ISSN 0350-5561 9 770350 556014 za konec tedna Po nižinah v notranjosti Slovenije bo večinoma oblačno ali megleno, drugod bo precej jasno. Nk O 58 let številka 47 četrtek, 24. novembra 2011 1,50 EVR VELENJE Velenjski atletski delavci pripravljajo nadvse atraktivno progo ob Velenjskem jezeru za letošnje največje evropsko prireditev (11. decembra). Prvi krst je proga doživela preteklo soboto s preglednim krosom za sestavo slovenske reprezentance. Pričakujejo prihod 550 atletinj in atletov iz 35 evropskih držav (S. Vovk) Premogovnik s tričlansko upravo Predsednik dr. Milan Medved, člana dr. Vladimir Malenkovic in Sonja Kugonič (delavska direktorica) Velenje, 21. novembra - Na seji nadzornega sveta Premogovnika Velenje so v ponedeljek dopoldne pregledali prijave, ki so prispele na javni razpis za imenovanje člana uprave Premogovnika. Na razpis je prispelo pet prijav, od tega štiri popolne. Nadzorni svet je s kandidati, ki so posredovali popolne prijave, opravil razgovore s predstavitvijo. Imenoval je tričlansko upravo, ki jo sestavljajo dr. Milan Medved (predsednik), dr. Vladimir Malenkovic (član uprave) in Sonja Kugonič (članica uprave - delavska direktorica). Uprava bo mandat nastopila 1. decembra za dobro petih let. ■ mkp Tradicionalni slovenski zajtrk November je v zadnjih dneh hladen. In meglen, kar za dolino ni ravno pogost pojav. Hladen je bil tudi sobotni večer, ko je v kar 30 slovenskih občinah, tudi v Velenju, pa verjetno še na marsikaterem oknu domov po vsej državi, zagorelo veliko sveč. Z namenom. Opozarjale so na morijo na slovenskih, evropskih in svetovnih cestah. Opozarjale so, da na cesti nikoli nismo sami, čeprav se nekaterih to ne dotakne. V svoji majhnosti so na cesti glavni, izzivajo srečo, se dokazujejo na zame nepojmljiv način. In tvegajo. Da bodo naslednja žrtev na cesti, ali, še huje, da bodo zaradi svoje objestne vožnje komu drugemu prekinili nit življenja z vsemi upi in željami vred. Ob podatku, da na svetovnih cestah dnevno umre kar 3560 ljudi, kar je letno približno 1,3 milijona, da je samo v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih na cestah ugasnilo kar 6450 življenj, me kar zmrazi. Ker vem, kaj pomeni vsaka smrt na cesti. Šok, žalost, strtost najbližjih. Ki morajo naprej. Življenje se res ne ustavi, teče dalje, ni pa nikoli več isto, kot je bilo. Tudi z leti bolečina le počasi bledi, praznina pa nikoli ne izgine. Nemalokrat slišim kritike na od poletja res strog zakon o prometnih prekrških. Mnogim se zdijo finančne kazni previsoke, tudi odvzemi avtomobilov in treznjenja v družbi policistov jim niso všeč. Jezni so na stacionarne radarje, ki merijo hitrosti po mestu. Ne strinjajo se z njimi. Imajo vso pravico do takšnega mnenja. Moje je preprosto - če ne kršiš, te višina kazni ne skrbi. Če upoštevaš predpise, je vseeno kakšne so kazni. Zato je prav, da so za tiste, ki si ne dajo reči, da na cesti niso sami, te visoke. Še tako visoka položnica ni nič proti temu, če se zgodi najhujše, če povzročiš nesrečo. Z vsemi možnimi posledicami, ki nikoli niso prijetne. In ja, potrebujemo boljše in varnejše ceste. Tudi te so pomemben dejavnik pri varnosti na cesti. V tem predvolilnem času spet vsi obljubljajo tretjo razvojno os, hitro cesto do Velenja, ki bi razbremenila sedanjo cesto smrti Arja vas-Velenje. Oprostite, že pred leti sem pisala, da bo prva lopata na trasi zakopana leta 2008. Tako je v Velenju obljubil pomemben politik. Sedaj smo na pragu leta 2012. Pa niti tega, kje bo tekla trasa, še ne vemo zagotovo. Bo po 4. decembru kaj bolje? Upam, a težko verjamem, da bo hitrost pospešena. Preveč obljub sem namreč že slišala in tudi zapisala. ■ m RADIO VELENJE Takole slastno so kruh mazali šmarški učenci... 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 24. novembra 2011 j» lokalne novice Tudi o delu v letu 2012 Velenje, 29. novembra - Mestni svet se bo na 10. redni seji sešel v torek ob 8. uri. Na dnevnem redu je med drugim sklep o uvrstitvi investicije nakupa stanovanj v načrt razvojnih programov občine za leto 2012. Delno bodo spremenili odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč in načrte za pridobivanje in prodajo nepremičnin občine za letošnje in prihodnje leto. Obravnavali bodo tudi spremenjen pravilnik za razdelitev sredstev za kulturne programe in projekte, ki jih občina zadnja leta sofinancira preko javnega razpisa. Na dnevnem redu bo tudi niz prostorskih in komunalnih zadev. Med drugim bodo obravnavali spremenjene prostorsko ureditvene pogoje za gradnjo za Velenjskim gradom, dogovorili pa se bodo tudi o višini komunalnega prispevka za gradnjo individualnih hiš na območju Škale-Hrastovec ter gradnjo kanalizacije na območju Bevč in Črnove. Potrjevali bodo nov odlok o lokalnem turističnem vodenju in ustanovitvi Razvojnega sveta Savinjske regije. Začrtali bodo tudi okvirni program dela Sveta MO Velenje v letu 2012. ■ bš Izobraževanje za prostovoljce Velenje, 17. november 2011 - V Mladinskem centru Velenje je minuli konec tedna potekalo izobraževanje za prostovoljce. V okviru dejavnosti strokovnega odbora Preventivnih programov za mlade Slovenije izobraževanje pripravlja Društvo za razvoj skupnostnih programov Slovenije v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje. Izobraževanje se je začelo v petek ob 11. uri s predstavitvijo sistemskih rešitev, ki jih je uvedel novi Zakon o prostovoljstvu. Sledila je predstavitev projekta Evropske prostovoljne službe v programu Mladi v akciji, pri čemer so svoje izkušnje z udeleženci delili prostovoljci iz Litve in Turčije. Pregledali so ključne kom-petence, ki jih imajo razvojni programi v skupini Preventivnih programov za mlade Slovenije na področju socialne preventive in skupnostnega dela z mladimi. Dotaknili so se še pomembnejših pravic in dolžnosti prostovoljcev, zaposlenih in uporabnikov storitev v socialnem varstvu. Sobotno izobraževanje je bilo namenjeno prostovoljcem, somen-toijem in mladinskim delavcem, ki v organizacijah izvajajo izobraževalne vsebine medkulturnega dialoga in razumevanja drugih kultur. Popoldanski sklop pa je zajemal predstavitev projekta Mladinska mreža razvoja raziskovalnih vrednot mladih SM'RIS (Evropski kulturni center Maribor). Udeleženci so izobraževanje sklenili v nedeljo z ogledom mestnih znamenitosti. Podžupanu Srečku Mehu priznanje za pomoč in podporo invalidom Velenje, 18. november- Predstavniki Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje so podžupanu Mestne občine Velenje Srečku Mehu podelili posebno priznanje za vsestransko pomoč in podporo invalidom. Predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje Valter Golob je med drugim dejal: »Mestna občina Velenje ena redkih občin, ki si ves čas prizadeva za kvalitetno življenje vseh občank in občanov, tudi tistih s posebnimi potrebami. Mestna občina Velenje je od leta 2004 ''občina po meri invalidov'', kar pomeni, da v svojem delovanju upošteva različnost potreb svojih občanov. Tako načrtno razvijamo, spodbujamo in uresničujemo dejavnosti in ukrepe, ki prispevajo k večji kvaliteti življenja invalidov in njihovih družin. Ljudje odprti rok Ljubljana, Šoštanj, 16. novembra - Revija Naša žena je v sredo v Narodni galeriji v Ljubljani ljudem odprtih rok podelila zahvalne listine. Med podeljevalci je bil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, saj ministrstvo vsa leta akcijo podpira. Komisija je za dobrotnico leta izbrala Danico Ozimic iz Mežice, predsednico društva Sožitje in mamo odraslega otroka s težavo v razvoju, darovalec leta pa je postal Novalja Muminovic, podjetnik iz Šoštanja, ki je med drugim lani v Šmartnem ob Paki zgradil most in ga podaril državi, letos pa tudi daroval številnim, tudi zavodom in društvom. Ob sta prejela zaščitni znak akcije Ljudje odprtih rok. mkp Erjavec pride v Kolodvorsko Velenje - Predsednik DeSUS-a Karel Erjavec se bo v četrtek, 1. decembra, ob 15. uri v Kolodvorski v Velenju udeležil predstavitve kandidatov stranke Marije Kovačič in Darka Lihtinekerja, ki kandidirata v 7. in 8. volilnem okraju. Udeležence predstavitve bodo pogostili z golažem. Je in bo še bolje poskrbljeno za kakovost življenja starejših Namesto novega obnova in razširitev obstoječega doma -Varovana stanovanja skupaj z Nepremičninskim skladom -Dnevni center za starostnike - Nova aktivnost Rdeči gumb Starejše je zanimalo, kako je, predvsem pa, kako bo poskrbljeno zanje v lokalni skupnosti v prihodnje. Velenje, 15. novembra - Minuli torek sta Mestna občina Velenje in tukajšnja Univerza za tretje življenjsko obdobje pripravili v Vili Bianca v Velenju okroglo mizo na temo: Kako je in kako bo v Velenju poskrbljeno za starostnike. Po dobri dve uri trajajočem pogovoru je predsednica omenjene univerze Marije Vrtačnik, ki je okroglo mizo vodila, menila, da je ta dala odgovora na nekatera aktualna vprašanja: kako bo z obstoječim domom za varstvo odraslih, glede varovanih stanovanj, spremembe na področju socialne zakonodaje.« Mislim, da smo bili vsi prijetno presenečeni, ker smo iz prve roke slišali, da je v tukajšnjem okolju dobro poskrbljeno za starostnike in da se bodo odgovorni v prihodnje trudili, da bi bila kakovost njihovega življenja še boljša,« je povzela ugotovitve Vrtačnikova in dodala, da jo veseli, ker se ljudje zavedajo, da bodo za zagotovitev kakovostne starosti morali prispevati nekaj tudi sami. Namesto novega obnova obstoječega Velenjski podžupan Srečko Meh je udeležence okrogle mize seznanil, da v Velenju ne bodo gradili načrtovanega doma četrte generacije, ampak se bodo lotili temeljite prenove in širitve zmogljivosti obstoječega doma za varstvo odraslih v Velenju. Tako se je odločila uprava lokalne skupnosti na osnovi odločitve ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. To je povedalo, da ne bo širilo mreže domov, prav tako v prihodnjih letih ne namerava podeliti koncesije za gradnjo. Predlagani rešitvi so naklonjeni tudi občani in občanke, kajti nastanitev v novem domu bi bila ob pridobitvi koncesionarja bistveno višja, kot je danes. Podpira jo nenazadnje še vodstvo obstoječega doma, ki skupaj z lokalno skupnostjo pripravlja projekte in išče finančna sredstva. Meh je soglašal, da je potreba po varovanih stanovanjih vse večja, zato si lokalna skupnost prizadeva, da bi jih gradili skupaj z Nepremičninskim skladom PIZ, d. o. o. Bila bi najemniška, upravljal pa bi jih Dom za varstvo odraslih Velenje. Zagotovil je, da bo v teh dneh velenjski župan Bojan Kontič sporočil skladu razpoložljivo lokacijo za gradnjo varovanih stanovanj. Če bo sklad zagotovil denar, bi lahko gradnjo začeli že naslednje leto. Med drugim je Meh izpostavil še željo po oblikovanju dnevnega centra za starostnike, kjer bi se lahko organizirali starejši za starejše kot »služba«. Po zagotovilih direktorice Doma za varstvo odraslih Velenje Violete Potočnik Krajnc zagotavljajo stanovalcem celostno oskrbo. Dajejo pa poudarek zdravstvu in socialni oskrbi. Njihova prizadevanja so sedaj usmerjena v obnovo obstoječega doma na čudoviti lokaciji. To so praktično že začeli. Uredili so recepcijo, naslednji projekt bo umestitev enote Ježek v najprimernejši del doma, s čimer naj bi bolje poskrbeli za demen-tne stanovalce. Obnovo bodo nadaljevali postopoma. Potočnik Krajnčeva je še povedala, da čakalnih vrst v domu nimajo več, saj poskušajo rešiti težave vsakega prosilca. Če ne gre drugače, tudi tako, da v večjo dvoposteljno sobo začasno namestijo dodatno posteljo. Mag. Zlatka Srdoč Majer, direktorica Centra za socialno delo Velenje, pa je izpostavila prizadevanja, ki omogočajo, da starostniki čim dlje bivajo v domačem okolju. Pomoč na domu izkorišča vse več občanov. Izrazila je upanje, da lokalne skupnosti, ki v večjem deležu plačujejo storitev, kljub krizi »pip ne bodo zaprle.« Predstavila je še novo aktivnost, ki naj bi jo uredili v prihodnjih mesecih - Rdeči gumb. Napravo bodo lahko imeli starostniki, ki živijo sami ali skrbijo v večji meri sami zase, nameščeno doma. S pritiskom na gum bodo lahko priklicali nujno pomoč. ■ Tatjana Podgoršek Kandidati tečejo predvolilni maraton Stranke na potovanjih - Nekatere so obesili na drevesa - Pasti odločanja v »okolju« - Tudi v Vojniku o vodi - Slovensko-hrvaška naveza na Kozjanskem Naše ceste so zadnje dni še dodatno obremenjene. Predstavniki strank in list ter kandidati, ki bi radi sedli v parlament ali kar na ministrski stolček, nekateri celo na premierski, potujejo po deželi na južni strani Alp in razglašajo, da so le oni pravi. Ljudje jim ploskajo, četudi nič ne povedo, če so le njihovi. Za druge menijo, da mlatijo prazno slamo in da niso sposobni, da bi prijeli za voz in ga potegnili iz blata. Seveda so jih pripravljeni tudi blatiti. Precej oblegano je že bilo tudi Velenje. Prejšnji teden je kandidate, ki se bodo potegovali za naklonjenost volilcev v vsej peti volilni enoti in pripadnike stranke SDS povabil na srečanje v hotel Paka Janez Janša, ta teden v Center Nova svoje še Borut Pahor. Oba imata to območje za svoje. Janša kot novopečeni Velenjčan, Pahor zato, ker je Velenje »tradicionalno rdeče«. In oba računata na uspeh svojih kandidatov. Saj imena niso niti nova in za Šalečane nobeno presenečenje. Še vedno velja, da je za največje presenečenje vendarle poskrbela SLS z Urošem Rotnikom. Po mnenju mnogih je pač on največji krivec, da bi Slovenija še naprej imela dovolj električne energije in bi premogovnik dajal zaslužek še vsaj eni generaciji rudarjev. Kandidati za parlamentarne volitve imajo seveda tudi svoje stališče o dveh najpomembnejših projektih na našem širšem območju. O hitri cesti 3. razvojne osi in nadomestnem bloku 6. Stališča strank o tem so precej različna, pa so zato različna tudi stališča kandidatov. Predstavniki stranke SMS - Zeleni, ki so najodločneje proti novemu bloku, a so za obnovo obstoječih ter tudi za traso Velenje-Šentrupert, so za torek napovedali obisk v Braslovčah. Med njimi tudi Vili Kovačič, kije največji nasprotnik bloka 6. V braslovški civilni iniciativi pravijo, da radi gostijo vsakogar, ki pride, ne glede na politično pripadnost. V raznih pogovorih o tem, kako rešiti večje težave, so mnogi predstavniki najpomembnejših strank zadnje dni tudi omenjali, da bi razne projekte hitreje uresničili, če bi odločanje z državne ravni »spustili« na lokalno. Na upravne enote ali mestne občine, saj regij še dolgo ne bomo imeli. A prav primeri, ki so na našem območju ta čas najbolj aktualni, kažejo, da bi tudi v tem primeru verjetno težko rešili to težavo. Saj je vprašanje umeščanja hitre ceste zastal zaradi težav v lokalnem okolju (Celje, Braslovče-Velenje), veliko pripomb na predlagano državno rešitev je tudi zaradi poplavne varnosti. V Spodnji Savinjski dolini se namreč ne strinjajo z načrti, da bi pri njih zgradili suhe zadrževalnike. Ceš da ti rešujejo le Celje in Laško, prizadeli pa bi njihove kmetijske površine. In bi zadrževalnike »potisnili« višje v Zgornjo Savinjsko dolino. Tako bi tudi za te primer rešitev v lokalnem okolju težko našli. Pa ni čudno, če nekateri še vedno menijo, da vozel, ki se zaplete na lokalni ravni, najlažje presekajo kje višje. O vodi so razpravljali tudi v Vojniku, vendar povsem drugače. Tu so namreč odprli še enega v seriji »Heliosovih« vodnjakov. Starih vodnjakov, ki so jih obnovili s pomočjo Heliosovega sklada, je že 77, in to v 66 slovenskih občinah. Ta vojniški vodnjak oziroma pitnik, saj je narejen tako, da omogoča pitje vode, so poimenovali kar spomenik živi pohorski vodi. Vodnjak je sredi Vojnika stal že vsaj v začetku prve svetovne vojne, svoj vir pa ima sredi sedanjega cestišča. V Podčetrtku pa so pregledali izvajanje slovensko-hrvaškega projekta urejanja kanalizacije. Z naše strani sodelujeta občini Štore, kije tudi nosilka projekta, in Podčetrtek, s hrvaške občina Zagorska sela. Na slovenski strani je še kar nekaj drugih sodelujočih. Ponosni pa so te dni tudi v Slovenskih Konjicah. Prejeli so namreč sklep, da so uredili vse potrebno, da so postali invalidom prijazna občina. 2. decembra pa bodo to tudi uradno razglasili. Tako so se na našem območju pridružili Velenju, Rogaški Slatini in Zrečam. Torej se le ni vse vrtelo le okoli predstavljanja kandidatov in volitev. Vsaj nekateri mislijo tudi na druge stvari, ki so za ljudi morda še pomembnejše od tega, kdo se bo prepiral v parlamentu. ■ k ■ ■ ■ HflŠf^tIV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 evr (8,5 % DDV,12 evr, cena izvoda brez DDV 1,38 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandists Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43 e-mail: press@nascas.si TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Internacionalizacija -najboljša pot iz krize Na osrednjem letnem dogodku Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so gospodarstveniki skupaj z gosti iz Avstrije razpravljali, kako skupaj iz krize - Opozorili so na številne pomanjkljivosti v slovenski zakonodaji, zato pričakujejo od nove vlade bolj spodbudno podjetniško okolje - S slovensko gospodarsko zbornico iz Celovca so podpisali listino o sodelovanju GOSPODARSTVO 3 Udeleženci razprave Slovenska gospodarska zveza ponuja sodelovanje Avstrijska zakonodaja podjetnikom naklonjena, bogate izkušnje pa so pripravljeni deliti Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca, je ponudil podjetnikom tukajšnjega okolja sodelovanje. Njihova zveza združuje 250 članov iz avstrijske Koroške, pa tudi z Dunaja, Italije in držav bivše Jugoslavije. Predstavil je številne prednosti takšnega poslovanja, predvsem zato, ker ima Avstrija podjetnikom naklonjeno zakonodajo, v industriji pa bogate izkušnje. Ta predstavlja v BDP te dežele kar 30 odstotkov. Konkurenčne so tudi obdavčitve (najvišjo stopnjo dohodnine plačujejo tisti, ki presegajo 60.000 evrov letnega zaslužka - pri nas 15.300 evrov), Benjamin Wakounig: »Izkušnje z veseljem delimo.« konkurenčne pa so tudi ostale davčne stopnje. Zelo fleksibilni so Avstrijci tudi pri drugih podporah podjetnikom (zagotovitve prostorskih možnosti, možnosti gradnje in ustanovitve podjetja). Skrb za podjetništvo kaže Avstrija tudi s tem, ko ima ob veleposlanikih v številnih državah po svetu tudi gospodarske atašeje. Z vsemi temi izkušnjami so pripravljeni pomagati slovenskim kolegom, ki so se doslej bolj slabo obračali nanje. V nasprotju z njimi pa jih nemške in avstrijske zbornice pogosto vključujejo, kadar si želijo povezav z balkanskimi državami. Za dobre projekte denar je! Za sklepanje posla je pomembno znanje jezika in poznanje ideologij ter kulture posameznega naroda in Slovenci bi se morali bolj učiti jezikov Felix Wieser, predsednik upravnega odbora Zveze bank iz Celovca je predstavil to zvezo, ki je prav tako lahko zanesljiv partner slovenskim podjetjem pri vstopanju na trge Zahodne in Srednje Evrope. Ob kreditnem krču, o katerem v Sloveniji veliko govorimo, pa je dejal, da je denarja za dobre ideje na svetovnih trgih še vedno dovolj in da ga zagotavljajo tudi v njihovem združenju. Poudaril je pomen povezovanja, Slovence pa opozoril, kako napak ravnajo, ker se ne učijo več jezikov svojih nekdanjih bratskih republik. Njihova zveza bank je namreč na teh trgih tako uspešna tudi zaradi znanja jezikov. »Ko se bosta Slovenec in Srb pogovarjala o poslu v angleščini, Srbu ne bo več pomembno, da ga sklepa s Slovencem ...« je med dru- Felix Wieser: »Ko bo Slovenec sklepal posel s Srbom v angleščini, bo temu postalo čisto vseeno, s kom ga sklepa.