil
§ 44. Premembo pravdi Planinskega društva Slovenije sme predlagati glavni odbor, ali ena izmed podružnic, ali pa tudi skupno 50 članov, p* J(jj * 1 2 3 4 S 6 7 8 l)ls,,len*ni z razlogi podprtim samostojnim
. § 45, 7,a pravila kakor tudi vsaka izprememba teh pravil stopi v veljavo, ko jih potrdi Fizkul-turni odbor Slovenije.
Ta pravila so bila sdglasno odobrena na plenarni seji Fizkulturne zveze Slovenije dne 8 novembra 1945.
II. SESTANEK
načelnikov smuških odsekov pri telesno vzgojnih društvih in smuških referentov pri okrožnih odborih bo v nedeljo, dne 16. decembra, ob 8.30 uri zjutraj v sejni sobi Združenja trgovcev - Trgovski dom, plitličje.
Dnevni red:
1.	Določitev smuškega koledarja.
2.	Določitev tekmovanj za državno prvenstvo, čas in kraj.
3.	Izvedba okrožnih in državnih prvenstev.
4.	Možnost izvedbe tečajev za teke, alpske vrste in skoke.
5.	Ureditev vprašanja sodnikov za tekme.
6.	Ureditev vprašanja smuških učiteljev.
7.	Ugotovitev delokroga smuških referentov pri okrožnih odborih.
8.	Raznoterosti.
V kolikor bi bili načelniki smuških odsekov zadržani, naj pooblaste namestnika, toda tovariša iz odseka.
U „ i 4

JSfitdfe v tetti s (ttitada
KONEC HORNBVJEVE ODPRAVE V ALJASKI
(Harold je bolan in leži. Christian išče in najde nekaj ostankov prekuhanega mesa, ki jih je ekspedicija zavrgla še v jeseni. Bolnika Popadajo od dne do dne hujše muke. Christian beleži v dnevnik, slaveč tovariša: »Preselil sd je, ko mi je pomagal po Jackovi smrti in sem bil sam.«
S strahom spoznata, da jima povzroča požiranje skuhanih kož neznosne muke; s kožo sta namreč pojedla tudi dlake, ki jih želodec ne more prebaviti. Mrzlično išče Christian starih ribjih kosti, da bi jih še enkrat prekuhal za juho, toda Ad-lard, ki sluti, da se mu bliža konec, je tako oslabel, da se ne more na svojem ležišču obrniti brez tuje pomoči. Nesrečni Christian spozna strašni pomen tega položaja, spozna tudi, kaj se pravi ostati sam v gro-zepolni sivi sneženi pustinji. Ali naj Adlard umre? Da, i njemu je bila usojena smrt. Iz dnevnika:)
4.	maja. Danes ob 4.45 popoldne je Harold po težkem napadu iz prešle noči umrl. .. Sodim, da so pospešile njegov konec kože in kosti, ki so nam bile zadnji čas v hrano . .. Jaz sam sem medel do smrti... Ponoči ne spim, podnevi ne jem, ker nimam ničesar. . . Skušati moram ukreniti kar je mogoče, da ne opešam . . . Zato bom cepil les, iskal v snegu rib in čakal boljšega dneva... Na lov ne morem več. ker hoja po snegu presega moje moči. Vreme je zelo neugodno.
(Navzlic vsemu temu pa skvša Christan iskati hrane. Po smrti obeh tovarišev je sam v divjini ter vidi, da čaka morda tudi njega sličen konec. Tako popisuje kratko, kako se je boril, iščoč živeža in kako se ga je bolj in bolj prijemala bolezen:)
7.	maja. To beležim zaradi tega, ker menim, da je bilo velikega pomena za Haroldovo in Jackovo bolezen. Zdaj pa se zanašam samo še na svojo puško. Skušal se bom tudi sam zdraviti.
(In živel je dalje, ne da bi obupal. Jela se je oznanjevati pomlad. To mu je dalo pobude, da ie začel misliti na Anglijo, svojo domovino, kjer je ta čas klilo iz tal novo življenje. Vsiljevati so se mu začeli sami od sebe primeri:)
8.	maja. Sonce, sonce — in led se taja.