« gim dejal in dodal, da je znanje jezikov, pa tudi poznavanje ideologij in kulture posameznih narodov, izjemno pomembno. Njihova velika konkurenčna prednost je torej, da poznajo tako germanski kot balkanski trg. Podal je še številne konkretne uporabne pobude. Sloveniji predlaga, da ne financira vsega iz proračuna. Prepotrebno železnico bi lahko na primer sofinancirali Avstrijci, ki uporabljajo kar 25 odstotkov kapacitet Luke Koper. Podobnih projektov pa je še veliko. Felix Wieser je poudaril, da pri njihovem poslovanju že zdaj ni mej, v prihodnje pa se bodo še bolj osredotočili na novo regijo (Ljublja-no-Zagreb), ki bo po njihovem mnenju gospodarsko vse pomembnejša. ■ Primeri dobre prakse ■ Mira Zakošek Velenje, 15. novembra - Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je v Centru Nova pripravila razvojno konferenco Savinjsko-šale-ške (SAŠA) regije, ki je potekala pod naslovom Internacionalizacija - najboljša pot iz krize. Opozorili so na to, da je Slovenija v resni razvojni blokadi in da je edina rešitev večja prodaja na tujih trgih. Žal pa so naša srednja in mala podjetja pri tem še mnogo premalo uspešna, saj ustvarijo več kot tri četrtine prihodkov s prodajo na domačih trgih. Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je bila v svojem pozdravnem nagovoru zelo kritična do mnogih ureditev v slovenski zakonodaji, in dokler jih ne spremenimo, »gospodarskim subjektom tudi vstop na tuje trge ne bo pomagal. Na njihovo konkurenčnost ima namreč zelo velik vpliv konkurenčnost državne uprave,« je med drugim dejala, izpostavila pa še mnoge druge težave. Med ključnimi rešitvami je poudarila uvajanje Dr. Cvetka Tinauver: »Če ne bomo zagotovili reda in pravičnosti, tudi iz krize ne bomo izplavali.« inovativnosti v vse sfere družbenega sistema, racionalizacijo državne uprave in nagrajevanje uradnikov po rezultatih dela ter večji nadzor nad njihovim delom, ki bi odpravil sedaj zelo razširjeno in škodljivo prakso molka organa. Poudarila je tudi pomen inovativ-nosti v izobraževalnem sistemu vse od vrtcev do fakultet, treba ga je še bolj vmestiti v podjetja in posebej tudi v javno upravo. Zelo kritična je bila do preštevilne javne uprave in menila, da je treba maso plač znižati za najmanj 10 odstotkov, prav tako pa je treba zmanjšati število ministrstev, agencij in različnih državnih institucij . Zagotoviti je treba tudi delovanje pravne države. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič se je v svojih razvojnih razmišljanjih osredotočil predvsem na potrebo po čim prejšnji izgradnji hitre ceste Šentrupert-Velenje, ki bo predstavljala hrbtenico 3. razvojne osi, in na izgradnjo nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki bo Sloveniji zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo tudi v prihodnjih desetletjih, ko se pričakuje porast njene porabe. Oba projekta je podprl tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. ■ Svoja uspešna podjetja so na razvojni konferenci predstavili Andreas Urbas, direktor podjetja Urbas iz Velikovca (podjetje je ustanovil njegov dedek, ki je prišel iz Slovenije), ki ustvarja letno 90 milijonov evrov prihodkov. Ogromno posla oddajajo slovenskim podjetjem, njihovo sodelovanje pa želijo še okrepiti. Mirko Strašek, direktor podjetja KLS z Ljubnega ob Savinji (letošnja zlata gazela), je povedal, da kljub krizi rastejo, to pa zato, ker zagotavljajo kvaliteto in fleksibilnost, saj so sposobni na teden uvesti kar 20 novih proizvodov. Vrhunsko kvaliteto dosegajo s povsem avtomatizirano proizvodnjo, v njej imajo 60, že prihodnje leto pa bodo imeli 80 robotov. Ana Laura Rednak, direktorica prodaje in financ v velenjskem podjetju Plastika Skaza, je predstavila dosedanjo hitro rast in optimistične načrte tega družinskega podjetja, ki izvozi kar 92 odstotkov proizvodnje (največ za IKEO), ogromno pa pričakujejo od svojih blagovnih znamk Organo, ki je že poznana na trgu, JODO, ki je zaenkrat skrivnost, in MAKSILIZA (lesena igrača), ki Sporazum o dolgoročnem sodelovanju Ob zaključku konference sta predsednik SGZ Benjamin Wakounig in predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju, Tinau-erjeva pa je ob tem najavila povezovanje še z drugimi regionalnimi zbornicami v tujini. jo proizvajajo zato, ker doma niso našli proizvajalca na Kitajskem. Gospodarstvenike je zanimalo, kaj menijo o razvojnih projektih posamezne stranke: blok 6 TEŠ: 3. razvojna os DeSUS projekt naj se dokonča s strogim nadzorom porabe investicijskih sredstev in osebno odgovornostjo sodelujočih vsi postopki naj se čim hitreje nadaljujejo, državni organi ter institucije naj se poenotijo za potrditev trase Velenje--Šentrupert. LDS: blok naj se zgradi učinkovito in transpa-rentno s cenovno optimalnim vodenjem projekta gradnja naj se začne čim prej, ker Slovenija potrebuje velike infrastrukturne projekte; LDS se ne opredeli do poteka trase Lista Virant: projekt ni dober, ponovno tehtanje in odločitev bi morala biti ena prvih nalog nove vlade, bolje zasebni investitor kot državno poroštvo primarno je znižanje javne porabe in uravnoteženje proračuna, financiranje infrastrukturnih projektov je treba prenesti na koncesije ali javno-zasebno partnerstvo. NSi: gradnja naj se nadaljuje, preveriti dosedanje postopke in način vodenja projekta ter sankcionirati morebitne nezakonite in neekonomske odločitve hitra cesta A1-Velenje-Koroška bi morala biti že zgrajena; o trasi ne more odločati politika, ampak stroka, upoštevajoč tako naravovarstvene kot ekonomske kriterije. Pozitivna Slovenija projekt je potrebno izpeljati racionalno do konca in pri tem slovenskim podi-zvajalcem omogočiti, da sodelujejo pri gradnji je nujno potrebna; hitra cesta se lahko gradi po odsekih, načrtovati pa jo je potrebno v celotnem poteku - vse državne prostorske načrte spraviti na skupni imenovalec. SD začeti projekt je treba dokončati z učinkovitim in transparentnim vodenjem je potrebna zaradi povezovanja regij; za odsek med avtocesto A1 in Velenjem se dopolnjujejo strokovne podlage, nato sledi razgrnitev; SD podpira povezavo med Šentrupertom in Velenjem SDS nesmotrno bi bilo ne nadaljevati gradnje, vendar je potrebno preveriti in predstaviti vsa finančna ozadja ter zagotoviti optimalen zaključek projekta SDS podpira Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 iz leta 2006, leta 2009 so predlagali tudi prioriteto A1-Kamnik-Gornji Grad-Mozirje-3. razvojna os SLS nadomestni blok TEŠ je potreben in je prioritetna naloga vseh - lokalnih skupnosti, gospodarstva in politike; potrebna čimprejšnja izgradnja severnega odseka 3. razvojne osi, saj je ključnega pomena za nadaljnji razvoj Šaleške in Zgornje Savinjske doline; možne nove analize, vendar ne na račun časovnih zamikov izgradnje. TRS projekt je predrag in dolgoročno okoljsko ter razvojno nesprejemljiv, podpirajo pa prenovo blokov 4 in 5 ter izkop premoga do leta 2030 Zaradi kmetijskih, bivalnih, ekonomskih in regionalnih razlogov trasa Velenje-Šentrupert ni sprejemljiva, so pa za modernizacijo obstoječe povezave Velenje-Arja vas Zares: projekt je ekonomsko nevzdržen in ga je treba ustaviti; ker investitor ni izpolnil pogojev vlade, je nesprejemljivo tudi državno poroštvo za financiranje projekta pri trasi Šentrupert-Velenje niso dovolj upoštevani okoljski, gradbeni, finančni in ostali vidiki, ki gredo bolj v prid trase preko Arje vasi; stroka naj še enkrat pretehta, ali sodobna dvopasovnica ali avtocesta 24. novembra 2011 Vtis lani dober, letos je se boljši Minister za delo, dom in družino dr. Ivan Svetlik na krajšem delovnem obisku v Domu za varstvo odraslih Velenje - Pomoč pri ureditvi soglasja za kandidaturo doma za pridobitev nepovratnih sredstev Tatjana Podgoršek Velenje, 18. novembra - Minuli petek popoldne se je na krajšem delovnem obisku v Domu za varstvo odraslih Velenje mudil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik. Povabilo ga je vodstvo Mestne občine Velenje, »... da se dogovorimo o niti podeliti koncesije za njegovo gradnjo. Lahko bi sicer čakali na možnost izgradnje nekaj let, a je cilj lokalne skupnosti starostnikom čim prej zagotoviti kakovostno oskrbo in bivanje. Zato so sedaj skupaj z vodstvom doma vse sile usmerili v pridobitev sredstev za obnovo in razširitev obstoječega doma za varstvo odraslih, ki bi ga nja,« je med drugim še dejal Bojan Kontič. Minister Ivan Svetlik nam je povedal, da bo naredil vse, da bo do obnove in razširitve obstoječega doma za varstvo odraslih tudi prišlo. S sodelavci bodo preverili, ali je vloga doma popolna, da bi lahko ministrstvo izdalo potrebno soglasje za njegovo prijavo na Skupaj z županom, podžupanom in direktorico uprave Mestne občine Velenje si je minister ogledal oddelek, v katerem bivajo varovanci z demenco. Ta oddelek želijo čim prej obnoviti in posodobiti. nadaljnjih aktivnostih glede našega doma za varstvo odraslih,« je pojasnil namen obiska velenjski župan Bojan Kontič. Kontič je dejal, da so v tukajšnjem okolju želeli zgraditi nov dom četrte generacije, a ministrstvo za delo, dom in družino ne namerava širiti mreže domov lahko - po napovedih direktorice doma Violete Potočnik Krajnc -preuredili v dom četrte generacije. »... ker se zavedamo, da bodo potrebe na področju varstva starostnikov v prihodnje še večje, da bomo potrebovali dodatne zmogljivosti, bomo naslednje leto -upam - začeli graditi varovanja stanova- razpis v regiji Saša prihodnje leto. »Mislim, da bomo formalnosti lahko uredili. Bi pa še rekel, da sem dom obiskal pred letom dni. Vtis je bil že takrat dober, tokrat je še boljši, saj je v njem vedno kaj novega,« je še dejal minister Svetlik. ■ Dan socialnih demokratov Šmartno ob Paki , 19. novembra - Občinski odbor stranke SD Šmartno ob Paki je minulo soboto pripravil Dan socialnih demokratov. Zaznamoval ga je s predstavi- Predsednik občinskega odbora stranke Marjan Knez je ob otovori-tvi med drugim dejal, da bo brunarica Hiša dobre volje, z ustanovitvijo mladega foruma pa izpolnjujejo že njih, upamo, se bomo veliko naučili, predvsem pa, da nam bodo v domačem okolju dovolili vstop v aktivno politiko in s tem prevzem politične odgovornosti za razvoj tvijo Andreje Katič, kandidatke za predčasne državnozborske volitve v 8. volilnem okraju, ter otvoritvijo novih prostorov stranke (uredili s jih v brunarici v Martinovi vasi ob šmarški železniški postaji) ter z ustanovitvijo Mladega foruma SD Šmartno ob Paki. pred kar nekaj časa dano obljubo. Luka Žerjav, član šmarškega mladega foruma, je menil, da je po letih obljubljanja le napočil dan njegove ustanovitve. »Upam, da bomo zgledno sodelovali s starejšimi člani stranke in ostalimi člani Mladega foruma SD v Šaleški dolini. Od Z otvoritve prostorov okolja.» Njihove prednostne naloge bodo širitev članstva, postopni prevzem operativnih nalog in sodelovanje z mladim forumom v Šaleški dolini, po Sloveniji ter s stranko SD. ■ Tp »Padanje je treba ustaviti« SDS bo v sedmem volilnem okraju nastopila s Francem Severjem, v osmem pa z Zofijo Mazej Kukovič - V ospredje postavljajo pravičnost, nova delovna mesta in trajnostni razvoj Mira Zakošek Velenje, 16. novembra - Na volilni konvenciji so se zbrali kandidati in kandidatke za poslance in poslanke iz pete volilne enote za tokratne državnozborske volitve. Slovenska demokratska stranka bo nastopila v vseh volilnih enotah in vseh volilnih okrajih po Sloveniji. Volilkam in volilcem so se v Velenju predstavili mag. Štefan Tisel, dosedanji poslanec, Sonja Ramšak, podpredsednica SDS, dr. Andrej Rahten, zgodovinar in dolgoletni diplomat, Ljubo Žnidar, inženir gradbeništva in župan Občine Polzela, Marjan Golavšek, podžupan nova delovna mesta in trajnostni razvoj in vse troje je povezano med seboj,« je dejal in sedanje stanje ocenil za prosto padanje, ki ga je moč ustaviti le s sodelovanjem ljudi. Med najbolj ključne naloge je postavil pravičnost, nova delovna mesta in trajnostni razvoj. In kaj meni Janša o obeh ključnih razvojnih vprašanjih tukajšnjega okolja? »Tretja razvojna os je pomembna ne samo za sedanjost in prihodnost. Zgraditi jo je treba čim prej, ne le da bo življenje lažje, ampak zato, da bo gospodarstvo uspešnejše.« Dodal je, da kriza ni opravičilo, da ta projekt še ni uresničen, po njegovem bi ga morala veseli, ker znajo ljudje tu, da uresničijo svoje cilje, stopiti skupaj. V sedmem volilnem okraju se bo za poslanca SDS potegoval Franc Sever, ki meni, da je v državnem zboru oziroma v državni politiki preveč pohlepa in koristoljubja in da je potrebno to najprej izkoreniniti. Seveda se bo poistovetil s težavami volilcev, prisluhnil jim bo in skušal razrešiti predstavljene težave. Zase pravi, da je v tem okolju poznan kot borec za tretjo os in šesti blok termoelektrarne Šoštanj, s prizadevanji za oboje bo seveda nadaljeval. Skušal pa bo v sodelovanju z občinskim vodstvom udejanjiti tudi čim več projektov, ki Janez Janša, Zofija Mazej Kukovič in Franc Sever Občine Prebold, Janja Napast, študentka, Franc Sever, samostojni podjetnik, Zofija Mazej Kukovič, nekdanja ministrica za zdravje, Bojan Mestek, slovenjgraški podžupan, Miro Petek, dosedanji poslanec, in Alenka Koren Gomboc, ekonomska tehnica. Slavnostni govornik predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da program 10+100 zagotavlja pametne rešitve in je napisan za krizni čas. Z njim in z ekipo, ki jo imajo, je poudaril, je SDS nakopičene težave sposobna razrešiti. »Za ustavitev padanja potrebujemo pravičnost, kriza celo pospešiti. O bloku šest pa je dejal: »Potrdila ga je že vlada pred nami, mi smo ga vključili v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, od takrat se je investicija iz meni neznanih razlogov zelo podražila in to bo treba razčistiti in kakšno stvar tudi racionalizirati. Vsekakor pa jo je treba dokončati, saj slovenska energetska bilanca brez tega enostavno ni zaključena. Ta projekt mora biti v interesu slehernega potrošnika v državi,« je dejal Janez Janša, ki se dokončno seli v Šaleško dolino, za katero pravi, da mu zelo ugaja, še posebej ga so pomembni za dolino. V osmem volilnem okraju je kandidatka Zofija Mazej Kukovič, ki pravi, da to okolje potrebuje energijo. Tudi ona podpira oba ključna projekta, cesto tudi zato, da mladi iz doline ne bodo odhajali, ampak se sem vračali. Zavzema se še za univerzo, inovacijsko središče in zagotovitev pogojev za varno starost. To seveda pomeni tudi dostojne pokojnine. Zaposlenim pa je treba zagotoviti stabilnost delovnih mest, s tem pa zaupanje in vero v prihodnost, da se Slovenija ne bo še naprej sesipala. ■ Volivna pisarna liste Zorana Jankoviča V volivni pisarni, kjer bo danes tudi Jankovič, pričakujejo pobude občanov Velenje, 17. novembra - V Cesarjevi hiši (beli hiši nasproti centralne Lekarne v Velenju) so odprli voliv-no pisarno Liste Zorana Jankovi-ča Pozitivna Slovenija. To je tudi domača hiša Nives Cesar, ki kandidira v osmem volilnem okraju, v sedmem pa kandidira na tej listi Jožef Kavtičnik. Oba bosta v prihodnjih dneh, še posebej pa danes popoldne ob 14.45, ko se jima bo pridružil tudi Zoran Jankovič, sprejemala vse, ki bi želeli opozoriti na težave, ki jih je treba razrešiti. Jožef Kavtičnik je v tem okolju dobro poznan kot učitelj, ravnatelj in politik, Nives pa je ostala kot zdravnica in kasneje kot uspešna podjetnica (ustanoviteljica Medico farmacije) v Ljubljani, kjer jo je že v prejšnjem mandatu v svojo eki- Nives Cesar in Jožef Kavtičnik v poslanski pisarni po povabil Zoran Jankovič. »Ko si enkrat v takšni ekipi, ki je prežeta s pozitivno energijo, te potegne zraven, minusi se kar naenkrat spreminjajo v pluse, v neverjeten optimizem, prodornost in pozitivno energijo,« pravi Nives, podobnega mnenja pa je tudi Jožef, ki pozna Jankoviča predvsem iz športnega sveta. Oba tukajšnja kandidata za poslanca podpirata izgradnjo šestega bloka in hitre ceste, zavzemala pa se bosta tudi za vzpostavitev podjetništvu bolj naklonjenega okolja, tako na državni kot lokalni ravni. VOLITVE 2011 5 Za večjo enakost državljanov Kandidata SD Srečko Meh in Andreja Katič se zavzemata za gradnjo tretje razvojne osi in za šesti blok TEŠ - SD zagovarja večjo enakost med državljani, deblokado odločanja in sprejem ukrepov za gospodarski zagon ter nova delovna mesta Mira Zakošek Velenje, 21. novembra - V Centru Nova so se predstavili kandidati SD 5. volilne enote. Med njimi je bil tudi predsednik stranke in dosedanji predsednik vlade Borut Pahor, ki je poudaril, da številni podatki dokazujejo, da vse, kar se je v Sloveniji dogajalo zadnja tri leta, ni bilo slabo. Okoliščine so bile težke, v takšnih razmerah pa je najpomembnejša naloga ohranjati stabilnost in to jim je tudi uspelo. Po podatkih zakon, zakon o delovnih razmerjih, tri zakone s področja zdravstva in se s socialnimi partnerji čim prej dogovoriti o pokojninski reformi. Zahvalil se je dosedanjim poslancem, tudi tistim, ki so zdaj odšli drugam, saj so omogočili sprejem proračunov, rebalansov in mnogih strukturnih reform, brez katerih Slovenija danes ne bi bila tam, kjer je. Izrazil je upanje, da bo njihov poslanski klub v novem parlamentu dovolj velik, da bo vpliven in da bodo cilje, ki so si jih zastavili, tudi Andreja Katič. Oba zatrjujeta, da se bodo težave tega okolja na državni ravni dobro slišale. V prvi vrsti se bosta oba zavzemala za čim hitrejšo izgradnjo hitre ceste in bloka 6 Teš. Srečko Meh dodaja tudi, da je treba spremeniti način odločanja, to pomeni, da bi moral parlament odločati o stvareh, za katere je odgovoren, in jih ne prenašati na referendum. Ob sedanjem načinu odločanja je gotovo ljudi neustrezno spraševati, če so za to, da se jim podaljša delovna doba, mednarodnih finančnih, znanstvenih in drugih institucij je Slovenija relativno konkurenčna država, po mnenju harvardskega inštituta celo deseta najbolj konkurenčna država na svetu po rezultatih gospodarske komplementarnosti. Po mnenju lizbonskega kluba pa je peto najbolj zdravo gospodarstvo v Evropi ... Seveda pa bi bilo potrebno, če bi želeli to ohraniti, nujno sprejeti reforme, na katerih je padla sedanja vlada. Po Pahorjevih besedah je treba nemudoma sprejeti interventni lahko udejanjili. Stabilnost želijo ohranjati z večjo enakostjo državljanov (Slovenija je po razlikah med državljani na 187. mestu v svetu), preganjanjem gospodarske in politične korupcije, povečanjem učinkovitosti sodišč, znižanjem davkov na plače in njihovem povečanju na premoženje in luksuz. Doseči bodo skušali deblokade odločanja in pospešiti ukrepe za zagon in nova delovna mesta. V sedmi volilni enoti kandidira za SD Srečko Meh, v osmi pa znižajo plače ...?! »Spremeniti bo treba tudi pogoje gospodarjenja. Biti morajo prijaznejši, a treba je vedeti, da vsega le ni kriva država, mnogo odgovornosti za slovenske razmere nosi tudi menedžment. Potrebujemo torej dobro vodstvo države, potrebujemo pa tudi dobre menedžerje.« Dodal je, da jih to okolje ima, potrebujemo pa hitro cesto in šesti blok, brez katerega si ne zna predstavljati nadaljnjega razvoja. Andreja Katič pravi, da jo vese- li, da zdaj mnogi spoznavajo, da je delala SD v zadnjem obdobju v dobro ljudi, da so bili predlagani ukrepi dobri, a zaradi različnih okoliščin niso bili sprejeti. »Mislim, da bo zdaj lažje, vse več jih je, ki spoznavajo, kako nujno jih je treba sprejeti za nadaljevanje poti Slovenije med najuspešnejše evropske države. Osebno namerava Katičeva energijo usmeriti na tista področja, ki jih strokovno najbolj pozna. »Potrebno je vzpostaviti večjo učinkovitost države, poenostaviti zakonodajno področje. Predvsem pa mora biti država »v službi ljudi«. Treba je zagotoviti pravice in pogoje za vse, od najmlajših pa vse do zagotavljanja varne starosti.