(Ampak sedaj je postal res tisto, kar mu je že prej nekoč prišlo na misel — mršav kakor fižolova pre-klja. Kosti so mu pošklepetavale v členkih.)
13.	maja. Odmajal sem se iz koče, prinesel' malo vode, nasekal malo drv in ko sem se sklonil, da bi jih pobral, sem videl, da jedva stojim na nogah... Moj živež leži blizu vrat na kupu snega.
14.	maja. Doklej se bom mogel vlačiti še do kupa snega in si tam jemati hrane od ostankov, ki leže tamkaj, je vprašanje časa. Gotovo pa je, da se s tem ne morem več okrepiti.
(Potem ko je »očistil« kočo in znesel na kup vse zgorljive predmete, da ne bi mu ugasnil ogenj, je opazoval bled in mršav, kako so se 18. maja vračali ptiči v Barrenovo deželo. Med 20. majem in 1. junijem beleži:)
22. maja sem našel nekaj mesa in štiri dobre kosti z ostanki mesa in masti. Zbral sem toliko moči, da sem
se še tri dni držal pokonci. .. Na žalost pa sem zdaj zopet od dne do dne slabši.
1. junija. Kopal sem z roko, da bi našel hrano, ampak čutim, da sem slabejši nego kdaj koli poprej. Ptiči ne lete več proti severu, od 19. maja nisem videl nobene živali. Včeraj sem se plazil iz koče po vseh štirih. Razsekal sem zadnji kos lesa, da bi si skuhal zadnje ostanke, ki z njimi še razpolagam, in to je neko zamaščeno črevo severnega jelena . . Ob dveh zjutraj sem zlezel na ležišče in sem napolnil' kozo z ribami za naslednji dan ...
Ob 9. uri zjutraj. Zopet šibkejši. Jedel sem, kar sem mogel. Jed leži pred menoj, a srce mi tako razbija v prsih, kakor bi me hotelo raznesti. 'Sonce jarko sije. Radoveden sem, če mi bo kaj koristilo, ako grem iz koče in prinesem nekaj drv. da napravim ogenj za noč . ..
(Sledi beležka, ko sluti, da se tudi njemu bliža, smrt:)
Pripravljam se...
(In zdaj ... zadnje besede, napisane s tresočo roko:)
Prešibak sem, da bi mogel iz koče. Ležati moram tam, kjer sem ... prepozno je že ...
Tako je umrl zadnji pogumni raziskovalec mirno kakor junak. Kakor titani so se borili člani Hombyjeve ekspedicije proti neusmiljenim močem prirode v neskončni, izdajalski divjini na severu naše zemlje.
Najbrž še pred svojim zadnjim zapiskom v dnevnik je napisal Christian dve pismi ter ju naslovil na svoje starše. Pismo očetu se je glasilo:
»Jack Hornby je vedno želel videti to deželo, preden opusti svoje raziskovanje arktičnega ozemlja. Želel je, da bi ga na tej poti kdo spremljal. V dneh, ko je v njem dozoreval načrt za ekspedicijo, sem bil med tistimi, ki jim je bilo usojeno spremljati ga na tem potovanju. Cisto dobro vidim, zakaj si ie želel imeti poleg sebe mladega človeka. Spoznavam tudi, čemu je vzel s seboj tretjega. Samo zato, dragi oče. da se vrnem jaz domov. Na žalost pa ie reka Theton mnogo strašnejša, kakor jo opisujejo. To sem skušal sam. Nad mesec dni sem se boril, da bi premagal težave in pomagal tovarišema. Pomlad nastopa pozno v tej deželi. Svežega mesa ni mogoče več nabaviti Pred nekaj dnevi sem imel še dober obed, ampak bil sem že sestradan, bolan' in slab, tako, da ni nič več zaleglo. Tudi ni v meni več moči. da bi si preskrbel novega mesa, ker ne morem več hoditi na "tov. Hladni vetrovi vejejo in danes, 1. junija, je bil prvi lep dan. Imam nekaj hrane, stare sicer, in nisem več pri močeh, da bi si nabavil nove. Izčrpan sem in zelo slab.«
Drugo pismo se glasi:
»Ljuba mati, zelo sem slab in sko-ro ne morem pisati. Žal mi je, da je prišlo tako daleč! Trdo sem se boril zoper nadloge! Ne grajaj mojega ljubega prijatelja Jacka! Imel te bom vedno v mislih in rad ter ti bom večno hvaležen za vse. kar je storila draga mati za svojega sina. Zdrav-stvuj, zdravstvuj- V ljubezni ostajam tvoj sin' Edgar.«	Konec.