« Predstavili so se vsi poslanci 5. volivne enote. V ospredju Bojan Kontič, Borut Pahor in Srečko Meh avienusi. i ....... ost. Sožitje z naravo »trpn nost Strp P Inost. Sožitje z naravo. .Strpnost. Solidarnost. . pravičnost. Partnerstv .Inost. Sožitje z naravo a. Strpnost. Solidarnost t. pravičnost. Partnerst «Inost. Sožitje z narav da. Strpnost. Solidarno! st. Pravičnost. Partners ovalnost. Sožitje z ,da. Strpnost. Solidari ost. Pravičnost. Pi j »ovalnost. Sožitje z ,oda. Strpnost. Soli «st. Pr ^ movaj ib< Spoštovana volivka, spoštovani volivec! Predčasne parlamentarne volitve so izraz resnosti razmer in zahtevnosti časa. So odločitev za jutri. Še tehtnejša in pomembnejša kot običajno. Zato pojdite na volitve in izberite dobro, premišljeno. Če boste Vaš glas dali Socialnim demokratom, boste podprli: - šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, - hitro cesto do Velenja in Koroške, - Obnovo doma za starostnike v Velenju, - nadaljnjo sanacijo okolja v Šaleški dolini in odpiranje novih delovnih mest, - socialno državo in zavzemanje za pošteno plačilo opravljenega dela, - Premogovnik Velenje, Gorenje in vse druge, ki našim ljudem zagotavljajo delo. Prosim vas za podporo. Prosim vas, da na glasovnici izberete številko 8. Srečko Meh dr.UROS ROTNIK ZA ŠALEŠKO DOLINO št. 11 • 1 l s 1 m ^ v VZTRAJNO PROTI CILJU »aHm 24. novembra 2011 Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 16. novembra Mediji so opozarjali, da bodo prihodnje leto začela veljati pravila pri uveljavljanju varstvenega dodatka, državne pokojnine in drugih pravic. Uprava Rimskih term je nadzornemu svetu družbe predlagala prisilno poravnavo in doka-pitalizacijo. Predsednik države je izrazil zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja na mednarodnih finančnih trgih in zato pozval k čimprejšnjemu dogovoru in hitrim ukrepom. Sindikat vojakov Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost sta kujemo v roku enega leta, graditi se jo bo začelo takoj, džamija pa bo odprta leta 2014.« Takšna bo džamija v Ljubljani. Predsednik je nad finančnim položajem zaskrbljen. napovedala miren protestni shod pred ministrstvom za obrambo. A dan za tem so se ga udeležili le trije vojaki. Izvedeli smo, da so ministra za promet v odhodu Patricka Vlačiča zaslišali zaradi podpisa pogodbe, s katero se je dovolilo gradnjo nadvoza na dolenjski avtocesti. Grški parlament je z večino glasov izglasoval zaupnico novi vladi finančnega strokovnjaka Lukasa Papadimosa. Kot novi predsednik italijanske vlade je prisegel Mario Monti, ki naj bi državo rešil pred finančnim polomom. Četrtek, 17. novembra Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je bil v Generalni skupščini ZN izvoljen za nov mandat v Komisiji ZN za mednarodno pravo. Veliko zanimanje je požela vest, da državi primanjkuje denarja za izplačilo plač v javnem sektorju. Mediji so pojasnjevali, da je vladi s premetavanjem proračunskih sredstev vendarle uspelo nabrati dovolj denarja za izplačilo decembrskih plač. Donos slovenske 10-letne obveznice je dosegel že skoraj 7,5 odstotka. Nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik in nek- Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo je sprejel resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi jedrskih dejavnosti Irana. Filipinska volilna komisija je nekdanjo filipinsko predsednico Glorio Macapagal Arroyo obtožila volilne poneverbe. Gibanje Okupiraj Wall Street je v New Yorku skupaj s sorodnimi gibanji v drugih ameriških mestih pripravilo demonstracije ob drugem mesecu obstoja. Sobota, 19. novembra Na Policijski akademiji so razpravljali predvsem o preprečevanju spolnih zlorab. Aleš Zalar je ob tem poudaril, da moramo o njih »odkrito spregovoriti, jih tudi prijaviti oziroma zaznati«. V Ubariju na jugu Libije so aretirali sina strmoglavljenega diktatorja Moa-merja Gadafija, Saifa Al Islama. Nove libijske oblasti so napovedale, da mu bodo sodili v domovini. Hrvaško je pretresla družinska tragedija: v Vodnjanu blizu Pulja so v hiši našli dve trupli. Po neuradnih infor- po izidih vzporednih volitev prejela več kot 43 odstotkov glasov. Devet mesecev po revoluciji v Egiptu se je tam zdelo, da se vse začenja znova. V spopadih med protestniki in policijo so umrli štirje ljudje, na znani trg Tahrir pa so vdrle varnostne sile, ki so skušale razgnati protestnike. A ti so vztrajali, da vojska v njihovi državi ne sme dobiti še večje moči. V Libiji so prijeli nekdanjega vodjo Gadafijeve obveščevalne službe Abdulaha Al Senusija, zadnjega pobeglega predstavnika nekdanjega režima, ki je obtožen zločinov proti človečnosti. Avstralski preiskovalci so se spraševali, kako se je v smeteh znašel podroben načrt obiska ameriškega predsednika Baracka Obame v Avstraliji, do katerega javnost ne bi smela imeti dostopa. Ponedeljek, 21. novembra Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani se je pred začetkom obravnave v zadevi Patria zbralo nekaj Mednarodna skupnost opozarja na nevarnost državljanske vojne v Siriji. macijah naj bi oče na grozovit način ubil sina in nato sodil še sebi. Na trgu Tahrir v središču Kaira se je policija spopadla s protestniki, ki so od vojske zahtevali hitrejši prenos oblasti civilni vladi in sojenje odgovornim za nasilno zatrtje februarskih protestov. Kljub ultimatu Arabske lige se je v Siriji nadaljevalo nasilje vladnih sil nad protirežim-skimi protestniki. Janša pravi, da je sojenje politični konstrukt. podpornikov Janezu Janši. Sodna dvorana je bila po pričakovanjih polna. Na trgu Tahrir v Kairu so se nadaljevali spopadi med varnostnimi silami in protestniki. V spopadih je umrlo več kot 30 ljudi. Newyorška policija je sporočila, da je aretirala 27-letnega moškega, ki naj bi izdeloval bombe za domnevne teroristične napade na različne objekte in osebe. Pred posebnim sodiščem v Kambodži se je začelo sojenje trem nekdanjim voditeljem Rdečih Kmerov. Ti so očitke o genocidu, vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti zavrnili. Torek, 22. novembra Doma je bilo - poleg predvolilne kampanje - najbolj zanimanja vredno dogajanje s pokojninami. Iz ZPIZ-a so sporočili, da se konec meseca te ne bodo uskladile, saj že zdaj presegajo mejo, določeno v intervencijskem zakonu. O najemnem razmerju stavbe, v kateri deluje NPU, bo verjetno odločala nova vlada. danji vodja projekta TEŠ 6 Bojan Brešar sta se odločila za tožbo revizijske hiše PWC, v kateri zahtevata odškodnino zaradi kršene pravice do dobrega imena in časti. Vlada je ministrstvoma za notranje zadeve in finance naložila, naj preučita možnost preoblikovanja dosedanjega najemnega razmerja za stavbo, v kateri deluje NPU. DZ je na izredni seji na tajnem glasovanju za nove člane državnotožilskega sveta izvolil Matjaža Jagra, Katjo Šugman Stubbs, Jožeta Tratnika in Alenko Mežnar. Nedelja, 20. novembra V Španiji so volili. Na predčasnih volitvah je zmagala opozicijska Ljudska stranka, ki je Petek, 18. novembra Simobil je tožil Telekom Slovenije. Kot so povedali, bodo s tožbo pred sodiščem dokazovali dolgoletne zlorabe prevladujočega operaterja. Veselili so se slovenski muslimani. Župan Ljubljane je ob predstavitvi projekta džamije v Ljubljani dejal, da »gradbeno dovoljenje priča- Pokojnine se ne bodo zvišale. Odprl se je Slovenski forum, ob tem pa je zbrane nagovoril predsednik države. Dejal je, da je inovativnost imperativ današnjega časa »in Slovenci smo inovativen narod«. Kljub drugačnim pričakovanjem, ustavno sodišče se še vedno ni odločilo o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku. V Bruslju se je oglasil grški premier Lukas Papadimos, ki je obljubil, da bo nova vlada izpolnila svoje zaveze, a pisnega zagotovila o tem ni prinesel. Še vedno je vrelo v Egiptu. Začasna egiptovska vlada je ponudila svoj odstop, a na trgu Tahrir so izbruhnili novi spopadi. žabjor perspektiva (Od)rasti ... Temur je star 20 let. Doma iz Gruzije, že dober mesec živi na jugu Turčije v dvomilijonskem Gaziantepu. V mesecu dni seje zanj zgodilo nepredstavljivo - sam sije moral oprati umazano perilo, pa četudi to pomeni zgolj pritisk gumba na pralnem stroju. Tovrstni izzivi ga bodo spremljali še nekaj naslednjih mesecev. Temur je eden od udeležencev Evropske prostovoljne službe (EVS), ki mladim do 30. leta omogoča potovanje v tujo državo, kjer so lahko del kratke (okoli mesec dni trajajoče) ali daljše (najmanj dva meseca in največ leto dni) trajajoče mladinske izmenjave. Tu ni prostora za mamine sinčke - hišna opravila se delijo med vse prostovoljce. To je bilo eno prvih odkritij za Rolan-da iz Gruzije, ki je fante v začetku spraševal, zakaj pospravljajo, ko pa je to vendar naloga žensk. Nato ga je doletelo pomivanje tal... Stvari, ki so morda v določeni kulturi samoumevne, so v stanovanju z ljudmi iz zelo različnih držav postavljene pod vprašaj. Prostovoljstvo ima zelo veliko oblik, večina pa si ob njegovi omembi predstavlja, da nekdo za nekoga nekaj naredi zastonj; za širše oziroma družbeno dobro. EVS je v tem pogledu drugačna - čeprav prostovoljci izvajajo družbeno angažirane projekte (okoljski projekti, ukvarjanje z depriviligiranimi, bolnimi otroki, pripravljanje akcij za ozaveščanje javnosti o zdravju...), EVS velik poudarek daje neformalnemu izobraževanju prostovoljcev samih. Udeleženci se v času izmenjave nenehno v procesu učenja - kako sodelovati z ljudmi, ki imajo drugačne poglede od tebe, kako delovati v skupini, reševati konflikte. Lahko si izboljšajo samopodobo, postanejo bolj samo stojni, odprti, strpni, se naučijo kakšnega novega jezika. Temur ob prihodu ni govoril angleško; po mesecu dni je navdušen nad vsako novo besedo in s strastno vedoželnostjo osvaja turščino in angleščino. Ob tem spoznava, kako učinkovito organizirati svoj čas ter minimalna finančna sredstva za maksimalen izkoristek. Med praznovanjem bajrama smo se z njim in Rolandom iz Gruzije, Denniso in Diano iz Romunije ter Kristino iz Moldavije odpravili na tri dni trajajoče potovanje. Porabili smo manj kot deset evrov. Čeprav je bil izlet kratek, je hitro dobil karakteristike kateregakoli resničnostnega šova: nepotrebni prepiri, opravljanja, delitve v skupine znotraj skupin. A tudi to je del učnega procesa, na koncu katerega moraš neugodne situacije nekako razrešiti. Slej ko prej je treba postaviti pravila igre in v stanovanju prostovoljcev v Gaziantepu je eno od napisanih pravil, da moraš ob prepiru s komerkoli kupiti pomarančni sok in čim prej zamere pustiti v preteklosti. Včasih se razvijejo zelo prisilna ter začasna prijateljstva, saj z osebo, s katero živiš, nekako moraš shajati. Na drugi strani nastajajo dolgotrajna razmerja, ki tkejo močne vezi med različnimi verami in kulturami ter povezujejo svet in posameznike. Ena od prostovoljk, ki se je pred kratkim vrnila v Latvijo, se je tu zaročila, a na koncu do poroke ni prišlo. Kot mi je povedala koordinatorka moje izmenjave, pa se je že zgodilo, da je kateri od prostovoljcev ostal v tujini in si ustvaril novo življenje. Marsikdo doživi tudi kaj neprijetnega. A vse to prinaša izkušnje. Posameznik raste. Se, kot v primeru Temurja, nauči življenjskih stvari, kot je uporaba pralnega stroja... Mladi so radovedni, večinoma željni potovanj, a pogosto prepričani, da sijih ne morejo privoščiti. Zato je v času velike brezposelnosti ter gospodarske krize EVS za marsikoga lahko svetla točka. V času potovanja ima posameznik urejeno zdravstveno zavarovanje, bivanje, dobi pa tudi mesečni znesek za stroške hrane in majhno žepnino. A kaj, ko za to priložnost ve malo ljudi. Med študenti so za potovanja v tujino bolj znane študentske Erasmus izmenjave. EVS spada v program Mladi v akciji, za katerega je Evropska komisija v letih 2007 do 2013 namenila 885 milijonov evrov. V EVS je letno vključenih 4000 mladih iz cele Evrope, k programu Mladi v akciji pa spadajo poleg prostovoljne službe še mnoge druge mednarodne izmenjave, tudi zunaj Evrope. Izmenjava lahko v okviru evropske prostovoljne službe traja maksimalno eno leto. Noben plačan tečaj ne prinese znanja in izkušenj, ki jih da ta način preživljanja časa v tujini. ■ Tjaša Zajc V Egiptu znova ni miru. LJUDJE, VOLITVE 2011 7 Pomembna pridobitev za krajane Krajani vaške skupnosti Veliki Vrh - Gavce veseli sodobnejše povezave z dolino - Za nekaj manj kot 1,2 kilometra ceste blizu 150 tisoč evrov Po posodobljeni cesti, ki so jo predali svojemu namenu predsednik vaške skupnosti Drago Hramec, župan Alojz Podgoršek in predstavnik izvajalcev Milan Grobelnik, so se najprej zapeljali starodobniki Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 17. novembra - Z malo zamika, a zato z več veselja so minuli četrtek krajani vaške skupnosti Veliki Vrh - Gavce v občini Šmartno ob Paki dočakali pomembno naložbo zanje in tudi za lokalno skupnost. Na priložnostni slovesnosti so namreč predali svojemu namenu približno 1,2 kilometra dolg temeljito posodobljen cestni odsek bivše Vino -Veliki Vrh. Naložba je bila vredna blizu 150 tisoč evrov, od tega je občina zanjo pridobila na razpisu 60 tisoč evrov. Z njo so v občini obogatili splet prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek je ob tej priložnosti dejal, da je odločitev o obnovi ceste stara nekaj let. Lani so posodobili polovico ceste, letos še preostalo polovico in s tem krajanom ter tistim, ki jo bodo izkoristili kot povezovalno cesto Lokovica-Šmar-tno ob Paki, omogočili sodobnejšo povezavo. Potrebo po posodobitvi ceste so zaznali tudi svetniki. »Težav ni bilo malo. Reševali smo jih sproti. Vesel sem, ker so pri tem zavzeto sodelovali tudi krajani. Želim si, da bi se po njej vozili vsi lepo in varno.« Podgoršek je še povedal, da bodo v lokalni skupnosti tudi v prihodnje najbolj kritične odseke cest reševali prednostno. Naslednja po programu bo cesta skozi Skorno. Zadovoljen je bil predsednik vaške skupnosti veliki Vrh - Gav- ce Drago Hramec. »Sodobnejša cesta nam veliko pomeni. To smo dokazali tudi z udeležbo na otvoritveni slovesnosti in pogostitvijo. Prepričan sem, da bo težav sedaj manj. Obljubili so nam jo in sedaj jo imamo.« Krajanom se je zahvalil za pomoč in podporo tudi Milan Grobelnik, direktor podjetja, ki je izvajalo dela na cesti. Blagoslovitveni obred je opravil dekan Dekanije Braslovče in šmar-ški župnik Ivan Napret, priložnostni kulturnim program pa mlada harmonikarja Žiga in Aljaž ter člani šmarškega moškega pevskega zbora Franca Klančnika. ■ avičnosi. ---------- ost. Sožitje z naravo. M Itrpn ,lnost. Sožitje z naravo. , Strpnost. Solidarnost. ilnost. Sožitje z naravo , strpnost. Solidarnost t. pravičnost. Partnerst valnost. Sožitje z naravi da. Strpnost. Solidarno! st. Pravičnost. Partners avalnost. Sožitje z nara' ,da. Strpnost. Solidarne ost. Pravičnost. Partner lovalnost. Sožitje z nar« ,oda. Strpnost. Solidarr ,9. NATAŠA - GREVANovo! 10. AVVEN - IBO 11. ZAZ - LE LONG DE LA ROUTEtäf® 12. NINA PUŠLAR - POZDRAV Z LJUBEZNIJO 13. MAROON 5 feat. C. AGUILERA - MOVES LIKE JAGGER vec na: \ Prvouvrščeno pesem lahko slišite vsak dan ob 8h, 11.40h, 16h in 20h na... radioffialfa^ 103,2 & 107,8 MHz_slovenj gradeč | ■■ Eroika v pričakovanju tretjega albuma Manouche gra naprej Letošnje poletje je slovensko glasbeno sceno zaznamovala tudi skupina Manouche s skladbo Kje si Lubi?. Pesem je naletela na zelo dober odziv pri poslušalcih in se je veliko vrtela na domačih radijskih postajah. Uspešen je tudi videospot, v katerem je zasedba v sodelovanju z režiserjem Primožem Dolničaijem obudila čas swinga. Manouche, ki goji simpatije do glasbenega izročila 30-ih in 50-ih let, se v teh dneh predstavlja že z novim singlom, ki nosi naslov Bi Šla Naprej?. Lahkotno besedilo, značilna kitara, prodorne trobente, vse skupaj pa začinjeno s plesnim ritmom najhitreje opiše nov izdelek skupine, za katerim v največji meri stojita idejni vodji projekta Robert Pikl in Marco Grabber. Poleg njiju so pri nastanku skladbe sodelovali še Petra Trobec, Luka Ipavec, Krešimir Tomec in Iztok Turk. Alexandra Stan za jesenska doživetja Mlada romunska zvezdnica Alexandra Stan, ki je poleti navduševala s svetovno plesno uspešnico Mr. Saxobeat, je za jesen pripravila novo skladbo. Nova pesem z naslovom One Million je izšla na njenem debitantskem albumu Saxobeats. Tokrat se je 22-letni pevki in avtorici pridružil tudi hitrojezični Carlprit, ki je že stalnica pri novi nemško-švicarski produkciji, ki v zadnjem času obvladuje vrhove evropskih glasbenih lestvic. Jerica Haber je Jerry Po izjemno uspešnem prvencu Življenje se smeji Jerica Haber pod novim umetniškim imenom Jerry predstavlja nov singel Nisi verjel. Z novo skladbo je pevka, ki smo jo spoznali v oddaji Slovenija ima talent, naredila precejšen odmik od pesmi Življenje se smeji, saj jo odlikuje bolj elektronski zvok, ki pevki nedvomno pristaja. Glasbo za novo skladbo je prispeval Miha Gorše, ki sodeluje tudi z Omarjem Naberjem, Samuelom Lucasom, Nušo Derenda, s skupino Sell Out in drugimi. Pod besedilo se je podpisal Jure Golobič, pod aranžma pa Miha Gorše in Peter Penko. Prilubljeni trio Eroka, ki ga sestavljajo Matjaž Robavs, Metod Žunec in Aljaž Farasin, bo vsak čas bogatejši za tretji album z naslovom Življenje. Trije izjemni vokalisti, ki so že s prvim albumom Eroika in drugim Nad mestom se dani osvojili Slovenijo, bodo s tretjim albumom ponovno obudili nekaj znanih uspešnic. Po velikih uspešnicah v njihovi priredbi Ko mene več ne bo, Solinar, Dan ljubezni, Ti si mi u krvi, Nad mestom se dani bodo tokrat v njihovi priredbi ponovno oživele že znane skladbe Ko si na tleh, Nisem jaz, Življenje je, Ne ori ne sejaj, Moje orglice in tudi nekatere tuje. Prvi singl z novega albuma je Sepetova uspešnica Moje orglice, ki jo je pred leti prepeval Janko Ropret. ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Dejmo, knapi! Srečno, šaleške študentke in študenti! Novo staro vodstvo ŠŠK-ja bi se vam rado najprej zahvalilo za zaupanje in podporo in vam obljubilo, da se bo v novem mandatu še bolj trudilo za vaše kvalitetno preživljanje prostega časa, organiziralo zanimive kulturne in izobraževalne dogodke ter vas razvajalo s številnimi ugodnostmi. V petek je svoj drugi predsedniški mandat prejel Žan Delopst, svetnik ŠOLS v zvezi ŠKIS pa je ponovno postal Matjaž Širovnik. Staro vodstvo je najprej predstavilo finančno in projektno poročilo za preteklo mandatno leto, po izvolitvi pa je novo staro vodstvo predstavilo še načrte za letošnje mandatno leto, ki jih je skupščina ŠŠK-ja potrdila. Samo še nekaj dni imate na voljo, da v ŠŠK pisarni v eMCe placu nabavite vstopnice za največji žur šaleških študentov v Mariboru! Knap žur bo v torek, 29. novembra, ob 21.00 v mariborskem klubu Štuk. ŠŠK-jevci bomo že dvanajstič zapored pripravili pester glasbeni in zabavni program. V koncertnem prostoru letos ne bo manjkalo kvalitetnih velenjskih izvajalcev. Prav vsi izvajalci so povezani s Šaleško dolino, zato bo letošnji Knap žur poslastica za naša ušesa. Repal nam bo 6pack čukur z gosti, temperaturo bo dvigovala tudi rock zasedba Cover Lover. Za pestro vzdušje bodo poskrbeli tudi velenjski trubači - Fešta band! Za tiste, ki se raje znorite ob ritmih plesne glasbe, pa bo v klubskem prostoru ves čas na voljo ŠŠK diskoteka. Manjkal ne bo niti tradicionalni skok čez kožo in značilna knapovska malica. Pripravili smo tudi nagradne igre itd Srečno, šaleške študentke in študenti! rad i o® alfa mMw^iiMMi'iiirj s » MODROBELA KRONIKA 13 Zbil deklico Policija prosi za pomoč Šoštanj, 18. novembra - V petek dopoldan so v dežurni ambulanti nudili zdravniško pomoč 10-letni deklici, ki je utrpela lažje telesne poškodbe v prometni nesreči na Kajuhovi cesti v Šoštanju. Vanjo je trčil voznik osebnega avtomobila. Pri slednjem je indikator alkohola pokazal prisotnost tega nad dovoljeno mejo. Zaradi razjasnitve okoliščine prometne nesreče policisti prosijo morebitne očividce, da se zglasijo na Policijski postaji Velenje ali pokličejo po telefonu 898 61 00. Napad na informacijski sistem Velenje, 15. novembra - V torek je v kletni etaži stanovanjskega bloka na Kajuhovi cesti v Velenju storilec vlomil v omarico CATV in odklopil signal večjemu številu naročnikov. Potem ga je preklopil na svojo instalacijo v bloku. Za storilcem kaznivega dejanja napad na informacijski sistem še poizvedujejo. Podtaknil požar pod avtom Velenje, 16. novembra - V sredo je neznanec pod osebni avto, parkiran na makadamskem parkirišču na Cesti na jezero, podtaknil požar, ki je poškodoval podvozje vozila in plastične dele. Policisti za storilcem kaznivega dejanja še poizvedujejo. S koša na brunarico Velenje, 16. novembra - V sredo zvečer je pri športnem igrišču v Pesju neznanec zakuril smeti v PVC posodi za odpadke. Ogenj se je od tod razširil na brunarico v neposredni bližini. Požar so pogasili gasilci. Kraj si je ogledala oglena skupina SKP Celje. Za storilcem še poizvedujejo. Ukradel kuverto Velenje, 16. novembra - V sredo popoldan so policisti obravnavali tatvino v splošni ambulanti zdravstvenega doma. Storilec je odnesel kuverto z denarjem. Gradbišče v temi Griže, 16. novembra - Z delovi-šča v Grižah na območju Policijske postaje Žalec so neznanci ukradli šest luči za varovanje gradbišča. Brez bakrenih žlebov Mozirje, 16. novembra - V Lačji vasi so policisti obravnavali tatvino bakrenih žlebov. Škode je za 350 Dolgi prsti Velenje, 17. novembra - V četrtek dopoldan je storilec v prodajalni s pekovskimi izdelki na Cankarjevi nakupovalki iz odprtega žepa na torbici ukradel žensko denarnico z vsebino. Popoldan pa je 75-letni oškodovanki storilec v hipermar-ketu Mercator iz torbice, ki jo je imela v nakupovalnem vozičku, smuknil denarnico z vsebino. V petek, 18. novembra popoldan je brez ženske denarnice z vsebino ostala oškodovanka v OŠ Antona Aškerca. Neznanec ji jo je vzel iz odklenjene omare. Skupaj z njo pa tudi mobilni telefon. Izgubil oblast nad vozilom Šmartno ob Paki, 19. novembra - V soboto popoldan je počilo na regionalni cesti zunaj naselja Skor-no v Šmartnem ob Paki. 25-letni voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in trčil v nasproti vozečega 49-letnega voznika osebnega avtomobila. Pri trčenju je udeleženi voznik utrpel hude telesne poškodbe, njegova sopotnica in povzročitelj nesreče pa lažje. Vse so z reševalnim vozilom prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Poskusil vlomiti v stanovanje Velenje, 19. novembra - V soboto ponoči je neznanec skušal vlomiti v stanovanje na Tomšičevi. Vlomilcu vanj ni uspelo priti, je pa poškodoval stavbno pohištvo. Ostalo pri poskusih Velenje, 20. novembra - V nedeljo ponoči je prišlo do poskusa vlomov v tri tovorna vozila parkirana Iz policijske Nesramen po mobilnem Velenje, 15. novembra - V torek zvečer se je na Kardeljevem trgu pijan kršitelj po mobilnem telefonu žaljivo in obnašal do prijateljice. Ker se ni pomiril, ko so tja prišli policisti, so ga pridržali do iztreznitve. Ni šel daleč Velenje, 16. novembra - V sredo zvečer je v lokalu Pit stop na Celjski cesti razgrajal pijan možakar, ki mu natakarica ni hotela postreči alkohola. Ko so na kraj prišli policisti, da ga pomirijo, jim je grozil, zato so ga pridržali v njihovih prostorih, nedaleč stran. Poleg tega je dobil plačilni nalog za tri prekrške, čaka pa ga tudi ovadba za ogrožanje varnosti in razžalitev. Nedostojno do natakarice Velenje, 17. novembra - V četrtek zvečer se je v baru Šalek gost, povratnik, nedostojno vedel do natakarice, v lokalu pa razmetaval inventar. S kraja je odšel pred prihodom policistov, zato bo plačilni nalog prejel s pomočjo pošte. Pes ugriznil sprehajalca Šmartno ob Paki, 18. novembra - V petek je v Malem vrhu neprivezan pes ugriznil sprehajalca. Lastnica psa bo prejela odločbo o prekršku. Žaljiv do partnerke Velenje, 18. novembra - V stanovanju na Prešernovi cesti je bil v petek nesramen do zunajzakonske partnerke zunajzakonski partner. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Obračun pred lokalom Velenje, 18. novembra - V petek ponoči so šli policisti v Pako pri Velenju, kjer se je pred lokalom 19-letni fant sprl s 25-letnim moškim, potem pa se ga lotil tudi s pestmi. V dogajanje se je vmešalo 18-letno dekle in tudi z njo je obračunal. Čaka ga kazenska ovadba. Fizično nad bivšo Velenje, 19. novembra - V soboto ponoči je pred Rdečo dvorano 32-letni moški fizično obračunal z 19-letno bivšo prijateljico. Ta je pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. Pred prihodom policistov na kraj je odšel. Čaka ga ovadba za kaznivo dejanje nasilništva. Preglasno Velenje, 19. novembra - Zaradi predvajanja glasne glasbe so policisti v soboto ponoči posredovali v stolpnici na Kardeljevem trgu. Stanovalki, ki je motila počitek stanovalcev, so napisali plačilni nalog. Dva pijana pridržana V zadnjem tednu sta bila pridržana dva vinjena, v petek voznica, v ponedeljek voznik. Zasegli en avto V zadnjem tednu so velenjski policisti zaradi kršitev zakona zasegli en osebni avto. v bližini železniške postaje. Storilec je vlomil v rezervarje za gorivo na treh vozilih, vendar mu goriva ni uspelo odtujiti. Poleg tega je skušal priti tudi v kabine vozil, a tudi to neuspešno. Pri tem je povzročil za okoli 500 evrov gmotne škode. Obnovimo znanje o prometu Velenje - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravlja okrogle mize, na katerih udeleženci obnavljajo svoje znanje o prometu. Ena od teh okroglih miz bo danes, 24. novembra, ob 17. uri v domu krajanov v Škalah. Potekala bo v času, ko promet zahteva še več previdnosti in pozornosti voznikov ter seveda dosledno upoštevanje prometnih predpisov in prilagajanje vožnje vremenskim in voznim razmeram. Vredno pohvale Pohvalo si zaslužijo zaposleni in poslovodja Interspara v Šaleku. Ta je policistom v torek, 15. novembra, popoldan, izročil moško denarnico z vsebino, tudi denarjem, ko jo je lastnik iz Nove Gorice pozabil v trgovini. V četrtek, 17. novembra, so policisti po obvestilu občana pri cerkvi sv. Martina na Šmar-ški cesti v Velenju našli kolo z motorjem - skuter, znamke kymco, črne barve, brez registrske tablice. Skuter je bil tam že dalj časa, lastnik pa ga lahko zdaj prevzame na Policijski postaji Velenje. Pohvala gre tudi učencem OŠ bratov Letonje iz Šmartne-ga ob Paki, ki so policistom v petek, 18. novembra preko tajništva šole, izročili moško denarnico z vsebino, ki so jo našli. Policisti so jo lastniku iz Topolšice že vrnili. Istega dne jim je občan izročil žensko denarnico z vsebino, ki jo je našel na poti na Koželj. Policisti so ugotovili, da je bila ukradena v hipermarketu Mer-cator. Po odobritvi državnega tožilca jo bodo policisti vrnili lastnici. V soboto, 19. novembra, pa je policistom občan izročil moško gorsko kolo znamke lombardo, modre in rumene barve, ki je dalj časa stalo v podhodu stanovanjskega bloka na Cesti talcev v Velenju. Lastnik ga lahko prevzame pri njih. ■ lr Žrtve prometnih nesreč V soboto, 19. novembra, je bil Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki smo ga tudi v naši državi obeležili že petič. Z aktivnostmi so pobudniki akcije opozorili na vrednost človeškega življenja, kije v sodobni družbi najvišja vrednota in največ za slehernega človeka, čeprav na marsikaterem območju oziroma marsikje v svetu ni tako. Brez življenja nas pač ni. Pobudniki in organizatorji so opozorili, da navkljub strožjim zakonskim določbam, deklaracijam, posvetom, okroglim mizam ter številnim preventivnim projektom oziroma aktivnostmi še nismo uspeli v celoti zagotoviti varne ceste za vse udeležence v prometu. V letu 2010 so policisti obravnavali 21.347 ali za 3,7 % več prometnih nesreč kot v letu 2009, v njih pa je umrlo 138 ali za 19,3 % manj oseb. Trend je ugoden, toda za boljši vpogled je treba pogledati daljše obdobje, kar petletno obdobje že omogoča, da dobimo realnejšo sliko o stanju prometne varnosti v naši državi. V zadnjih petih letih so policisti obravnavali 126.687prometnih nesreč, letno povprečje je 25.337 oziroma 69prometnih nezgod dnevno. Skoraj tisoč oziroma 977prometnih nesreč se je zgodilo s smrtnim izidom, letno povprečje je 195 prometnih nesreč, ki smo ga v zadnjih treh letih bistveno izboljšali. V46.746prometnih nesrečah so nastale telesne poškodbe udeležencev, kar je v povprečju 9.349 letno ali dobrih 25 prometnih nesreč dnevno. Največ prometnih nesreč je bilo le z materialno škodo, in sicer 78.964 ali 15.792 letno, kar pomeni, da policisti zadnjih pet let obravnavajo v povprečju 43 tovrstnih nesreč dnevno. Posledice prometnih nesreč so se zaradi številnih dejavnikov, med katerimi izpostavljam predvsem sistemske represivno-preventivne ukrepe ter izboljšano kakovost avtomobilov ter pasivno in aktivno zaščito voznikov in ostalih udeležencev, bistveno zmanjšale. Število smrtnih žrtev ter hudo in lahko telesno poškodovanih med letoma 2010 in 2009 je veliko manjše, saj je lahko telesno poškodovanih za 14,7 % manj, hudo telesno poškodovanih za 16,2 % manj, smrtnih žrtev pa za 19,3 % manj. Ob vpogledu na statistične podatke zadnjih petih let lahko ugotovimo, da je bilo v petih letih 61.503 lahko telesno poškodovanih, 5.448 hudo telesno poškodovanih ter 1.078 mrtvih, kar je navkljub izboljšanju stanja precejšen krvni davek. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili nepravilna stran ali smer vožnje, neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno ravnanje pešcev, nepravilno prehitevanje in nepravilni premiki z vozilom. V zadnjem letu je bilo med povzročitelji prometnih nesreč 10,1 % (v letu 2009pa 12,3 %)pod vplivom alkohola, med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom pa je bilo takšnih kar 30,3 % (v letu 2009pa 30,0 %), pri čemer je bil alkohol kot vzrok prometne nesreče najpogosteje povezan s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Navedene številke morda zvenijo suhoparno ali celo abstraktno. Ce pa ste bili udeleženi v prometni nesreči vi ali kdo od vaših bližnjih, ali ste v prometni nesreči celo koga »izgubili«, potem veste, da so za številkami ljudje in življenja. V tem primeru so za vas te številke veliko bolj realne, življenjske in predvsem boleče. Ne glede na vse pozive, opozorila in celo grožnje z visokimi denarnimi globami in zapornimi kaznimi se moramo zavedati, da z odgovornim ravnanjem v prometu skrbimo za lastno varnost in s tem tudi varnost vseh ostalih udeležencev v prometu. Če imate izkušnjo s prometno nesrečo, veste, da je dovolj le trenutek nezbranosti ali nepazljivosti, da postanemo povzročitelj ali žrtev prometne nesreče. Ali drugače povedano, ko smo na cesti, nas od smrti loči le naša zbranost, treznost in obnašanje, ki naj bo skladno s cestnimi pravili in zakonitostmi. Zato je življenjskega pomena zavedanje, da v svojih rokah nosimo svoja življenja in življenja vseh ostalih, ki so v danem trenutku na cesti. Tega ne pozabimo tudi v prihajajočih decembrskih prazničnih dneh. Srečno! ■ Adil Huselja Gasilci dobili novo opremo Velenje, 17. novembra - V četrtek popoldne sta podžupan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktorica občinske uprave Andreja Katič pred Gasilskim domom Velenje poveljnikom vseh sedmih velenjskih prostovoljnih gasilskih društev predala novo gasilsko reševalno opremo. Letos so za nakup opreme namenili 20 tisoč evrov, za redno delovanje društev 78.200 evrov, za požarno varnost 13 tisoč evrov, za delovanje poklicnega jedra 300 tisoč evrov, za vzdrževanje gasilskih domov pa še 35 tisoč evrov. Letos so poleg tega podpisali pogodbo za nabavo vozila za tehnično reševanje in nevarne snovi (TRV2-D) v vrednosti 255 tisoč evrov. Vozilo je še v izdelavi, dobavljeno pa bo maja 2012. V letošnjem letu so za potrebe gasilskih društev kupili tudi prikolico za ukrepe ob neurjih, v lanskem letu pa dve posebni prikolici za poplave. Vedno več nesreč je namreč povezanih z neurji, zato morajo biti gasilska društva za te vrste nesreč tudi ustrezno opremljena. ■ Gasilska društva v Velenju so vsako leto bolje opremljena, nove opreme, ki rešuje življenja in ščiti gasilce v intervencijah, pa so v društvih vedno veseli. Ob predaji je nastala tudi »gasilska« fotografija. »»Has 24. novembra 2011 Krajevna skupnost Šoštanj je ob koncu prireditev ob 100-letnici mesta pripravila strokovno ekskurzijo v Radovoljico in Škofjo Loko. Zlasti slednja se ponaša s častitljivo starostjo. Kot mesto se omenja že v 13. stoletju, še danes pa velja za najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji. A to Šoštanj-čanom ni vzelo ne ponosa, ne poguma. Njihove mestne pravice res še niso tako staro, ima pa Šoštanj kljub temu dolgo in dobro popisano zgodovino. Karli Čretnik in Matej Mraz sta medse »stisnila« vedno dobrovoljno Petro Hribernik. »A ne, kako lep je naš gledališki fundus. To je naš drugi dom! Da se v njem še bolje počutimo, smo ga kar sami pobarvali v sončne barve,« je ob tem komentirala Petra. Ja, v dneh pred novo gledališko premiero so res toliko v fundusu, da je prav, da so med sončnimi žarki. A jim ni težko. Za vse tri velja, da so okuženi z gledališčem. Lepa »bolezen«, ni kaj! Upokojeni voznik bivšega Vina Šmartno Franc Hri-beršek - Slon (prvi z leve) in Ivan Mrzla - Johna, upokojenec, član šmarskega moškega zbora, nekdaj pa tudi odličen igralec namiznega tenisa (drugi z leve) sta ob pogledu na mlada frajtonarja Žiga in Aljaža nekoliko zaskrbljena. Morda ju skrbi, ali sodita v koncept sistematične izbire nastopajočih na občinskih prireditvah in ali sta glasovno usklajena. Sončno elektrarno na šolo K odločitvi je Občino Šoštanj, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, napeljal tako ekonomski kot ekološki vidik Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Osnovna šola Šoštanj dobiva na svoji strehi sončno elektrarno. »Odločitev ni bila težka. K temu nas je po eni strani napeljal ekonomski vidik, po drugi pa velik pomen, ki ga v Šoštanju dajemo ekološkemu osveščanju prebivalstva, to pa se začne pri mladih,« pravi podžupan Občine Šoštanj Vojko Krneža. »Sledimo obnovljivim virom ener- gije. Sonce je tak vir. Za namestitev sončne elektrarne na streho šole smo se odločili, ker bodo učenci lahko tako najbolj neposredno spoznavali pridobivanje energije s pomočjo sonca, delovanje take elektrane.« V času izvajanja del učni proces na šoli ne bo trpel. Z izvajalcem so se dogovorili, da bodo dela izvajali tako, da bo čim manj motil učne procese, večino del pa izvedli popoldne, ob sobotah in nedeljah. Pripravljala dela, h katerim sodi tudi zavarovanje okolice, so se že začela. Kako bodo dela potekala, pa bo v veliki meri odvisno od vremena. ■ mkp Sami bodo »delali« elektriko. Plodovitost Župani so sadili plodo-nosna drevesa. Da ne bi slučajno kdo rekel, da ne delajo nič plodnega. Čas za sanje Smo v predvolilnem času. Zdaj so dovoljene sanje. Mnoge od teh bodo ostale zgolj sanje tudi po volitvah. Bakrena doba Eni kot da se vračajo v bakreno dobo. Le da njihova »bakrena dejavnost« ni povezana z mostišči, ampak s sodobnimi hišami in drugimi objekti. Velenje izstopa Velenje spet izstopa. Je namreč eno redkih partnerskih mest v okviru Evropske prestolnice kulture, ki je na to prireditev dobro pripravljeno. Razgaljenje Z našimi sindikati je pogosto križ. Bolj ko svoja stališča o nekaterih dejanjih in reformah izražajo in predstavljajo, bolj se razgaljajo. Sladkost življenja Sladkorna bolezen le ni povsem odvisna od našega življenja. Naše življenje je že nekaj časa vse bolj grenko, sladkornih bolnikov pa vse več. Pripravljeni na presenečenje Zimske službe so dobro pripravljene. Kot pred vsako zimsko sezono. Presenetita jih lahko le sneg ali led. Pričakovanja Otroci komaj čakajo dobre može, ki pridejo decembra. Odrasli tudi upajo, da bodo decembra dobili dobre može in žene. V parlamentu in vladi. (Pre)več hiš V Velenju je več hiš kot »stanovalcev«. Pet ohišij za radarje in le en sam radar. Še sreča, pravijo vozniki. Največ dobrih razlogov. Samo od 24. oktobra do 9. decembra 2011 se lahko življenjsko zavarujete in vložite svoja sredstva v investicijski paket NLB Vita Visoka tehnologija. Če želite izvedeti še več dobrih razlogov, se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali v Banki Celje ali pokličite telefonsko številko 080 87 98. NLbO Vita Življenjska zavarovalnica www.nlbvita.si 080 87 98 Zavarovanje trži in sklepa zavarovalnica NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačilo glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema zavarovalec. Postopki varjenja na najnovejših napravah Velenje, 16.novembra - Na Med- podjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje, za katerega pravijo, da je most med teorijo in prakso, želijo izkoristiti sodobno urejene učilnice in opremo za pridobitev čim več uporabnih znanj udeležencev raznih seminarjev in usposabljanj. Tako so sredi prejšnjega tedna v sodelovanju s podjetjem za varilsko tehnologijo Varstroj iz Lendave pripravili seminar s področja elektroo-bročnega varjenja. Na njem so tudi v praksi prikazali predstavnikom podjetij, obrtnikom in izobraževalnim zavodom iz cele Slovenije različne postopke varjenja na najnovejših varilnih napravah. Udeleženci so ob tej priložnosti izmenjali izkušnje, dobili odgovore na konkretna vprašanja, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svojih nalog, ter se seznanili z novostmi pri varjenju in termičnem rezanju. Razšli so se zadovoljni in s pozdravom: Na svidenje prihodnje leto. ■ Tp NARAVA IN ZDRAVJE 15 Narava in zdravje Hladni dnevi so tu in z njimi najpogostejši zimski obolenji, gripa in prehlad. Naš imunski sitem je pred preizkušnjo, saj je še dodatno obremenjen. Od stanja imunskega sistema je precej odvisno, ali bomo zboleli ob določeni okužbi in kako hudo bomo zboleli.Za lažje prebolevanje gripe pijte veliko toplega čaja, počivajte in užijte veliko vitamina C. Bolečine v grlu lajšajte z antiseptičnimi pasti-lami, ki ščitijo in vlažijo njegovo izsušenost. Za odmašitev nosu izvajajte parne inhalacije. Skrbite za razkuževanje rok. S slano vodo si spirajte grlo in nos, saj prav tam virusi prihajajo v telo. Paziti pa morate, da ne okužite drugih ljudi, zato ostanite raje doma. Tudi sami lahko naredimo nekaj zase in preprečimo zimska obolenja. Uživajmo veliko sezonske sveže zelenjave in sadja ter neoluščenih žit bio predelave. Ne pozabimo na zdrave ogljikove hidrate in ustrezne beljakovine ter maščobe. Vsak dan se sprehodimo po svežem zraku, tudi deževen in meglen dan je lahko zanimiv. Ob slabšem počutju, povečanih obremenitvah, kroničnih boleznih in med okrevanjem si pomagajmo z vitaminsko-mine-ralnimi dodatki. V današnji prilogi predstavljamo nekaj možnosti preventive, preiskav in pripomočkov, skratka vse v skrbi za našo največjo vrednoto - zdravje. Redkokdo lahko naredi toliko dobrega t prabiotični T,s \ I \ ^^BÄj^ztl- ' ■ ■ i ^ m 'ji a v\\. H 'V \i , ^ ZELENE DOLI"1 ■pil p' Wot'^ I POMAGA POMAGA t/ BREZ POMAGA POMAGA t, DKtZ. liOlf KREPITI j UREJATI i UMETNIH J W, KOSTI PREBAVO i SLADIL 1 AquaVallis'* VEDNO ČISTA VODA I0NIZAT0R VODE ZA VAŠE ZDRAVJE Redna cena: 1.020,00 € (z ddv>, AKCIJA za bralce tednika Naš Čas: 850,00 € cz ddvj (ČAS AKCIJE 24. 