opore, potem snežena streha ali pravilno — opast, ki visi z gorskega grebena, se zaradi vetra ali lastne teže odlomi in sproži na pobočju pod seboj plaz. Sipkost pršiča; hiter nastop hudega mraza more tudi iz mokrega snega narediti nevaren prhek sneg.
Posebno nevarna so pobočja, ki jih pokriva star trd sneg, kadar zapade nanje nov pršič, ki na gladki podlagi ne najde prav nobene opore. Smučar, ki prereže na strmini s podlago nesprijeti novi sneg, more sprožiti plaz pod in nad seboj. Planinec, ki v vodoravni smeri gazi novi sneg po strmem pobočju, stori isto, kakor smučar, t. j. zmoti ravnotežje novozapadlih plasti snega. — - Najnevarnejši so plazovi iz pršiča. Manjši padajo v oblikah belih pajčolanov preko sten. Drugi drse kakor veletoki po strmini in njihova množina, hitrost in sila rasteta s strmino in daljavo. Ko pa s položnejšega zdrsnejo čez večjo strmino, se deloma spuste v globino kot oblak, katerega p uh ruši pred seboj in daleč okoli sebe.
(Konec prih.)
"ŠPORT V SSSR
V RUSIJI SO ŽE PRIČELI Z ZIMSKIM ŠPORTOM
Zaslužni športni mojster Grigorij Fedotov piše v svoji tedenski reviji: »Letos se je zima pričela zelo zgodaj. V severnih in osrednjih delih Rusije so že pričeli smučarji, drsalci in igralci hockeya s svojimi prvimi vežbami na drsališčih m s snegom pokritih bregovih. Najboljši športni vaditelji iz Moskve, Leningrada, Sverdlovskega, Gorkega in drugih mest so odpotovali v mesto Kirovsk na polotoku Kola. To je kraj krasnih smučišč, predvsem zato, ker zima ni preostra zaradi bližine zalivskega toka. Udeleženci teh vežbanj se pripravljajo na bodoče tekme. Podobna vežbanja bodo imeli drsalci.
V nekaterih krajih na jugu pa se bavijo še s poletnimi športi. Na vznožju kavkaških gora v mestu Grozni se ravno končuje doba lahke atletike. Aleksejev je vrgel kopje 62 metrov in 83 cm daleč, kar je najboljši rezultat v zadnjih 5 letih. V nekem drugem mestu na Kavkazu, v Erovanu se vršijo nogometna tekmovanja za srebrni pokal, ki ga je poslala Francija po armenski športni ligi v darilo športnikom Sovjetske Armenije. Poleg športnih klubov se za pokal potegujejo tudi skupine dijakov višjih učnih ustanov ter kolhozov.
Preizkušnje najmočnejših boksarjev, katerih zaključek bo predstavljala tekma za končno prvenstvo SSSR, so sedaj v središču pozornosti športnih krogov v državi. 14. novembra so se pričele tekme v boksu mojstrov vseh kategorij,. Pravico tekmovanja za naslov končnega prvaka so dobili 4 prvovrstni mojstri: ruski boksarski mojster in prvak za leto 1944. Nikolaj Korolov, Estonec Martin Linnamiagi ter dva Georgijca, Andrej Novosardov in Leon Gudu-čauri. Korolov se je udeleže! 104 tekem. Izgubil jih je 13, ena je bila neodločena, ostalih 90 pa je dobil. Primerjanje moči 4 slavnih mojstrov bo izredno zanimivo.