11. DO 01. 12. 2011) Več informacij na brezplačni modri številki 080 81 89 ali na spletni strani WWW.AQUAVALLI£.SI ZELENE DOLINE iuiyiu.zelenedolme.si Ionizirana voda nam kot močan antioksidant izloči oziroma čisti kisle odpadke iz tkiv in celic v organizmu. Pomaga nam uravnovesiti pH vrednost v telesu. Je odlična za rehidracijo in razstrupljanje našega organizma. Organizem oskrbi z zadostnimi količinami kisika in energije. HTZ Velenje, I.P., d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Ionizirana voda ključ do zdravja Zakisanost telesa je posledica današnjega modernega, hitrega in stresnega življenja, nezdrave prehrane, onesnaženosti okolja in pomanjkanja telesne aktivnosti. Ionizator AquaVallis™ je najsodobnejši dosežek pri obdelavi vode. Z vrhunskim filtracijskim sistemom AquaVallis™ se voda najprej temeljito prečisti (odstranijo se bakterije, virusi in težke kovine), nato se voda v ionizacijskem prostoru s pomočjo titan-platinastih elektrod ionizira. Voda iz ionizatorja ima močan negativni ORP (oksidacijsko-redukcijski potencial), torej deluje kot antioksidant. To lastnost vode so znanstveniki spoznali že pred več kot 50 leti ob vznožju himalajskih gora severnega Pakistana, kjer so odkrili naraven izvir ionizirane vode in tamkajšnje ljudstvo z nadpovprečno starostjo. Danes lahko takšno vodo ob pomoči znanosti pridobimo z ionizatorjem. Ionizator vode je namenjen predvsem osebam, ki so izpostavljene močnejšim psihofizičnim obremenitvam, saj lahko pitje ionizirane vode ustrezno nadomesti izgubljeno telesno tekočino. Ionizirana voda revitali-zira telo. Ionizirana voda, ki je bogata z minerali in hidroksil- DROG€RIJ€ Parfumi Cena: 7,49€ Essence Vampire's Love 50 ml Prinesite izrezan oglas in ob nakupu prejmete izdelek Essencel Več akcij na www.beauty-world.si, natisnite si kupone ugodnosti VELENJE - Center Nova in Velejapark (2. nadstropje), CELJE, Planet TUŠ, SLOVENJ GRADEC, Glavni trg Beauty World, svet lepote v našem kraju, združuje vse potrebno za lepo in dobro počutje. Ob prodaji vrhunskih izdelkov po najugodnejših cenah je Beauty World prvi v predstavitvi trendov in smernic modne industrije. Edino pri njih dobite ekskluzivno najboljšo kremo z zlatim prahom proti staranju kože, ki je prejela prestižno priznanje kozmetičnega oskarja (Ingrid Milet AbsoluCaviar). Vendar danes ni več potrebno za kvalitetne izdelke zapraviti veliko denarja, saj recimo vrhunske šminke Catrice dobite že za 4,29 €. Tudi revolucionarno mascaro, ki dokazano v samo 30 dneh uporabe podaljša Vaše trepalnice za 25 %, dobite že za 5,49 Modno pričesko si lahko uredite v salonu Beauty World Express brez naročanja že za 9,99 € skupaj s striženjem in nego las pa za neverje- tnih 14,99 € (moški celo za 9,99 € z umivanjem, nego in staylingom). Tudi otroci se lahko postrižejo že za 4,99 € in prejmejo še darilo. V kozmetičnem salonu Beauty World Exclusive vam uredimo naravne nohte z najsodobnejšimi izdelki aromaterapije (nega stane le 5 €), popolna novost na trgu je nea-gresivna BIO gel zaščita naravnih nohtov za tritedensko obstojnost in enostavno odstranitev z acetonom, ki Vam jo naredimo v kompletu z zahtevno poslikavo že za 29,99 € (brez poslikave 19,99 €), za isto ceno pa si lahko privoščite tudi Beauty nego rok in podaljševanje nohtov s poslikavo. Prav tako so ugodne cene pri vseh storitvah nege telesa in obraza, še posebej pa bodo v tem času zanimiva svečana ličenja, ki jih opravijo za 19,99 € (naročanje ni potrebno). Posebna novost je tudi medicin- sko popolnoma sterilno prebadanje ušes in nosu, ki ga izvajajo po licenci švedskega podjetja Blomda-hl. Posebnost metode je, da lahko otrokom naredimo luknje v obe ušesi hkrati (cena prebadanja je že od 9,99 € na uho). Vsi nakupi izdelkov in storitev (v primeru, da ste njihov član) se zbirajo ter enkrat letno (ob mnogih drugih ugodnostih in darilih) prinesejo poseben bonus, ki omogoča brezplačen nakup. Beauty World poslovalnice najdete v Velenjuna dveh mestih (Center Nova in Velejapark v drugem nadstropju), pa tudi v Slovenj Gradcu (na Glavnem trgu) in Celju (v Planetu Tuš). Vse pomembne informacije najdete tudi na spletni strani www.beauty-world.si. Osteoporoza je bolezen, ki prizadene vsako tretjo žensko. Pravočasno odkrito osteoporozo lahko hitreje ozdravimo. nimi ioni, zmanjšuje prekomerno zakisanost telesa ali acidozo. S tem postane prva obrambna linija našega zdravja mnogo uspešnejša. Ionizirana voda 6-krat lažje prehaja v človeško celico kot običajna voda. Koristi uživanja bazične ionizirane vode • Bazična ionizirana voda je antioksidant in izloča oz. čisti zakisane snovi iz tkiv in celic v organizmu. • Pomaga nam uravnovesiti pH vrednost v telesu. • Je odlična za rehidracijo in razstrupljanje našega organizma. • Organizem oskrbi z zadostnimi količinami kisika in energije. Pozitivni učinek kisle ionizirane vode • Kisla ionizirana voda je sterilizator. • Ima odličen učinek napenjanja kože in je primerna za nego las. • Dobra je za higieno ustne votline in zob, saj z zob temeljito odstranjuje zobne obloge. • Uporabljamo jo pri »Atletski nogi«, hemoroidih, opeklinah ter krvavitvah. • Primerna je za zalivanje rož in pri uporabi rezanega cvetja. MERJENJE KOSTNE GOSTOTE DXA-kostna denzitometrija Poskrbite zase in se naročite na meritve kostne gostote. Z izvidi, ki jih dobite takoj, vas sprejme na posvet zdravnica. STUDIO ZDRAVJE Aleksandra Žuber, dr. med. Center za merjenje kostne gostote Šmarska 12, Velenje Tel: 03 897 16 20 Pokličite in pravočasno preverite svoje zdravje! Kako ugotovimo osteoporozo? Zima je tukaj in nizke temperature, zamrznjeni pločniki, ceste, stopnice, spolzka tla ..., ki hitro povzročijo kakšen zdrs in neroden padec. Že nedolžen padec lahko povzroči kakšen zlom, ki je pri človeku z osteoporozo še posebej nevaren. Osteoporoza je danes priznana kot kronična bolezen. Če se ji želimo izogniti, je zelo pomembna preventiva. Zdrav način življenja v mladosti, gibanje, opustitev kajenja, zmerno uživanje alkohola, zdrava prehrana in poznavanje dejavnikov tveganja. Bolezni se lahko izognemo z zdravo prehrano, v kateri mora biti dovolj kalcija, vitaminov D, C, K ter magnezija in kalija in seveda s pravočasnim merjenjem kostne gostote. Z najsodobnejšo diagnostično opremo lahko zelo natančno določimo stopnjo osteoporoze in omogočimo pacientom, da po nasvetu zdravnika zmanjšajo ali ustavijo vplive osteoporoze. S preiskavo, ki traja le nekaj minut in je popolnoma neboleča in varna, dobite takoj izpis, s katerim zdravnica oceni stopnjo osteoporoze in poskrbi za zdravljenje. Dejavniki tveganja so starost bolnika, spol, družinska obremenjenost z boleznijo (dednost), predhodni zlomi, rasa, zgodnja menopavza, dolgotrajno zdravljenje z glukokortikoidi, revmatoidni artritis, hipogonadizem. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje »aHm 24. novembra 2011 NEBOLEČE TESTIRANJE IN ZDRAVLJENJE ALERGIJ V naših genih je točno zapisano kako dobro deluje naš imunski sistem. Če obolevajo stari starši, starši ali bratje in sestre zaradi bolezni, ki jih povzročajo napačne reakcije imunskega sistema, obstaja velika verjetnost, da to dedno zasnovo nosimo v sebi tudi mi. Alergija je neobičajna reakcija imunskega sistema na določene snovi. S časom se je natančnost pojma alergija precej izgubila. Pojem alergija se danes uporablja za oznako vseh oblik preobčutljivosti, neprenoslj ivosti in odklanjanja. Posledice tega neobičajnega imunskega odgovora pa so: • težave z dihanjem, pogosti prehladi,dražeč kašelj, bronhitisi, bronhialna astma • migrena, glavobol • alergijsko vnetje očesne veznice, nosne sluznice - seneni nahod • srbeča, rdeča oteklina kože, koprivnica, izpuščaji, akne • nevrodermatitis, atopijski dermatitis, ekcem • bolečine v želodcu in črevesju, podobne kolikam, bruhanje, driska, napenjanje • težave, ki jih povzročajo črevesne in kožne glivice • motnje v koncentraciji, motnje pri spanju, nihanje razpoloženja • revmatične tegobe s sklepi • še posebej pri otrocih: hiperaktivnost (nemirnost), agresivno vedenje, vnetje srednjega ušesa, močenje postelje. Bioresonančna metoda se uspešno uporablja za testiranje alergenov in zdravljenje alergij v zahodni Evropi že 35 let. Bioresonanca je naravna terapevtska metoda, ki nima škodljivih stranskih uč inkov. Pri zdravljenju alergij je metoda uspešna v več kot 85% vseh primerov. NOVOST V VELENJU IN ROGAŠKI SWTINI —- V prostorih ambulante za bioresonanco vam nudimo tudi trgovino za zdravo prehranjevanje z veliko izbiro ekološko pridelanih živil in prehranskih dopolnil. Izdelki so primerni tudi za bolnike s sladkorno boleznijo, celiakijo, laktozno intoleranco ter alergijami. V trgovini vam nudimo specifično kozmetiko ki jo alergiki izredno dobro prenašajo. Ta ko7metikn ne vcebute kovin in derivatov nafte Kaj je bioresonanca? Skupina znanstvenikov s strokovnega področja biofizike je v sodelovanju s kolegi drugih strokovnih področij že vrsto let načrtovala biofizikalno raziskavoz namenom, eksperimentalno predstaviti spremembe mišične moči, ki se po maksimalnem dražljaju samodejno doseže. Da bi sprožili eksogene in endogene dražljaje, so uporabili tehnike refeksologije ter specifične metode uporabne kineziologije. Med eksogene stimulacije štejemo vzajemno delovanje med telesom in elektromagnetnimi valovi rahle intenzivnosti, ki jo izžarevajo organske in anorganske substance. To vzajemno delovanje temelji na pojavu bioresonance, ki izvira iz fizikalnega principa resonance. Po fizikalni definiciji se resonanca navezuje na vse pojave valovanja, v katerih se doseže prenos energije od oddajnega v sprejemni sistem. Obširno je dokazano, da vsaka molekula, vsaka celica, vsak organ in na splošno vsako telo oddaja ultra fine elektromagnetne valove (biofotone). Znano je, da lahko alergično reakcijo pri ustrezno občutljivih posameznikih sproži že minimalna količina alergena, npr. količina alergena, ki je prisotna v homeopatskih potencah. Bioresonanca je, zahvaljujoč elektronski opremi, v položaju, da ponazori neposredno vzajemno vplivanje elektromagnetnih valov, ki jih oddajajo alergeni, z občutljivostjo posameznika. Način delovanja naprave BICOM si je možno razlagati s sistemom, ki je opremljen s povratnim učinkom in ki sprejme vhodni signal pacienta, ga okrepi, analizira, obdela in nato istemu pacientu odda v obliki izhodnega signala. Med pacientom in napravo se ne vzpostavi kibernetski regulacijski krog. BICOM aparat je možno uporabiti v diagnostične in terapevtske namene. Diagnostična preiskava temelji na principih bio-resonance v povezavi s tehnikami elektro akupunkture. Bioresonanč-na terapija nam ponuja enkratno možnost, da alergije in nekatera druga obolenja ne le zdravimo, pač pa tudi ugotavljamo alergijske mehanizme na informacijski ravni in alergije s tem popolnoma odpravimo. Terapevtski princip je inverzno nihanje (zrcalna slika nihanja) alergena. To nihanje povzročimo z zrcalno uravnavo v napravi BICOM, ki ga povzroča izvirno nihanje alergena. V eni ali več terapevtskih terminov je tako nihanje s pomočjo kabla in elektrode vodeno k pacientu. Ugotovitev, da je možno alergijo s pomočjo inverzne uravnave reducirati, izhaja že s konca sedemdesetih let, torej iz časa začetkov bioresonančne metode. Če se držimo določenih pravil bio-resonančne metode, lahko ne samo zmanjšamo alergije, torej oslabimo njihovo moč in njihovo delovanje, temveč jih lahko popolnoma odpravimo. ■ Probiotični tamponi - zdravi tamponi Zdrava nožnična flora Mlečnokislinske bakterije so prisotne v ustih, želodčno-prebavnem traktu in v nožnici. Za normalno, zdravo nožnično floro ženske v rodnem obdobju je značilna kompleksna ekologija mikroorganizmov, v kateri prevladujejo vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. Laktobacili tvorijo mlečno kislino in tako ohranjajo kislo okolje v nožnici. Kislo okolje v nožnici v kombinaciji z nekaterimi drugimi antimikrobnimi snovmi, ki jih prav tako izločajo laktobacili (vodikov peroksid, bakteriocini in bakterio-cinom podobne snovi), ščitijo uro-genitalni trakt pred bolezenskimi mikroorganizmi. Porušeno ravnovesje mikroflore v nožnici Na nožnično floro močno vplivajo hormonske spremembe. Poleg tega je flora najobčutljivejša med menstruacijo in po nezaščitenem spolnem odnosu. Takrat se vrednost pH zviša in z lahkoto se čezmerno razmnožijo zdravju škodljivi mikroorganizmi. Značilni znaki so sivkasto-bel izcedek neprijetnega vonja z visokim pH in splošne neprijetnosti v intimnem predelu (srbenje, pekoč občutek). Probiotiki za izboljšanje nožnične bakterijske flore Ravnovesje bakterijske flore lahko porušijo različni dejavniki: jemanje antibiotikov ali drugih zdravil, uživanje alkohola, kajenje, stres, sladkorna bolezen in številni drugi. V takih primerih se število telesu koristnih bakterij zmanjša, zaradi česar se lahko čezmerno razmnožijo škodljivi mikroorganizmi. Ko se zaščitna mikroflora v nožnici poruši, se pojavijo bakterijska vnetja ali glivične okužbe. Ker je število laktobacilov v porušeni nožnični flori močno zmanjšano ali jih sploh ni, lahko za večjo dolgoročno učinkovitost zdravljenja umetno vnesemo v nožnico naravne zaščitne laktobacile. Uporaba laktobacilov z dokazanim zaviralnim učinkom proti glivicam je koristna zlasti za ženske, ki trpijo zaradi pogostih in ponavljajočih se glivičnih okužb. Prednosti ellen® Ravno med menstruacijo je vaginalna flora še posebej dovzetna, saj se število koristnih mlečnokislin-skih bakterij v tem času zniža. ellen® poskrbi za uravnoteženo vaginalno floro, in sicer tako, da se iz jedra tampona sprostijo naravne mlečnokislinske bakterije. Tako deluje ellen® Mlečnokislinske bakterije so vezane na naravni nosilni snovi, ki je sestavljena iz sestavin kokosovega oreha. Le-ta občutljive bakterije ščiti pred kisikom in večjimi temperaturnimi nihanji. Ko se probiotični tampon ellen® vstavi v nožnico, se nosilna snov pri temperaturi 37 °C utekočini. Posledično se sprosti kombinacija Lacto Naturel, iz katere preidejo mlečnokislinske bakterije v nožnico, kjer lahko ponovno vzpostavijo in ohranjajo zdravo vaginalno floro. Vi tega procesa ne občutite, kajti po samem udobju nošenja se ellen® ne razlikuje od drugih tamponov. ellen® temelji na dolgoletnih priporočilih Ginekologi pogosto priporočajo za krepitev vaginalne flore, da tampon potopite v probiotični jogurt in na tak način v nožnico vnesete mlečnokislinske bakterije. Slabost te metode: mlečni izdelki živalskega izvora ne vsebujejo naravnih mleč-nokislinskih bakterij, ki so sicer v nožnici. Nasprotno pa ellen® vsebuje posebej vaginalni flori prilagojeno sestavo telesu lastnih bakterij, ki so nujne za vzpostavitev vaginalnega ravnovesja. ■ Probiotični tamponi 6Ü6H " zdravi tamponi ellen® ellen® ellen® mini normal super Za zdravo nožnico. • Za ženske z mikrobiološkim neravnovesjem v nožnici (srbenje, draženje, izcedek neprijetnega vonja). • Obnavlja in ohranja zdravo nožnično mikrofloro. • Po zdravljenju bakterijske vaginoze/glivične okužbe z zdravili. • Po vsakršnem zdravljenju z antibiotiki. • Za ženske, ki hočete več kot zgolj higiensko zaščito med menstruacijo. Rešitev: tampon, ki zmore več. 2 izdelka v 1 Vir koristnih probiotičnih mlečnokislinskih bakterij Ohranja zdravo vaginalno mikrofloro Zanesljiva in udobna higienska zaščita med menstruacijo Probiotični tamponi ellen® so registriran medicinski pripomoček. Priporočajo ginekologi. Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Za Slovenijo: IN OBS MEDICUS, d. o. o. www.inobsmedicus.si 24. novembra 2011 »"HAS NARAVA IN ZDRAVJE 117 Boljši sluh bo izboljšal kakovost vašega življenja! Naglušnost prizadane približno desetino ljudi različnih družbenih slojev in starosti in kar 80 % naglušnih ima izgubo sluha na obeh ušesih (bina-vralna izguba sluha) Zvoki, ki jih ujamejo naša ušesa, so pomemben sestavni del našega vsakdana. Zvok nam omogoča doživljanje zvočnega okolja in zahvaljujoč zvoku lahko komuniciramo z ljudmi v svoji okolici. Sposobnost ločevati smer zvoka, slutenje smisla povedanega in razumevanje govora kjub hrupu v okolju nam da čutiti, kako neskončno zapleten je organ sluha, celo 10-krat bolj od organa vida. Torej nič presenetljivega, da pri mnogo ljudeh prej ali slej nastopijo težave s sluhom. Slabenje sluha je počasen proces, zgodnja uporaba slušnega aparata (SA) pa je najpomembnejši korak v pravo smer. Čeprav v našem vsakdanu skoraj nikoli ne pomislimo na svoj sluh, dober sluh ni tako samoumeven. Nekaj vprašanj, s katerimi boste lahko sami ocenili svoj sluh 1. Ali menite, da veliko ljudi v vašem okolju govori nejasno? 2. Ali imate težave s sledenjem pogovoru med več osebami? 3. Ali v hrupnem okolju s težavo razumete sogovornika? 4. Ali se morate naprezati, da slišite petje ptic ali ženske in otroške glasove? 5. Ali ste že kdaj kot pešec preslišali približujoči se avtomobil? 6. Ali vas drugi ljudje opozarjajo, da je nastavitev vašega televizijskega ali radijskega sprejemnika zelo glasna? 7. Če ste na eno ali več vprašanj odgovorili z „Da", imaste eno od spodaj naštetih vrst slušnih motenj in se posvetujte s specialistom ORL. Vrste slušnih motenj: 1. Zaznavna naglušnost: je najbolj pogost tip naglu-šnosti. Okvarjene so slušne čutnice v kohlei. Ta proces je lahko posledica staranja ali dolgi izpostavljenosti hrupu. SA je najboljša rešitev za ta tip naglušnosti. 2. Prevodna naglušnost: povzročajo jo prirojene ali pridobljene patološke spremembe zunanjega in/ ali srednjega ušesa, ki preprečujejo normalen pre- nos zvočnih valov do čutnic v notranjem ušesu. 3. Mešana ali kombinirana naglušnost: kombinacija prevodne in zaznavne naglušnosti. Kirurški poseg in SA ali samo SA so rešitev za tovrstne težave s sluhom. 4. Specialist ORL bo točno določil tip izgube sluha in vzroke zanjo, in če vam priporoči sodoben SA, je vaš naslednji korak obisk podjetjij, ki se ukvarjajo s SA. Pravzaprav vam svetujem naslednje korake: Specialist ORL bo izmeril vašo slušno sposobnost. Preizkus sluha, ki se izvede z najsodobnejšo tehnologijo, traja le nekaj minut in zanesljivo ugotovi morebitno izgubo sluha. Če bo ugotovljena okvara sluha, vam bo specialist po potrebi predpisal SA. Slušni aparati (SA) so registrirani medicinsko tehnični pripomočki. 1. Svetovanje in izbira SA: slušni akustiki iz podjetij, ki se ukvarjajo s SA, vam bodo na podlagi vrste in stopnje okvare sluha svetovali, kakšen SA izbrati. Akustik bo za osnovo pri nastavitvi individualno prilagodljivih SA uporabil izdelan avdiogram. Za natančno prilagajanje SA bo akustik izdelal odtis vašega ušesa. 2. Prilagajanje SA: po računalniško podprti izdelavi po meri prilagojenega SA bo sledilo prvo pomerjanje SA v vašem najbližjem slušnem centru. Slušni akustik bo SA skupaj z vami nastavil glede na vaše individualne potrebe. 3. Preizkušanje in natančno prilagajanje: po prilagoditvi in preizkusu SA bi morali v določenem časovnem obdobju doseči naš skupen cilj - vaš boljši sluh. V nasprotnem primeru se izvede dodatna nastavitev SA in ponovni preizkus. Slušnim aparat (SA) je ustrezna rešitev in zahvaljujoč trenutnemu tehnološkemu napredku lahko SA koristi do 95 % ljudem z izgubo sluha. Pravzaprav je slušni aparat ustrezna rešitev, ker ima večina ljudi izgubo sluha v obeh ušesih. Leta kliničnih študij in raziskav na tem področju so pokazala, da binavralna ojačitev (uporaba dveh SA) ponuja pomembne prednosti. Prednosti: normalnejši, kvalitetnejši ter bolj uravnotežen zvok, boljše razumevanje govora z manjšo ojačitvijo, bolj sproščeno poslušanje. Možgani za natančno določanje izvora zvoka uporabijo signale iz obeh ušes. Navsezadnje je stereofonija izum narave in prinaša prednosti v vseh življenjskih situacijah. Za prilagajanje različnim potrebam ljudi z okvarami sluha so na voljo različne vrste SA. V osnovi se SA ločijo po vgrajeni tehnologiji, nameščenosti na uho ali v ušesu, velikosti in po jakosti ojačitve. Vsi SA so dandanes popolnoma digitalni in predstavljajo najnovejšo stopnjo tehnološkega razvoja. Drobni računalniški čipi omogočajo zaznavanje zvoka v izjemni kakovosti in skrbijo za najboljše možno razumevanje s SA. Zaušesni slušni aparati so zelo zmogljivi. Njihova elektronika se nahaja v ohišju za ušesom. Ušesni vložek, ki je izdelan po meri, pa služi povezavi SA s ušesom.Vušesni SA so konstrukcijsko manjši od zaušesnih SA in se lahko nosijo neposredno v ušesu. S položajem v ušesu se skoraj popolnoma ohrani naravno zaznavanje zvoka. Popolnoma vušesni SA (CIC) so zelo majhni in skoraj nevidni. Ker so nameščeni globoko v sluhovodu, se ohrani naravno zaznavanje zvoka. Dandanes pa so novost SA, ki združujejo prednosti zaušesnih in vušesnih SA. To so SA z zunanjimi zvočniki, torej z zvočnikom, ki je v slušnem kanalu in ima najmanjše razpoložljivo ohišje, ki leži za ušesom. Prednost je slišnost višjih tonov in s tem do sedaj nedosegljiva kakovost zvoka in posledično boljše razumevanje. Novost so tudi diskretni zaušesni SA, ki z možnostjo odprtega prilagajanja SA zagotavljajo naravno doživljanje sluha. Odprto pomeni, da je prerez obeh sluhovodov čim bolj odprt, pri čemer akustika zunanjega ušesa obdrži resonančne in dušilne lastnosti. Prednost je ohranitev naravne funkcije sluhovoda in naravnega smernega zaznavanja ob diskretni rešitvi. Vse vrste novejših in kvalitetnejših SA dandanes omogočajo uporabo brezvrvičnih vmesnikov. Ti lahko zagotovijo izboljšanje razumevanja govora v težjih situacijah in služijo za premagovanje razdalj. Ob prenosu glasbe in drugih zvokov s predvajalni-kov skrbijo za direkten prenos zvoka brez zračnih izgub. Zmanjša se prav tako vpliv zunanjih motečih zvokov. Omogočajo tudi prostoročno telefoniranje. ■ Generacija 4.0. družbe Neuroth: Podjetje sedaj posluša Lukasa Schinka Družba Neuroth, vodilni ponudnik slušnih aparatov in drugih medicinskih pripomočkov za zaščito sluha v Avstriji in Sloveniji, je dobila novega predsednika uprave. Vodenje družbe je prevzel 24-letni Lukas Schinko, ki bo nadaljeval tradicijo družbe, ki je že štiri generacije v družinski lasti. Tudi v prihodnje se bomo zavzemali za trajnostno in zdravo organsko rast podjetja, ki jo izkazujemo zadnjih nekaj let, sporoča Lukas Schinko. Pri tem ga bo podpirala sestra Julia Draxler Schinko, ki je v družbi od leta 2009 dejavna kot finančna direktorica. Družba Neuroth je poleg Avstrije in Slovenije dejavna tudi v Švici, Lihtenštajnu in na Hrvaškem. Pred kratkim jim je uspelo v Sloveniji - kot prvemu podjetju na področju slušnih aparatov - pridobiti certifikat kakovosti ISO 9001:2008. Podjetje Neuroth, ki je bilo ustanovljeno leta 1907 ima danes več kot 170 slušnih centrov v petih evropskih državah, zaposluje okoli 680 sodelavk ter sodelavcev. Poleg prodaje slušnih aparatov so dodatna poslovna področja družbe Neuroth tudi medicinski pripomočki, proizvodi za zaščito sluha in optika. Nova potrditev kvalitete v Sloveniji Neuroth slušni aparati, d.o.o., je postalo prvo podjetje na področju slušnih aparatov v Sloveniji s certifikatom kakovosti ISO 9001:2008. »V Neurothu dajemo velik poudarek obsežnemu sistemu menedžmenta za kvaliteto, ki se s pomočjo vseh sodelavcev prenaša v prakso, na osnovi česar je kvaliteto izdelkov in storitev mogoče izmeriti. Smo prvi v Sloveniji na področju slušnih aparatov, ki jim je uspelo pridobiti certifikat kakovosti, s čimer smo uspeli doseči cilj, ki si ga je podjetje Neuroth zastavilo kot smernico razvoja,« razlaga Robert Lepener, direktor in vodja marketinga družbe Neuroth v Sloveniji. Certifikat kakovosti ISO dokazuje, da se sistem menedžmenta za kvaliteto učinkovito uporablja v praksi za izdelavo, pomerjanje, prodajo, postrežbo, vzdrževanje in svetovanje o uporabi in delovanju slušnih aparatov. ■ -»'.•i-- m* ■ - Ker se zašepetana izpoved: „Ljubim te!" sliši prijetneje kot zakričana. 4 $ m N E U R 0.111 slušni aparati & svetovanje Neuroth slušni aparati nudijo celovito uslugo: > Brezplačni preizkus novih Neurothovih slušnih aparatov. > Individualno svetovanje. > Velika izbira, tudi za plitev žep. > Izdelki za zaščito sluha Neuroth. VELENJE Šaleška cesta 19 A, 03/620 97 35 pon. 12.00 - 19.00 ure tor. - pet. 8.00 - 15.00 ure www.neuroth.si > Kupon za akcijsko ponudbo baterij: 2 kompleta Neurothovih baterij za slušni aparat za ceno enega. Na osebo je mogoče unovčiti samo en kupon. Menjava kupona za gotovino ni mogoča. S tem kuponom nas obiščite do 31. decembra 2011 v naših slušnih centrih. Nagradna križanka ERICo MEDICINSKI CENTER GORJANC Trg 32 • SI-2391 PREVALJE Tel:+386 (0)2 82 40 660 • Mob:+386 (0)40 577 112 E-mail: info@gorjanc.si www.gorjanc.si CENTER ZA ZOBOZDRAVSTVO, ORALNO KIRURGIJO IN IMPLANTOLOGIJO 24. novembra 2011 Žita in njihova ključna vloga v naši prehrani Z implantati do novih zob Mnogo ljudi kljub dobri higieni in skrbi za oralno zdravje izgubi zobe, največkrat zaradi zobne gnilobe (kariesa) ter bolezni dlesni in obzobnih tkiv (parodontal-na bolezen), lahko pa tudi zaradi poškodb. Ne glede na razlog izgube je zaradi estetike in funkcionalnosti pomembno, da manjkajoče zobe čimprej nadomestimo. Običajno so se zobje nadomeščali z brušenjem sosednjih zdravih zob in z izdelavo mostička. V primerih, ko je manjkalo več zob, pa s snemnimi delnimi ali totalnimi protezami. Danes je iz vidika ohranjanja lastnih zdravih zob, ohranjanja čeljustne kosti in optimalne estetike in funkcije najbolje manjkajoče zobe nadomestiti z zobnimi vsadki ali implantati. Zobni implantat je cilindričen vijak, izdelan največkrat iz titana. Je nadomestek za izgubljeno zobno korenino, ki potrebuje še protetično nadgradnjo (zobna krona, mosti-ček, implantopodprta proteza). Z natančnim kirurškim posegom pod lokalno anestezijo v aseptičnih pogojih implantat vgradimo (privi-jačimo) v čeljustno kost. Vanjo se najkasneje v treh do šestih mesecih implantat čvrsto in trajno vraste. Implantati za vse Implantati so rešitev za vse paciente, ki jim manjka eden ali več zob, in tudi za vse tiste, ki ne morejo ali ne želijo nositi zobnih protez. Z implantati lahko nadomestimo posamezni zob. S fiksnim mostičk- om na implantatih lahko nadomestimo nekaj manjkajočih zob ali vse manjkajoče zobe v čeljusti. Implan-tati lahko stabilizirajo tudi snemno protezo, ki postane popolnoma čvrsta. Pred implantacijo je potrebno vzpostaviti optimalno zdravje ustne votline ter odpraviti vsa akutna in kronična vnetna stanja. Upoštevati moramo tudi lokalne in sistemske kontraindikacije, ki vplivajo na potek zdravljenja. Implantacija je kirurški operativnim poseg, ki zahteva nujen pregled pacienta in analizo ustreznih rentgenskih posnetkov. Potrebno je narediti natančen načrt zdravljenja in časovni potek. Za te posege je zahtevano ustrezno znanje in izobrazba operaterja, da se lahko izognemo zapletom ali jih rešujemo, če le ti nastanejo. V Sloveniji imajo zagotovo vsa potrebna kirurška znanja in spretnosti tisti, ki niso le zobozdravniki, ampak so specialisti iz paro- dontologije ali oralne kirurgije ali maksilofacialne kirurgije. Kirurška znanja so mnogokrat potrebna, da se vzpostavijo pogoji, ki sploh omogočajo vstavitev implantatov, to so na primer dograditve kosti, dograditve v področju čeljustnega sinusa in drugo. Pri takih specialistih bodo pacienti lahko dobili verodostojno informacijo o možnostih implanta-cije in tudi ustrezno in varno kirurško oskrbo. »Ob upoštevanju aseptičnih kirurških pogojev dela, uporabi ustreznega implantatnega sistema in dobro kirurški tehniki je uspešnost, da se implantat vraste v kost, tudi 99-odstotna,« pove Janez Gor-janc, dr. dent. med., specialsit oralni kirurg iz Medicinskega centra Gor-janc. »Za tako vstavljene implantate lahko kirurg tudi zagotovi minimalne pooperativne težave, uspešno vraščanje v kost in garancijo za opravljeno delo, zobnoprotetični nadomestek na implantatih pa ERICo Velenje, d. o. o., Koroška 58, Velenje Tel.: 03 898 19 30 www.erico.si »Imejmo zabavo, jejmo zdravo z raznovrstno ponudbo podeželja Šaleške doline« je projekt, katerega nosilec je Inštitut za ekološke raziskave, ERICo Velenje, finančni partner je Kmetijska zadruga Šaleška dolina. V projektu sodelujejo še drugi: to so posamezni nosilci kmetijskih gospodarstev, Kmetijska svetovalna služba, Visoka šola za varstvo okolja, Turistična zveza Velenje, Osnovna šola Šoštanj, Vrtec Šoštanj ... Projekt je v celoti neprofiten. Sofinanciran je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje preko Društva za razvoj podeželja Šaleške doline. Traja do junija 2012. Eden izmed namenov projekta je podeželje Šaleške doline predstaviti v slikah in besedi. Zato bo oblikovana spletna stran in izdelana bo brošura z opisi kmetij in raznovrstne ponudbe iz podeželja Šaleške doline. K sodelovanju vabimo vse nosilce kmetijskih gospodarstev iz Šaleške doline. Za sodelovanje nas prosim pokličite na 03/ 898 19 54 (Nataša Kopušar, vodja projekta) ali 031/ 212 464 (Nives Vrbič Kugonič) oz. nam to sporočite na e-naslov natasa.kopusar@ erico.si Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 5. decembra 2011 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka ERICo«. Izžrebali bomo 3 nagrade (analiza zemlje z vašega vrta z nasvetom za nadaljnje gnojenje). pacientom nudi trajno optimalno estetiko in dobro funkcijo, kot bi imeli ponovno svoje zobe«, še pove dr. Gorjanc. Pacienti, ki imajo implantate, morajo skrbeti za dobro ustno higieno ter redne kontrolne preglede pri zobozdravniku, kot to velja za lastne zobe. Implantatov zobna gniloba ne ogroža. Ob njih lahko nastane vnetje okolne sluznice ali kosti, ki ima lahko podoben potek kot parodontalna bolezen, a se lahko z ustreznimi kirurškimi tehnikami tudi pozdravi. Tako zobni implantati ne predstavljajo le alternative za nadomeščanje manjkajočih zob, ampak vedno bolj postajajo edina prava možnost za nadomeščanje. Če so uporabljeni kvalitetni materiali in narejeni po pravilnih kirurških tehnikah in znanjih, z implantati ohranjamo preostale lastne zobe in čeljustno kost. ■ Janez Gorjanc, dr. dent. med., specialist oralni kirurg V človeški prehrani žitno zrnje ni pomembno le zaradi vsebnosti ogljikovih hidratov, saj vsebuje tudi beljakovine, maščobe, minerale, vitamine in balastne snovi. Pomembne snovi pa v žitnem zrnju niso razporejene enakomerno. V ovojnici tako najdemo predvsem vitamine, mineralne snovi in dragoceno kalčkovo olje. Če odstranimo vrhnji sloj in kalček, kar je običajno pri mletju moke v velikih mlinih, izgubimo kar trideset različnih snovi. Izgube lahko znašajo tudi do 90 odstotkov; največ pri vitaminu B1, E in balastnih snoveh, ki spodbujajo črevesno dejavnost in tako preprečujejo zaprtost in s tem povezane različne črevesne bolezni, tudi črevesnega raka. Šele v zadnjem času je bila spoznana pomembnost balastnih snovi v prehrani, pri čemer lahko trdimo, da vsi pozitivni učinki še zdaleč niso znani. Prav zato strokovnjaki poudarjajo uživanje kruha in peciva iz sveže zamletega celega zrnja žit. Vse to lahko pripravimo tudi sami doma ob pomoči mlina za mletje žita in kosmičnika. Mlin in kosmičnik za domačo uporabo sta lahko breme za denarnico le na prvi pogled, saj imajo takšni pripomočki v hiši dokazane finančne in zdravstvene prednosti. Tisti, ki ga že imajo, si lahko privoščijo, da žita in celo semena ter stročnice kupujejo v večjih količinah po bistveno nižjih cenah kot so majhna pakiranja v trgovinah. Preprost izračun pokaže, da lahko štiričlanska slovenska družina pri porabi kruha in peciva iz ekološko pridelane pšenice v količini 1 kg na dan prihrani do 600 evrov letno, pri ekološko pridelani piri pa je prihranek prek 1.000 evrov letno. Povrhu vsega je doma pečen kruh iz sveže zamletega zrnja lahko prava poslastica. Okus in vonj hlebčka doma pečenega kruha iz sveže mlete moke prepriča še tako nejeverne Tomaže. Če želite, da bodo tak kruh z veseljem pojedli tudi otroci, ga lahko sami obogatite z nasekljanimi lešniki in orehi, mu dodate semena sončnic, bučnic in lanu, najbolj okusno pa je seveda suho sadje, predvsem fige, marelice in slive. Doma boste lahko pekli tudi kruh iz ajde, pire, kamuta, prosa, ki so zdravju prijaznejša žita, saj ne povzročajo alergij, ki so pogostejše pri pšenični moki. Ajda in proso pa lepka po naravi sploh ne vsebujeta, zato so peciva in kruh za občutljive želodce iz teh žit rešitev za številne zdravstvene težave. Kruh iz teh žit se mora speči v modelu za marmorni kolač, da ohrani svojo obliko. ■ Omamen vonj in bogata hranilna vrednost doma pečenega kruha in peciva iz sveže mlete moke. Predstavitev in nakup aparatov v trgovini ZDRAVO v Celju TC Celeiapark, Aškerčeva 14 (nasproti glavne avtobusne postaje). Info tel. 03 544 14 60 Pestra izbira mlinov za mletje žit, začimb, stročnic in semen. Na voljo tudi ročni in električni aparati za kosmičenje. Na zalogi tudi biološko pridelana žita, semena in stročnice v večjih pakiranjih. Za vse, ki želijo vsak dan uživati sveže sokove, imamo na voljo širok izbor ročnih in električnih sokovnikov za prešanje čistih sokov iz sadja, zelišč in listnate zelenjave. S sokovnikom Green Power Kempo lahko pripravite poleg soka celo sladoled, barvne testenine brez jajc, namaze ... Svetovanje, naročila in servis: Mediacor, d.o.o Obrtniška ulica 9 3240 Šmarje pri Jelšah Tel/fax: 03 817 11 77 mediacor. celje@siol. net www.zdravahrana-biotop.si DVOMOV Oglaševanje se splača! ...več kol 30.000 bralcev lUlHiKiijrlll . več kol 17.000 gospodinjstev 03 89817 58 / epp@nascas.si NARAVA IN ZDRAVJE 19 Nativni propolis Propolis je smola iz več kot 300 različnih spojin, ki jih čebele naberejo na popkih rastlin. Nabrane smole čebele predelajo in odnesejo v panj, da ohranijo zdravje čebeljih družin. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost, prav tako pa tudi ne povzroča stranskih učinkov, kar je slaba lastnost sintetičnih antibiotikov. Zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili. Ima izjemno širok spekter delovanja. Deluje proti bakterijam, glivicam, virusom in parazitom. Ima antioksidacijske, protivnetne, protitumorske in antialergijske lastnosti. Klasični propolis se pridobiva z ekstrakcijo, najpogosteje z alkoholno raztopino. Pri takšni obdelavi se velik del zdravilnih lastnosti izgubi. V podjetju Hede-ra so s pomočjo mnogih uglednih inštitutov začeli raziskovati propolis v izvorni (naravni) obliki. Z inovacijskim postopkom jim je uspelo proizvesti NATIVNI PROPOLIS, v celoti naraven preparat. Edinstvena lastnost takšnega propolisa je nakazana že v njegovem imenu nativni. To pomeni, da je ta propolis v najčistejši obliki, torej brez kakršnekoli kemijske obdelave. Ima povsem nove zdravilne lastnosti, ki do sedaj niso bile poznane. Zato so izdelki iz propolisa, ki smo jih navajeni, neprimerljivo manj učinkoviti kot NATIVNI PROPOLIS. Testiranja so pokazala, da ima NATIVNI PROPOLIS močnejši antioksidacij-ski učinek kot vitamina C in E ter sintetični antioksidanti. Dokazano je bilo, da NATIVNI PROPOLIS v organizmu bistveno zmanjšuje raven prostih radikalov, povečuje antioksidacijsko zaščito in preprečuje oksidativni stres. Povečanje ravni prostih radikalov je povezano z različnimi boleznimi, kot so bakterijske in virusne okužbe, tumorji, bolezni srca in ožilja, bolezni živč- nega sistema, siva mrena, emfizem, pospešeno staranje in mnoge druge. Z raziskovanjem genske metode DNK čipov je bilo dokazano, da NATIVNI PROPOLIS z različnimi mehanizmi eliminira in popravlja poškodbe v celici, ki so posledica prostih radikalov ali vnosa škodljivih snovi v organizem. Pri virusnih boleznih propolis deluje direktno na viruse, tako da ne dovoli njihovega razmnoževanja, istočasno pa spodbuja imunski sistem, da pospešeno proizvaja protitelesa. Ta izdelek močno krepi imunski sistem in pomaga organizmu, da vzdržuje zdravstveno ravnotežje ter prepreči nastanek bolezni. Zato se priporoča pri zmanjšani odpornosti organizma, ki je posledica padca imunitete. Odlično deluje pri preprečevanju prehlada in gripe, pri kroničnih boleznih, oslabljeni kondiciji ter v fazi okrevanja po bolezni. Za najmlajše je na voljo NATIVNI PROPOLIS JUNIOR v prašku. Dodan mu je pelod rastline brškin, ki vsebuje veliko koncentracijo polifenolov, le ti pa virusom preprečijo vstop v celice. ■ NAJMOČNEJŠI NARAVNI ANTIOKSIDANT ZA KREPITEV IMUNSKEGA SISTEMA NATIVNI PROPOLIS je nova generacija propolisa v 100% izvorni obliki pridobljen z inovacijskim postopkom brez kemijske obdelave edinstven izdelek za vse generacije, za najmlajše NATIVNI PROPOLIS JUNIOR NRTIVNI PROPOLIS na voljo v lekarnah! info: 051 801 801 • www.nativnipropolis.si DNS - končno prava pot do gibanja brez bolečine v hrbtenici Ljudje smo čudovita bitja. Prirojeno imamo prožnost in moč. Če upoštevamo zgradbo svojega telesa, lahko brez bolečin v hrbtu živimo v visoko starost. Večino bolečin je namreč možno pripisati neprimernemu načinu življenja. Rojeni smo brez navodil za uporabo. Zaupamo družbi, da nas bo primerno usmerjala. Posledice izbranega načina življenja so namreč tudi: • 90 % odraslih ljudi ima kdaj v življenju izkušnjo z bolečinami v hrbtu; • 50 % aktivne populacije bo letos imelo neprijetno izkušnjo z bolečinami v hrbtu; • bolečine v hrbtu so najpomembnejši vzrok telesne ovi-ranosti pri ljudeh, starih manj kot 45 let; • pri starosti 15 let ima 60 % ameriških najstnikov izkušnjo z bolečino v vratu ali križu . V Termah Olimia sledimo svetovno priznanim strokovnjakom, ki oblikujejo značaj celovite rehabilitacije, ne samo v Pragi, ampak tudi v tujih vrhunskih rehabilitacijskih centrih. Dinamična nevromuskularna stabilizacija (DNS) je celovit pristop h konzervativnemu zdravljenju bolečine in funkcijskih motenj v predelu hrbtenice. Metodo je v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja razvil v Pragi prof. Kolär in temelji na petdesetletnih izkušnjah svetovno priznanih strokovnjakov iz rehabilitacije (prof. Lewita in prof. Vojte). DNS ponuja novi pristop k zdravljenju okvar, ki so povezane z degeneracijo medvretenčne ploščice in tudi obravnavo motenj, ki povzročajo nespecifično bolečino v križu - brez sprememb na rentgenskih posnetkih ali posnetkih magnetne resonance. Metoda temelji na odpravljanju napačnih gibalnih vzorcev, ki se pojavijo najpogosteje zaradi prisilne drže, stresa, enoličnega (ne) gibanja in poškodb - ni nujno samo poškodb hrbtenice. Zaradi omenjenih razlogov odrasli zgubijo pravilne gibalne vzorce in s sedečim načinom življenja samo še poglobijo neravnovesje med stabilizacijskimi mišicami, kar kmalu vodi v bolečino mehkih tkiv (mišice, ovojnice, vezi) zaradi njihove preobremenitve kasneje lahko pride še do okvare struktur na hrbtenici (medvretenčna ploščica, mali/ fasetni sklepi itd.). Namen DNS je doseči čim boljšo držo, vzorec dihanja in funkcionalne poravnave sklepov, zato je najprej potrebna natančna ocena stanja. Nato sledijo terapevtske tehnike, katerih cilj je optimalna razporeditev pritiska v trebušni votlini, ki ob aktivaciji mišic enakomerno deluje na posamezne segmente hrbtenice in druge sklepe. DNS ni samo ena od mnogih kinezioloških tehnik. Je komple- ksna strategija za boljše razumevanje nevrofizioloških principov gibanja in delovanja mišično--skeletnega sistema. S pomočjo opazovanja pacienta v natančno določenih položajih in opazovanja izvedbe ciljanih testov lahko po metodi DNS analiziramo kakovost delovanja mišic, ki so pomembne pri stabilizaciji hrbtenice. S tem pristopom lahko odkrijemo najšibkejši člen verige, ki je odgovoren za moteno stabilizacijsko funkcijo, ki vodi v ponavljajoče se preobremenitve hrbtenice ter s ciljanimi ukrepi vzročno odpravljamo težave. Glede na izkušnje avtorja DNS koncepta pride do izboljšanja stanja pri pravilno zasnovanem rehabilitacijskem programu po 5-6 tednih telovadbe, pogosto pa že prej. Cilj terapije je naučiti posameznika novih, pravilnih vzorcev gibanja, ki ne (pre)obremenjujejo hrbtenice, in prenesti te vzorce gibanja v običajne dnevne in športne aktivnosti. V Termah Olimia vam ob tem želimo stati ob strani. Zato sledimo v svetu priznanim terapevtskim tehnikam za preprečevanje, odkrivanje in učinkovito zdravljenje gibalnih težav po najbolj naravni poti! Več informacij pri recepciji Centra zdravja Olimia (tel. št: 03/829 7802, mail: zdravje.info@terme--olimia.com) SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CEUE Ipavčeva 10, 3000 CEUE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Opravite tečaj in si pridobite poklic: • maser/maserka • pediker/pedikerka • vizažist/vizažistka • maniker/manikerka Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Vpis poteka vs|ik petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole, Vabimo k evidenčnemu vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 12012/2013s • zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • zdravstvena nega (PTI, 3+2) • bolničar/negovalec (SPI, triletni program) • kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) ■ Dodatne informacije: 03 428 69 00 zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si 24. novembra 2011 IZVIRNO, UPORABNO IN NARAVNO DARILO ročno pletene unikatne nogavice, rokavice, copate, šal, pončo, plet, kapo, dokolenke, gamaše ali toplo volneno prešito odejo, zaščito za ležišče ali vzglavnik iz naravne slovenske ovčje volne. Pokličite: (02) 674 05 74 ali 040 860 165 E-naslov: soven@siol.net, www.soven.si PROIZVAJAMO BIO VOLNENO TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO SOVEN! Predstavitev Inštituta KON-CERT Maribor Ovčja volna kot toplotna in zvočna izolacija hiš Ovčjo volno smo vsi že dobesedno preizkusili na lastni koži. Vemo, da odlično uravnava temperaturo, saj nas pozimi greje in poleti varuje pred vročino. Povrhu še umirja, omogoča dober pretok zraka, odbija vonjave, prah, pršice, vlago. Vse te lastnosti ovčje volne cenimo pri oblačilih, odejah, preprogah. Podjetje Soven, d. o. o., iz Selnice ob Dravi je proizvodno podjetje za predelavo naravne ovčje volne in proizvodnjo volnenih izdelkov. Odkupijo in predelajo kar okoli 70 % volne slovenskih rejcev ovac. To potem porabijo za različne izdelke. Med njimi je tudi bio volnena izolacija. Volnena izolacija je naravna in okolju prijazna izolacija. Je edina toplotna izolacija, ki za i svojo proizvodnjo ne potrebuje | dodatnih energentov. Striženje I volne ugodno vpliva na počutje 1 ovac. Volnena izolacija ustvari 1 prijetno klimo in ugodno poču- 1 tje v domu. Odpadna volnena izolacija je za okolje neoporečna, razgradljiva, ne obremenjuje narave. Bio volnena izolacija se lahko uporablja tako za klasične - zidane hiše - kot tudi za vse sodobne montažne, lesene, nizkoenergetske, ekološke in pasivne hiše. Vgradnja bio volnene izolacije je enostavna, I hitra, predvsem pa cenovno izredno ugodna. Med vgradnjo izolacije ne potrebujemo nobenih zaščitnih sredstev, saj izolacija ne draži kože, oči in dihal. Bio volnena izolacija je lahko v obliki plošč ali v razsutem stanju. Plošče so mehkega otipa. Možno jih je zvijati in rezati z navadnimi škarjami. Pri embaliranju so zvite v klobčič in spravljene v vreče. Volnena izolacija v obliki plošč Vinagova vina Svežina, atraktivne arome in igrivi okusi so značilnosti, s katerimi vam bodo Vinagova vina pričarala nasmeh na obraz. S svojo lahkotnostjo vam bodo vzpodbudila tek, kasneje pa s svojo mineralnostjo in živahnimi kislinami očistila usta vsakega zalogaja. Njihova svežina in zapeljiva sadnost sta prava sopotnika vsake sproščene družbe, nežna toplina pa razgali vsako srce, odžene skrbi ter vas preda veselju, radosti in plesu. V vinski kleti Vinag s ponosom hranimo in negujemo svoj kapital. To sta prav poseben mariborski okoliš, kateremu je radodarna narava podarila najboljše pogoje štajerskega podnebja, ter veliko znanja njegovih ljudi, ki se že stoletja prenaša med generacijami. V Vinagu smo prepričani, da so samo lastni vinogradi, negovani po ekoloških načelih, zagotovilo za dolgoročen uspeh. Prav slednje je tudi temeljna filozofija pri ustvarjanju nove vinske kleti ter obenem naš prispevek k danemu kapitalu, ki ga bomo še dodatno obogatili za prihajajoče generacije. se vgrajuje tako kot druga izolacija. Življenjska doba volnene izolacije je vsaj 50 let. Učinkovitost je v celotni življenjski dobi enaka. Prenese velika temperaturna nihanja. Pri morebitni izpostavljenosti vremen- skim spremembam ali zamakanju ne izgubi osnovnega poslanstva -toplotne izolacije, ne gnije, izpere se le zaščita proti zajedalcem. Če se zmoči, se hitro posuši. Ne nastaja kondenz. Vlakno ne vpije vlage v globino, vlaga se zadrži na vlaknu in se z lahkoto odda. Je izredno težko vnetljiva in je samogasna, poleg tega pa jo v podjetju še dodatno naravno zaščitijo proti škodljiv- cem in ognju. Bio volnena izolacija Soven je visoko kvaliteten naravni gradbeni material, ki je v svetu in sedaj tudi v Sloveniji že preizkušen. Je odličen toplotni izolator, kar pomeni, da se pozimi in poleti dobro odziva na temperaturne spremembe. Ker ima lastnost visoke paropropu-stnosti, zagotavlja ob pravilni vgradnji tudi visoko stopnjo bivanjskega ugodja in naravne mikroklime. Cenovno seveda proizvod ni najugodnejši, ga pa lahko primerjamo z drugimi podobnimi ekološkimi izdelki, kot so slama, trsti-ka, celuloza, konoplja, lan, kokos, pluta, lesni kosmiči, bombaž ... Med njimi je s ceno nekje v povprečju, po toplotni in zvočni izolaciji, toplotni prevodnosti in prehodnosti pa je BIO volnena izolacija daleč najboljša. Zavedati se moramo, da večino svojega življenja preživimo v svojem domu, kjer si želimo prijetno toplino, prijetno klimo ter občutek po naravnem in zdravem. Bodimo dobri arhitekti svojega življenja, uredimo si prijeten dom. Izkoristimo izolacijo iz ovčje volne, ki nam nudi odlično naravno, toplotno in zvočno zaščito. ■ Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (Inštitut KON-CERT Maribor) je bil ustanovljen leta 2005 kot pravni naslednik nekdanjega Oddelka za kontrolo in certifikacijo pri KGZ Maribor. Tu so bili s pomočjo evropske finančne podpore vzpostavljeni vsi pogoji za delovanje kontrolnega organa in z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 1999 pridobljena pooblastila za kontrolo EKO pridelave in predelave, oziroma 2002 pridobljena pooblastila za kontrolo IP pridelave. V letu 2011 beležimo 13-letnico delovanja, inštitutu pa zaupa kontrolo več kot 5.200 strank (80 % vseh kmetijskih gospodarstev z integrirano in ekološko pridelavo oz. predelavo v Sloveniji). Do danes smo podelili več kot 32.200 certifikatov. Vse to je rezultat oranja ledine v certificiranju ekološke pridelave in predelave ter integrirane pridelave v slovenskem prostoru. Večletne izkušnje predstavljajo hkrati zadosten izziv, da svoje kakovostno delo nadaljujemo in ga nenehno izpopolnjujemo. Na Inštitutu KON-CERT je zaposlenih 15 strokovno usposobljenih delavcev, ki opravljajo svoje naloge strokovno kompetentno in po Pravilih postopka certificiranja. Naše vrednote se odražajo v odnosih do uporabnikov, poslovnih partnerjev in družbenega okolja zaposlenih. Skrbimo za zadovoljstvo uporabnikov naših storitev, razvijamo dolgoročna razmerja s poslovnimi partnerji, z nenehnim izobraževanjem nadgrajujemo strokovno usposobljenost osebja in ustvarjamo motivacijsko delovno okolje za zaposlene. Z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imamo sklenjene pogodbe za: • certificiranje procesov integrirane pridelave grozdja, sadja, poljščin in zelenjave; • certificiranje procesov ekološke pridelave in predelave; • certificiranje proizvodov zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil (z označbo porekla, geografsko označbo, zajamčeno Oljčni list List oljke skriva v sebi številne zdravilne snovi. S posušenim listom oljke (glavna sestavina, Olea euro-pea) na NARAVEN način krepimo telo v borbi z bakterijami, ki povzročajo vnetja dihalnih poti, jeter, sečil in prebavil. Z njimi se borimo z virusi, glivicami in kvasovkami. Vsaka 250 mg kapsula vsebuje izvlečke posušenega oljčnega lista (Olea europea). Z oralnimi zau-žitjem, oljčni list (kapsula) takoj preide v celico in zaustavi proces razmnoževanja bakterij, tudi tistih, ki so se že razvile. Rezultati izboljšanja se pokažejo zelo hitro. Kot protivirusna zaščita se hitro umiri kašelj, preneha nahod (vnetje sinusov), zniža se povišana telesna temperatura, izboljša se počutje. Oljčni list lahko velikokrat ustavi pohod naših težav, še preden se razvijejo simptomi bolezni. Zdravniki, ki ga poznajo, ga večkrat priporočijo, preden napišejo antibiotik. Zato lahko mirno rečemo, da deluje kot širokospektralni antibiotik, pri čemer gre za popolnoma naravno sestavino. Je zelo močan antioksi-dant. Vedno več je različnih virusov in bakterij, ki nas napadajo. Z oljč- tradicionalno posebnostjo in z označbo višje kakovosti); • certificiranje kmetijskih pridelkov in živil s področja skladnosti prostovoljnih označb s predpisi ali potrjeno tehnično dokumentacijo. Kot pooblaščen organ za kontrolo in certifikacijo ekološke pridelave in predelave ima Inštitut KON--CERT Maribor šifro SI-EKO-001. Šifra je vključena v znak "Bio Slovenija", ki je zaščitni znak Inštituta in je registriran pri Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije. Za Demeter International (Nemčija) opravljamo kontrolo biološko dinamičnega kmetijstva po zasebnem standardu DEMETER na biološko dinamičnih kmetijah. Za nimi listi se nekako zaščitimo pred njimi. Dobri rezultati uživanja oljčnih listov se kažejo pri zniževanju visokega krvnega tlaka in uravnavanju krvnega sladkorja v borbi proti glivicam. Oljčni listi ne vsebujejo glutena, kvasa, mlečnih derivatov, laktoze, soli in umetnih barvil ter konzervansov. Uživajo jih lahko vsi, tudi otroci od 2 leta naprej, ter noseče in doječe mamice. Kot preventivo priporočamo eno kapsulo dnevno z veliko tekočine. Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije BIODAR opravljamo kontrolo postopkov pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil po njihovih standardih. S certifikacijskim organom LACON institut iz Nemčije imamo sklenjeno pogodbeno razmerje za opravljanje kontrole pridelave kmetijskih pridelkov po standardu za trgovske verige, imenovanem GLOBALg.a.p. V letu 2011 pripravljamo vse potrebne korake za razširitev akreditacijske listine tudi na kontrolo in certificiranje trajno-stnega gospodarjenja z gozdovi po shemi PEFC. ■ Mag. Doroteja Ozimič, direktorica »Inštitut KON-CERT Maribor« Vzdrževalni odmerek pri težavah, kot so vročina, gripa, lahko zaužijemo do 6 kapsul na dan z veliko tekočine. Oljčni listi so na trgu edini in veseli smo, da se z njimi res zelo hitro dosegajo dobri rezultati, ki pripomorejo k boljšemu zdravju. Previdnostni ukrepi in medsebojno delovanje z ostalimi zdravili niso znani. Informacije: 041 790 404 www.algena.si ■ ZANIMIVO 21 Večkrat bi ga morali imeti Tradicionalni slovenski zajtrk - projekt za osveščanje otrok v šolah in vrtcih Tatjana Podgoršek Minuli petek je na 828 osnovnih šolah in v 707 vrtcih po Sloveniji potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Med njimi tudi v šolah in vrtcih Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Črn kruh, maslo, med, mleko in jabolka je imelo za malico več kot 268 tisoč otrok ter njihovih vzgojiteljev in učiteljev. Pobudo za vseslovenski projekt je dala Čebelarska zveza Slovenije, njihov namen pa je bil ozaveščanje otrok o zdravih prehranjevalnih navadah, pomenu domače hrane in z njo kmetijstva ter vlogi čebelarstva pri tem. Poleg čebelarjev je v projektu sodelovalo več kot 700 kmetij in 20 živilskih podjetij. Za zajtrk so zagotovili 19 tisoč 165 kilogramov kru- Ajda Stupar Hana Kovač Vita Kopušar ha, 2683 kilogramov masla, 53 tisoč 663 litrov mleka, 3320 kilogramov medu in dobrih 32 tisoč kilogramov jabolk. Med donatorji so bili poleg čebelarjev iz Šaleške doline še tukajšnja kmetijska zadruga, Kmetija Potočnik iz Zavodenj in celjska mlekarna. Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc, ki je spremljal tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu in na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki, je izrazil zadovoljstvo, ker so se končno »zganili« tudi drugi sektorji v kmetijstvu in pristopili k projektu. »Mlade in preko njih njihove starše je potrebno seznaniti, kako pomembna je doma pridelana hrana, samooskrba. Če ne bomo jedli domače hrane, bo kmetijstvo in s hrano povezana industrija v hudih težavah, ljudje pa ob nadaljevanju stanja lačni. Po prvih ocenah je akcija ne glede na nekatere logistične »šume« uspela. Teh bo v prihodnje zagotovo precej manj.« Ajda Stupar, vodja prehrane na šmarški osnovni šoli, je povedala, da učence na različne načine motivirajo o zdravi prehrani. »Poleg slovenskega zajtrka smo v shemi pridelave šolskega sadja, organiziramo izobraževanja za učence, jih osve-ščamo s pomočjo medijev, zgibank, pri samem pouku. Za večino učencev organiziramo na temo zdrave prehrane naravoslovni dan, z učenci 9. razreda pa obiščemo ekološko kmetijo. Odziv je vsako leto boljši. Predvsem v okviru sheme pridelave šolskega sadja učenci vsako leto izpolnijo anketni vprašalnik in moram reči, da sem sama presenečena nad tem, kako sprejemajo sadje, zelenjavo pri vsakem obroku, kar posebej poudarjamo. Slovenski tradicionalni zajtrk je odlična akcija. Z veseljem sodelujemo in želimo si še več takih akcij.» »Danes sem zajtrkovala kosmiče, kakav ter piškote. V šoli pa sem jedla mleko, med, maslo ter jabolko. Od tega sta mi bila najbolj všeč jabolko in mleko, je povedala učenka Hana Kovač in nadaljevala: »Večkrat sežem po teh izdelkih. V šoli se pogovarjamo, kaj bomo jedli za malico, doma pa se tudi pogovarjamo, kako je potrebno podpirati slovenske izdelke in skrbeti za svoje zdravje z zdravo prehrano.« Po mnenju učenke Vite Kopušar je tradicionalni slovenski zajtrk super. »Menim, da bi moral biti večkrat. Lepo je, da spoznamo, kaj je zdravo in kaj pridelujejo slovenski kmetje. Doma sem za zajtrk jedla kosmiče, v šoli pa mi je najbolj teknilo toplo mleko.« Tradicionalni slovenski zajtrk na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki Zaznamovali svetovni dan otroka Paka pri Velenju, 20. novembra - Na svetovni dan otroka je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje skupaj z društvi prijateljev mladine, ki delujejo po vsej Šaleški dolini, pripravila res prijetno prireditev, na kateri so imeli glavno besedo otroci. V večini društev so namreč pripravili vsaj po eno točko za kulturni program, ki je bil tudi letos dokaz otroške ustvarjalnosti. Dvorana doma krajanov v Paki je bila polna do zadnjega kotička, program pa je vse iskreno navdušil. ■ bš ko prisrčni in li vsi, ki so nedi so najmlajši na odru, so o popoldne preživeli^ v domu krajanovvPaki pri Velenju. 1 > , . rt s^midg. ' ■ 1 ■ i '..'"v I Zgodilo se je ... od 25. novembra do 1. decembra - 25. novembra 1955 so prvič v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga; do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita; - 26. novembra 1976 so odprli 9,6 kilometra dolg vročevodni cevovod od Šoštanja do Velenja, ki je v letu 1976 postalo najlepši kraj celjske turistične regije; - velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo velenjski dom kulture in kinodvorano; - 27. novembra 1989, ko so odprli prizidek k SDK in Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje, je tekoče trakove zapustil mili-jonti Gorenjev barvni televizij- ski sprejemnik; - 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave; - 28. novembra 1974, ko so se vse osnovne šole v Velenju združile v Vzgojno-izobraževalni zavod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic; - 28. novembra 1978 so se dijaki v Velenju veselili otvoritve novega dijaškega doma; - po smrti šoštanjskega župana dr. Bogdana Meniha je 28. novembra 1999 v Šoštanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana; v drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja; - 29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse svečano odprli dom kulture; - 29. novembra 1976 so v bolnišnici Topolšica predali namenu preurejeno zgradbo Planike; - 1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski; Pripravlja: Damijan Kljajič C/Horoskoo Oven od 21.3. do 20.4. V teh dneh se vam bo izpolnila velika želja. Ne le, da boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti čas tudi, če ob vas ne bo vedno tudi vaš partner, pa bo tako največji korak naprej. Tudi drugi bodo opazili, da se spreminjate. Tokrat bodo pohvale, ki jih boste dobivali, iskrene. Tu in tam se vseeno ugriznile v jezik, da vam ne bo žal za izrečene besede, sploh, če boste rahlo jezni. Več časa v teh dneh posvetite partnerju. Pogreša vas, čeprav ve, da imate veliko dela. Zdravje? Oglašale se bodo stare težave. Bik od 21.4. do 21.5. Največ se boste v naslednjih dneh ukvarjali s sorodniki, ki ste jih, priznajte, nemalo pogrešali. Časa zanje pa si vam tudi tokrat ne bo lahko vzeti, saj vas je nova ljubezen tako začarala, da ne vidite in ne slišite skoraj nič od tistega, kar se dogaja okoli vas. Najraje bi imeli svoj mir in uživali v objemu svojega dragega. Naslednji dnevi pa žal ne bodo tako brezskrbni kot bi si želeli. Finančno stanje bo slabo, zato si boste morali priznati, da tako ne bo šlo več naprej. Iskanje boljše priložnosti za delo vas krepko utruja, a časi pač niso rožnati. Poskrbite, da si boste napolnili baterije vsaj v prostem času. Toliko bolj, če ga nimate na pretek. Dvojčka od 22.5 do 21.6. Uživali boste v miru in delu, ki ga naravnost obožujete. Zato boste, kljub mrzlim in pogosto sivim novembrskim dnevom, kar cveteli. Veselili se boste vsakega dne posebej, sploh, ker bo delo, ki vam res ni bilo najbolj všeč, kmalu za vami. Tudi sicer vas bo življenje razvajalo z dobrimi novicami. Še najbolj veseli boste novice, povezane z vašo družino. Tudi zato, ker veste, da bo prinesla nemalo pozitivnih sprememb v življenje vseh vas. Kar se denarja tiče, stanje na računu še ne bo rožnato, slabo pa tudi ne več. Zdravje bo dobro, do odličnega pa manjka še marsikaj. Rak od 22.6. do 22.7. Kar nekaj razočaranj so vam v preteklih