OBJAVE
6LAS Z GORA
BELM SiiT
Res je seveda, da sama teorija ne pomaga, a vendar je dokazano, da se je rešilo nevarnosti, ali pa niti premnogo ljudi, ki so se ravnali po gotovih pravilih iri bolj poslušali glas svoje pameti kakor pa trme, ki je že toliko ljudi pomorila.
Marsikdo ve, kaj so plazovi, toda le tisti, ki ima s snegom v gorah ob različnih letnih časih opraviti, ve, koliko vrst je snega in kolikor jih je in kolikor vrst je pobočja, toliko je možnosti plazov. Zato prav v njihovo bistvo kljub mnogoštevilnim žrtvam še vedno nismo prišli in tudi najboljšemu se primeri, da podleže zahrbtnosti plazu.
Smučarju najljubši sneg je^ slav-noznani pršič, ki ga ne moreš stisniti v kepo. A on je tisti, ki povzroča običajno največ in najbolj nevarne plazove v gorah, ker se ne more držati na strminah. Isti sneg, že uležan in primrznjen postane zopet nevaren, ko ga toplo vreme ojuži ali pa ga zbudi^ sonce k nevarnemu življenju Južni sneg tvori seveda tudi nevarne plazove, a ne povzroča takega puha kakor pršič.
Običajno smatrajo poznavalci plazov vse strmine, ki imajo več kakor 24 stopinj naklona, za nevarne. Izredne razmere pa so tudi na manj strmih krajih povzročile pogubne plazove.
V gozdu si zašel v nevarno pobočje tam, kjer ti kažejo zlomljena in upognjena drevesa, da so prišli plazovi v goste. Sicer pa je domovina plazov šele nad drevesno mejo. Najnevarnejša pobočja so gladki strmi pašniki, kjer tudi manjše množine snega zadostujejo, da se tvorijo plazovi. Čim več moli iz njih skal, ruševja i. dr. ovir, tem manj je nevarnosti, dokler jih v pozni zimi ne zamete sneg na debelo. Skalnate stene so tam ugodnejše za tvoritev plazov, čim bolj vise njihove plasti v smeri pobočja. V višjih predelih naših gora so tudi kraji, kjer so nekdanji ledniki močno obrusili strmo skalno pobočje in s tem ustvarili kraje, kjer pozimi plazovi nevarno gospodarijo. — Glavni vzroki plazov so: lastna teža snega, ko se ga je naletelo toliko, da ne najde nikjer več
NOGOMETNI REFERAT objava št. 4.
Odobruje se odigranje sledečih prijateljskih tekem:
Dne 8. t. m. v Ljubljani: brzotur-nir v priredbi FD Svoboda-Vzhod s sodelovanjem
FD Krim : FD Svoboda-Vzhod.
FD Železničar (Lb.) : II. Div. KN-OJ-a.
Premaganca I. in II. tekme, zmagovalca I. in II. tekme.
Dne 9. t. m. v Mariboru: FD Maribor : FD Rudar (Trbovlje).
PREPOVED TEKOV ČEZ DRN IN STRN
Obveščamo vsa telesno vzgojna društva, da je z dnem te objave prepovedano prirejati radi neugodnega vremena teke čez drn in strn. Ker je zlasti mladina za taka tekmovanja premalo oblečena in se ne zna varovati prehlada, naj se taki teki do pomladi ne prirejajo. Ne velja pa ta prepoved za vadbe (posebno smučarjev), vendar naj vodniki pazijo na naraščajnike, ki bi se udeležili takih urjenj.
Referent za lahko atletiko.
DRUŠTVENE VESTI
Telesno vzgojno društvo V-panja vas sporoča žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil pri izvrševanju službe njegov član partizan-borec Nograšek Viktor, ki je bil pri V. bat. NO.
"POSLUŠAJTE vsak ponedeljek ob 18-30 oddajo ljubljanskega radia o želesni vzgoji!
V Zgošah na Gorenjskem izdelujejo smučke
Obisk v zadrugi Elan, ki izdeluje šporlno orodje
Menda še nobeno zimo ni bilo pri nas toliko povpraševanja po smučeh.• Posebno ljubljanski športniki so med vojno ostali brez njih. Oni najzaved-nejši so jih že takoj prvo zimo okupacije poslali borcem-partizanom. Ni jim jih bilo žal, ker so vedeli zakaj jih dajejo. Kislih obrazov pa so pol leta pozneje izročati te tako dragocene deske tudi ostali v roke fašistov, ki so si ne vem iz kakšnega vzroka izmislili zaplembo smuči ravno sredi največje vročine, ko nihče ni niti pomislil na sneg. Sicer pa so fašisti smučanje že pozimi prepovedali. Tako ni preostalo onim, ki so smučke še ohranili, nič drugega, kot da jih zažgejo. In res je v onih dneh, ko so fašisti nabirali po Ljubljani »upornike«, da pokažejo doma svo-
Delavnica zadruge Elan v Žgošah
jim zmage žeijnim somišljenikom, da so polovili že vse partizane, marsikatera gospodin ja z razžaganimi smuči skuhala zadnje kosilo svojemu sinu ali možu, ki je drugi dan morda že kot »ujetnik« povečal slavo fašistične vojske.
Sedaj, ko je v svobodi zapadel prvi sneg. so po tolikih letih naenkrat postale glavni predmet zanimanja nekdanjih smučarjev zopet smuči. Mnogi, ki so po tolikem času že pozabili zgodovino slavnih fašističnih »zmag«, so v dobri veri odšli na podstrešje ali pa v kleti, da si ogledajo v kakšnem stanju so njihove smuči, šele ko na običajnem mestu ni bilo ne duha ne sluha o njih, so se počasi spomnili, kakšna usoda jih je doletela. No, da, če jih ni jih ni! Bomo dobili pač nove. Tem boljše. One že itak skoraj niso bile za rabo. In začelo se je povpraševanje. Kje jih neki izdelujejo? Kdo jih prodaja? Gotovo jih imajo že na tisoče in samo čakajo na prvi sneg.
In tako sem šel na poizvedovanje.
Zgodaj zjutraj je v megleno jutro zapiskal vlak. Toda nismo še bili v Kranju, ko se je nad nami svetilo modro nebo. In potem je bilo vedno fepše. V Lescah sem izstopil in vprašal za pot. Potem sem pa korakal, neprestano se ozirajoč v krasne, od prvih jutranjih žarkov osvetljene planine. Na križišču sem postal in vprašal prvega, ki je prišel mimo, kam naj grem. Nato sem jo mahnil na desno in kmalu prišel do prve hiše, na kateri je biča tablica s številko in pod njo napis Zgoše. Še nekaj minut in bil sem na cilju. Torej tu v tej veliki hiši izdelujejo tolikanj pričakovane smuči. Ozrl sem se še na levo, na veliko kaznilnico v Begunjah, nato pa sem vstopil v pisarno. V njej najdem — koga drugega neki — našega znanca s planiške skakalni-
jo, da bodo lahko prijeli za vsako-delo v zadrugi. Svoje izdelke bodo najbolje izpopolnjevali takrat, če jih bodo tudi sami uporabljali. Zato bo vsak gojil šport in to ne samo ene panoge. Zvečer bodo posebni tečaji, v katerih se bodo vajenci učili vsega, kot če bi obiskovali gimnazijo. Po končani učni dobi bodo morali položiti izpit za vse nižje razrede gimnazije. To so pogoji, ki jih do sedaj, ni nudilo nobeno podjetje. Sicer pa je zadruga Elan nekaj posebnega. Za to jamčijo delavci, ki so vsi njeni člani z vsemi pravicami in dolžnostmi. V vsem enaki. Sicer pa so bili skoraj vsi partizani in bodo sedaj uresničili ono, za kar so se borili.
Ko je mladenič, ves vesel, da je sprejet v tako zadrugo, v kateri bo celo moral gojiti šport, odšel, mi je Rudi začel razlagati razne podrobnosti o zadrugi Elan, o smučeh, ki jih izdelujejo in o športnih potrebščinah, ki jih bodo v kratkem začeli izdelovati.
Zadruga je nastala v prvi vrsti iz potreb po športnem orodju, ki ga je okupator skoraj vsega uničil. Ona je zamisel glavnega odbora ZMS, posebno pozornost pa ji izkazujeta NVS in FOS. Trenutno izdeluje samo smuči, toda v najkrajšem času bo pričela izdelovati telovadno, lahkoatletsko orodje in nahrbtnike. Velika zapreka za delo je pomanjkanje materiala, kar velja posebno za smučke, ki jih prav zaradi tega ni toliko, kot bi želeli.
Smuči, ki jih izdeluje zadruga Elan so odlične kakovosti. Vsak par je posebej pregledan in preizkušen. Upoštevane so vse potrebe, ki se izkažejo koristne v praksi. Pri določanju oblike in tehničnih podrobnosti so sodelovali vsi delavci, ki so. dajati praktične nasvete tako v vprašanju obdelovanja materiala, kot v vprašanju potreb in želj smučarjev. Ko sem vstopil v delavnico, sem bil presenečen nad preprostostjo načina izdelovanja smuči. V najkrajšem času se lahko vsak vajenec izuči vsega, kar je potrebno za izdelovanje. Izumi, ki omogočajo preprosto izdelovanje, so plod članov zadruge. — Posebno enostaven je postopek krivljenja. Opravljal ga je s popolnim uspehom vajenec, ki je prišel šele pred nekaj dnevi.
Nato mi je Rudi razlagal razne podrobnosti in prednosti njihovih smuči. Vsako posebnost je podprl s praktičnim primerom. Dokazoval mi je praktičnost kratko zakrivljenih smuči, lahne zakrivitve na koncu, plitvega, na poseben način oblikovanega žleba in še neštete druge podrobnosti. Prav vsaka stvar je bila premišljena in jmikrojena jiotrebam. Vse to pa ni prav nič slabo vplivalo na zunanji izgled smučk, ki so, ne samo originalne, ampak tudi elegantne. Zato ni prav nobenega dvoma, da bi jih naravnost razgrabili tako izbirčni inozemski smučarji-izletniki, kot tekmovalci. Žal jih bo letos premalo še za naše prilike. Do Božiča bo izdelanih približno 1500 parov, januarja pa verjetno še kakih 3000. Posebno so še poudarili, da ni namen zadruge, delati si kapital, ampak prvenstveno zadovoljiti potrebe v domovini. Zato bo tudi cena znatno nižja, kot pri drugih podjetjih, čeprav bo kakovost boljša- V prvi vrsti bodo letos smuči na razpolago telesno vzgojnim društvom v Sloveniji. Gotovo število pa jiih bodo poslali tudi v druge federalne edinice, posebno v Bosno in Hercegovino, kjer jih tudi že komaj pričakujejo.
Čeprav zadruga Elan ni kapitalistično podjetje, je razumljivo, da potrebuje sedaj na začetku nekaj kapitala. — Zato prosi zadruga vse telesno vzgojna društva, ki nameravajo pri njej naročiti športno in telovadno orodje, da to store čimprej. da
Naročajte športno in telovadno orodje pri zadrugi
Z. Z O. J.
ŽGOŠE, p. BEGUNJE na Gorenjskem
ce Rudija Finžgarja, ki se ni prav nič manj hrabro izkazal tudi v osvobodilnem boju. S titovko na glavi ravno izprašuje novega kandidata za vajeniško mesto v zadrugi. Potrebujejo jih za enkrat deset. Glavno je, da je mlad in da je športnik. Seveda, na! Gorenjskem ni težko dobiti fanta, ki ne bi bil vsaj smučar. Sicer pa tu ne bo takega učenja, kot je bilo pred vojno, pojasnjuje Rudi. Poskrbljeno bo, da se vsi res strokovno izobrazi-
bodo vedeli, koliko naj približno izdelajo orodja ene in druge vrste, ker za enkrat še nimajo potrebnih sredstev za zalaganje velik:h količin orodja.
Zadovoljen sem zapuščal zadrugo v prepričanju, da bo ogromno koristila telesni vzgoji ne le v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. Na koncu bi še omenil — za one, ki že komaj pričakujejo smuči — da jih bodo dobili še pred božičem!	Z. V.