dneh pripravili vaši prijatelji in sodelavci. Največ tisti, ki ste jim slepo zaupali. Še najhuje pa je, da ste zelo dobro varovano skrivnost v dobri veri zaupali nekomu, ki je obljubil, da bo molčal in pomagal. Žal ne bo. Kar sledi, bo več kot zmeda. Sploh, ker bodo zlobneži zgodbo začinili po svoje. Popoprana zgodba pa bo imela posledice. Zagovarjati se bo težko, ker bo vaš sogovornik izgubil zaupanje v vas. Tudi partner bo, žal, vsak dan manj razumevajoč. Tudi po vaši krivdi. Izgledalo bo namreč, kot da ste jezni na vse in vsakogar. Lev od 23.7. do 22.8. Preostanka novembra se naravnost veselite, saj si boste ob prihodu veselega decembra kar oddahnili. Še nekaj dni pa si boste želeli le svoj mir, tako doma kot pri delu. Kar pa ne pomeni, da si želite le ležati in nič delati. Le spletkarjenje in izgovarjanje, ki ga bo veliko okoli vas, vam ne bo dišalo. Mogoče bodo vaš molk razumeli povsem napačno. Tudi zato boste imeli kar nekaj težkih pogovorov s partnerjem. Kljub temu, da se sploh vi zelo trudite zgladiti odnos, si imata sicer vsak dan manj povedati. Bodite previdni, da ne bo padec iz oblakov v resničnost pretrd. Devica od 23.8. do 22.9. Pred vami je vedno najbolj naporen del leta. Ker veste, da skorajda do Božiča ne boste več prosti, se ne boste znali sprostiti, čeprav si boste to silno želeli. Najtežje vam bo, ker se že nekaj časa odločate med dvema, ki vam mešata misli in glavo. Ostati pri tem, kar imate in je sigurno, ali poskusiti novo, pa ne veste kaj bi vam prineslo? Večna dilema, vedno huda preizkušnja. Odločitev ne bo lahka, pustite ji raje, da še malo zori. Sploh, ker se zna prav v naslednjih dneh zgoditi nekaj, kar vam bo ponujalo odgovor, kako naprej. Sobota bo zmedena, a uspešna. Tehtnica od 23.9. do 22.10. Čisto brez energije boste. Morda tudi zaradi letnega časa, ki vam nikoli ni bil po godu. Nič kaj prijaznih, turobnih jesenskih dni, se res ne boste veselili. Ni pa rečeno, da je za vaše počutje krivo le vreme. Lahko da ste preutrujeni, saj je vaš delovni tempo že nekaj tednov divji. Morda ne bi bilo odveč, da se nekaj dni dobro opazujete in dodatno preverite še vaše zdravstveno stanje. Sploh, če vas kaj skrbi. Ko boste odvrgli vse sume in dvome, bo tudi prihodnost takoj ne le bolj jasna, ampak tudi bolj prijazna. Želeli si boste več nežnosti v dvoje. Pa ne boste našli časa zanje. Škorpijon od 23.10. do 22.11. Vsi bodo govorili le o tem, kaj vse bodo počeli decembra, kam vse bodo šli. Vam pa ravno na družabnem področju zadnje čase energijo in voljo jemlje splet okoliščin, ki je povezan tako z obilico dela kot vašim zdravjem. Na zunaj boste še naprej kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da nekaj v vašem življenju ni tako kot bi moralo biti. Bes vas bo nekaj močno vznemirilo, a si nikomur ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate. Sorodniki vam bodo ob koncu tedna pripravili prijetno presenečenje. Veseli ga boste. Strelec od 23.11. do 21.12. V družbi nekoga, ki ga že dolgo poznate, se boste zelo dobro počutili. Če boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj, pa ob tem nikoli ne razmišljate, zakaj se vam tolikokrat prikrade v vaše misli. Morda tudi zato, ker podobno razmišljata, se smejita podobnim stvarem in vaju tudi zanimajo podobne reči. Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej ne upa narediti nihče. Morda pa samo še ni bilo prave priložnosti. Ali pa vse skupaj preveč idealizirate. Nič ne hitite, raje se posvetite zdravju, ki bo občutljivo. Prehladu boste težko ubežali. Kozorog od 22.12. do 20.1. V teh dneh bo že zadišalo po zimi, ki jo letos iz posebnega razloga zelo težko čakate. Tudi zato, ker računate, da se vam bo družinsko življenje v naslednjih tednih vsaj malo umirilo. Četudi se ne bo, se bo zaplet, ki vam jemlje energijo, začel razreševati tako, da bo kazalo vsak dan bolje. Po dolgem času vas čaka resnično prijetno, srečno obdobje, ki bo nastopilo že prihodnji teden. Ob koncu tedna pa vas bo razveselil dogodek, ki bo prav poseben iz več razlogov. Kriv bo namreč zato, da boste prekršili neko pravilo, ki ste se ga držali dolga leta. In to brez slabe vesti. Zdravje bo solidno, več pa ne. Vodnar od 21.1. do 19.2. Trudili se boste, da pozabite nekoga, ki vas je v preteklih dneh močno razočaral. Pa ne bo šlo tako zlahka. Sploh, ker ste v konflikt z njim prišli povsem nepričakovano in celo iz banalnega razloga. Zmanjkalo vam bo časa, da bi vse, kar ste želeli postoriti še do konca tega tedna, uspeli spraviti pod streho. Čim prej se sprijaznite s tem. Zdravje vam bo te dni odlično služilo, za dobro voljo pa bo poskrbela oseba, ki jo zaenkrat le rahlo opazujete. Bo pa že kmalu pomemben del vašega življenja. Poslovno bo teden dober, finančno nič slabši. Zato boste niz ne najlepših dni prekinili že v torek, ko boste razjasnili tudi dilemo, povezano s partnerjem. Ribi od 20.2. do 20.3. Če ste v minulih dneh prebolevali prehlad, bo v teh dneh vaše počutje že veliko boljše. Za vse ribe pa velja, da prave energije, kot ponavadi v sivem novembru, še ne boste imeli. Dejstvo je, da se boste morali bolj potruditi za vašo odpornost, saj vam je telo pokazalo, da preveč grešite. Hočete ali nočete boste v teh dneh veliko razmišljali o spremembah, ki si jih želite vsvojem življenju. Ni jih malo in kar na več področjih si jih želite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse to bolj želje kot pa izvedljive rešitve. Vprašajte se raje, kaj je resnično krivo za nezadovoljstvo v vašem življenju. In tudi, kaj lahko spremenite sami, kaj pa je odvisno od drugih. ■ nikoli samiJ^Q^ g M »»Has 24. novembra 2011 Za Mariborom še Nafta, včeraj Domžale (?) ... Nogometaši Rudarja bodo na svojem igrišču sklenili jesen v soboto ob jezeru s Triglavom (16.00) - Prvi del sezone pa v Mariboru Velenje - Želja nogometašev Rudarja, da bi na zadnjih štirih jesenskih tekmah pred domačo tribuno (Maribor, Nafta, Domžale, Triglav) še zboljšali svojo točkovno bero in jesen končali še bliže vrhu, je prepolovljena. V zaostali tekmi 12. kroga proti Mariboru (0 : 3) in v 17. proti Lendavčanom (2 : 4) si niso uspeli priigrati niti vrabca v roki, kaj šele goloba na strehi. Iz teh dveh tekem so 'izvlekli' čisto ničlo. Trener Milan Djuričic je predvideval, da bo Nafta zelo trd nasprotnik, in se ni zanašal na to, da so jo na njenem igrišču premagali. Svoje nogometaše je želel kar najbolj motivirati za zavzeto, učinkovito ter odgovorno igro tudi z opozarjanjem, da so Lendavčani edini premagali vodilni Maribor v njegovem Ljudskem vrtu. Najbrž pa ni pričakoval, da bodo razen redkih izjem vsi odpovedali. A so njegove besede naletele na gluha ušesa. V zimskem mrazu, ki je gotovo zadržal doma veliko obiskovalcev, sta se prvi dve zaledenitvi zgodili že v prve četrt ure po hitrih kontrih in uspešnih preigravanjih gostujočih igralcev ter 'zamrznjenih' in počasnih domačih branilcev. Po hitrem vodstvu so rudarji imeli v prvem delu le dve (pol)priložno-sti. Amel Mujakovic je s približno desetih metrov sicer zadel mrežo, vendar njen manjši del z zunanje strani. Damjan Trifkovic pa je po prekršku s precejšnje razdalje meril natančno, a je bi natančnem tudi vratar in žogo požrtvovalno izbo-ksal v kot. S podobnega položaja, in to celo s strani, je Savic prejel prvi gol. So pa v tem delu igre domači nogometaši 'navduševali' s prehitki, kar šestkrat (!), a so jih Lendavčani ujeli v njih. »Ni mačji kašelj premagati Rudarja ...« »Če veš, kaj želiš, potem te želje ni težko uresničiti. Bili smo dobro organizirani, imeli srečo, da smo zelo hitro povedli. Tudi domači so imeli svoje priložnosti, a jih niso svežimi igralci, zato je na začetku drugega polčasa opravil dve zamenjavi, po slabih petnajstih minutah igre pa še tretjo. A mu tudi to ni prineslo želenega. V njihovi igri je bilo resda veliko več odločnosti in zavzetosti, a drugega jim tudi ni preostalo, saj niso imeli več kaj izgubiti. V napad so vse bolj znali izkoristiti,« je bil po tekmi zadovoljen gostujoči trener Stanko Preradovič z dodatkom: »Premagati Rudarja na njegovem igrišču ni mačji kašelj. Doseči kar štiri gole proti mojemu vzorniku, in to na njegovem igrišču, pa sploh ni vsakodnevni dogodek,« je bil po tekmi vesel Naftin trener Stanko Preradovič. Trener Milan Djuričič je skušal potop svojega moštva zaustaviti s prihajali tudi obrambni igralci, a so pozabljali, da so počasnejši od hitrih gostov, ki se niso zadovoljili z dotedanjim vodstvom. Spoznali so, da so domači zreli za visok poraz. Sledili sta novi dve kontri in dobrih deset minut pred koncev tekme so bili nogometaši Rudarja povsem potopljeni. Na njihovo srečo pa so se v izdihljajih tekme gostje zadovoljili z visokim vodstvom. Njihova zbranost ob zadovoljstvu, da so se nogometašem Rudarja oddolžili za poraz v 9. krogu (1:2) v Lendavi, ni bila več takšna, kot do tedaj. Zato je bila v iztekajočih se minutah tekma zelo zanimiva in oboji so imeli priložnosti: gostje za povišanje vodstva, domači pa za ublažitev poraza. Lendavčani je niso izkoristili zaradi dveh sijajnih obramb Savica, Elvis Bratanovic pa je z dvema natančnima in neubranljivima žogama prepolovil gostujoče vodstvo. Gostujoči vratar pa je imelo tudi srečo, ko je v gneči pred njim njegov soigralec Stjepan Caban zadel prečko. So se včeraj izvlekli? Milanu Djuričiču so po drugem zaporednem domačem porazu težko 'letele' besede iz ust: »Kaj naj rečem. Sami ste videli vse: kako so igrali gostje, kako smo igrali mi. Nič drugega mi ne preostane, kot da jim čestitam za zasluženo zmago. Iz tega poraza se moramo nekaj naučiti. Tekma je pokazala, kako se ne sme igrati. Slabi smo bili tako v obrambi kot v napadu. Hitro smo prejeli dva gola, po katerih so fantje izgubili zanesljivost, nakar se je bilo težko vrniti v igro. Žal se dogajajo tudi takšni dnevi. Sedaj moramo storiti vse, da se izvlečemo in da zaustavimo niz domačih porazov.« So se izvlekli v včerajšnjem 19. krogu proti Domžalam? V soboto bodo še zadnjič v jesenskem delu gostitelji. Njihov nasprotnik bodo Kranjčani, trenutno najslabši v ligi. V zadnji jesenski tekmi pa bodo imeli še priložnost, da Mariboru v Ljudskem vrtu dokažaju, da je bila njegova zmaga ob jezeru le previsoka. ■ S. Vovk Slovo od jeseni z nepričakovanim porazom Nogometaši Šmartna si tudi z igralcem več niso uspeli priigrati vsaj točke - Prezimili bodo na sedmem mestu, na prvem z veliko prednostjo Aluminij Po dobrih predstavah v zadnjih krogih so Šmarčani upravičeno upali na dober »plen« proti nasprotniku s spodnjega dela lestvice. Z načrtovano zmago bi si gotovo pripravili dobro izhodišče za spomladanski del. Uvodne minute so potekale v precej izenačeni igri. Domači so bili bolj konkretni, gostje pa so poizkušali izpeljati nevarne akcije predvsem po desni strani preko odličnega Ljubijankica. Razpoloženi vratar Radomeljčanov je v tem delu vsaj trikrat posredoval odlično. Pri vsaj dveh njegovih odbitih žogah pa smo pogrešali prisotnost domačih napadalcev. Glede na razmere na igrišču ni kazalo, da bi lahko gostje resneje zapretili domačim. Ti so imeli vseskozi pobudo, opazno pa je bilo pomanjkanje zaključnih akcij. Solo akcije in prehitri streli iz precejšnje oddaljenosti niso pome- Žoga ni in ni šla v mrežo. Tudi ne, ko so novinci v ligi že v deseti minuti ostali brez izključenega igralca (dva rumena kartona). Dosegli pa so še drugi gol (Foto: S. Vovk) nili resne nevarnosti za vratarja Juračiča. Potem pa je prišla 38. minita, ko se v enostavnem položaju ni dobro znašel branilec Anel Omerovic. Po storjenem prekršku je izkušeni Darko Karapetrovič prevaral presenečeno domačo obrambo in vratarja Pusovnika za 1 : 0. Do polčasa so bili gostje nevarnejši, saj so domači očitno šokirani le stežka vzpostavili ravnotežje. V nadaljevanju so šmarčani nadaljevali ambiciozno, vendar je bilo očitno, da v nedeljo niso bili najbolj razpoloženi. Z visokimi žogami so v glavnem olajšali delo Radomelj-čanom, s solo akcijami pa zgolj porabljali igralni čas. Po izključitvi gostujočega igralca v 56. minuti je bilo pričakovati spremembo situacije in tudi rezultata. Toda jalove akcije domačih so se nadaljevale, zraven pa tudi vse predolg niz izgubljenih žog brez zaključnega strela. Kazen in dokončna odločitev je prišla v 67. minuti, ko je izgubljeno domačo žogo na sredini igrišča s pridom uporabil hitri Ljubijankic in lepo našel prostega Matica Sefe-roviča, ki je zabil za končnih 2 : 0. V nadaljevanju so domači sicer silovito pritisnili, si ustvarili nekaj res lepih priložnosti, iz katerih pa niso znali zadeti. Prvenstvo se nadaljuje prvi vikend v marcu 2012. Šmarčani so sicer v dokaj ugodnem položaju na lestvici, gotovo pa bodo morali do spomladi marsikaj spremeniti za mirnejše dni. ■ AP Bezjak in Melic skupaj kar osemnajst golov Rokometaši Jeruzalema Ormoža po tradiciji zelo motivirani proti Gorenju - Po izstopu Loke Gorenje edino neporaženo v ligi »Graščaki« obljubljajo v soboto še bučnejšo podporo... Za ekipami v prvi slovenski rokometni ligi je prvi del prvenstva. Jesenski naslov so osvojili Velenj-čani, ki so doživeli poraz le v Loki. Ta je povzročil v klubu kar nekaj nemira, saj so nekateri na presenečenje rokometne javnosti celo želeli zamenjati dosedanjega trenerja Branka Tamšeta in za prvega trenerja pripeljati Matjaža Tominca. Kot so tedaj v klubu zapisali, to ne bila menjava, ampak nadgradnja stroke, saj naj bi Tamše skupaj s Tomažem ... postal Tomičev pomočnik. Pa se je vmes nekaj zapletlo. S Tamšeto-vo menjavo se niso med drugimi strinjali tudi Šaleški graščaki, kar so najbolj izvirno pokazali na tekmi Gorenja s Celjani v Rdeči dvorani, in po veliki zmagi v tem derbiju, ko so s mu z močnim ploskanjem in skandiranjem njegovega imena izrekli vso podpora ter hkrati nepod-poro tistim, ki so želeli pripeljati Tominca. Loka izstopila iz lige Medtem pa so velenjski rokome-taši po zaslugi Škofjeločanov povišali prednost pred Celjem z ene na tri točke. Vodstvo Rokometnega kluba Loka se je namreč odločilo, da člansko moštvo izstopi iz prve lige. Tako so prejšnji petek odigrali v Krškem zadnjo prvenstveno tekmo v prvi ligi v tej tekmovalni sezoni. Kot smo izvedeli, bodo vsi dosedanji izidi Loke razveljavljeni oziroma brisani, kar pomeni, da imajo velenjski rokometaši sedaj kar tri točke pred drugimi Celjani. V sobotnem 11. krogu so v gosteh premagali nadvse motivirane igralce Jeruzalema Ormoža s 35 : 29. Domači rokometaši so bili kot velikokrat doslej tudi tokrat zelo motivirani proti njim. Preglavice so jim povzročali še nekaj minut v drugem polčasu, ko so še vodili z 19 : 18. Nato pa so Velenjčani le dokazali, da so kakovostnejše moštvo, da imajo tudi širši izbor enakovrednih igralcev, domačim so začele pohajati tudi moči in zmaga ni bila več vprašljiva. Strelsko sta se zelo izkazala kapetan Marko Bezjak, ki je v Velenje prišel prav iz Ormoža, in Fahrudin Melic. Skupaj sta dosegla kar 18 golov oziroma vsak po devet. Prvi evropski test V soboto bodo Branko Tamše z igralci na prvi evropski preizkušnji. V prvi tekmi 3. kroga evropskega pokala bodo gostili odlično špansko moštvo Vallodolid. »Zavedamo se, da je to izjemno kakovostna ekipa z dobrimi posamezniki. Dejstvo, da so v zadnjih letih v vrhu španskega rokometa, dovolj pove, kakšna ekipa prihaja v Velenje. Upamo, da bo dvorana enako polna, kot je bila proti Celjanom, in da si bomo skušali z njihovo podporo priigrati čim bolj ugoden izid za povratno tekmo,« so želje Gorenjevega trenerja in seveda tudi igralcev. ■ vos Odslej le po štiri tekme 12. prvenstveni krog bo zelo razvlečen zaradi izstopa Loke iz lige, imel pa bo samo štiri tekme. Prosto bo Celje Pivovarna Laško. Prva tekma je bila odigrana že včeraj (Maribor Branik - Cimos Koper), zardi nastopa Cimosa v Evropi; v soboto bosta na sporedu dve (Krško - Trimo Trebnje, Istrabenz plini Izola - Ribnica Riko hiše), tekma Šmartno Herz Factor banka - Gorenje Velenje pa bo v sredo, 1. februarja zaradi nastopa Velenjča-nov v soboto in teden dni pozneje s Španci. 24. novembra 2011 "»Was SPORT IN REKREACIJA 23 Elektra povsem nadigrala Parklje Tekma med vodilno Elektro in predzadnjimi Parklji je bila hitro odločena. Po začetnem vodstvu gostov iz Ljubljane s 3 : 0 so Šoštanjčani najprej izenačili, nato pa prevzeli pobudo in prednost višali praktično do konca srečanja. Elektra je bila v tej tekmi favorit in svojo vlogo povsem upravičila. Ob koncu je slavila z rezultatom 85 : 55. Trener Gašper Potočnik je tako lahko dal priložnost prav vsem dvanajstim igralcem. Tudi mlajši, ki so veseli, kadar so na parketu vsaj nekaj sekund, so se tokrat lahko naigrali, saj nihče ni igral manj kot sedem minut. Za mlade šoštanjske košarkarje je to odlična spodbuda za naprej, da bodo še bolj zavzeto delali na treningih. Elektra je dominirala v prav vseh elementih igre, kar kaže tudi statistika. Kar šest šoštanjskih košarkarjev je doseglo deset točk ali več, najbolj sta bila strelsko razpoložena Lekič in Bajramlič s 15 točkami. Bajra-mlič je postal tudi najkoristnejši igralec šestega kroga lige Telemach. Svojih 15 točk je dosegel z odličnim metom (4-5 za dve, 2-2 za tri in 1-1 prosti meti), temu pa je dodal še sedem skokov in tri podaje v vsega triindvajsetih minutah igre. Sanel je nekdanji košarkar domžalskega Heliosa, pri katerem je igral v mlajših in članski selekciji vse do te sezone, ko ga je v Šoštanj poklical Gašper Potočnik. 25-letni in 198 centimetrov visoki košarkar je bil dvakrat tudi posojen, in sicer obakrat v Zagorje (prvič v sezoni 2007/08, drugič pa 2008/09). Bil je tudi član slovenske kadetske reprezentance (2000 in 2001), mladinske (2001, 2002 in 2003) ter ekipe mlajših članov (2005). S Heliosom je leta 2007 osvojil naslov prvaka Lige Telemach in Pokala Spar. Gašper Potočnik, trener Elektre Šoštanja: »Ob pravem pristopu, ki so ga pokazali naši košarkarji, zmaga v nobenem trenutku ni bila vprašljiva in je tudi povsem zaslužena. Vesel sem, da sem lahko priložnost ponudil tudi nekaterim mlajšim igralcem, ki so jo nekateri bolj, drugi pa manj, izkoristili.« Elektra je tako še naprej v vrhu prvenstvene lestvice z enim samim porazom, vendar imata Helios in Zlatorog tekmo manj. Prav v Laškem je Elektra gostovala v sedmem krogu, srečanje je bilo v torek. Šoštanjčani pa so na povratni tekmi 4. kola pokala Spar brez večjih težav premagali ekipo Vranskega z 89 : 65 in se tako uvrstili v nadaljevanje tega tekmovanja. ■ Tjaša Rehar, foto: SiNi 'Padel' tudi Piran Rokometašice Veplasa so dosegle že tretjo zaporedno zmago v gosteh V prvem polčasu je bila izredno izenačena borba na obeh straneh. Tempo so skušale narekovati domačinke, a so Velenjčanke kar hitro pokazale, da niso prišle na izlet. Predvsem z agresivno borbo v obrambi so igralke Veplasa držale stik z domačinkami, ki pa so v zadnjih minutah 1. polčasa le uspele povesti in odšle na odmor z minimalno prednostjo 2 zadetkov (14 : 12). V drugem polčasu je sledil pritisk Velenjčank. Najprej so izenačile na 14 : 14, nato pa počasi začele prevzemati vajeti v svoje roke, v 44. minuti so vodile z 20 : 17. A domačinke se niso predale. Tehnične napake v napadu na strani Velenja so Pirančanke pridno izkoristile in v 49. minuti ponovno izenačile (21 : 21). Na koncu je bilo ponovno več zbranosti in izkušenj na strani velenjskih rokometašic, ki so tako zasluženo zmagale (24 : 27) in slavile že na tretjem gostovanju zapored. S to zmago so se povzpele na 5. mesto. Za domače je največ zadetkov dosegla Sara Tutnjič (6), pri gostjah pa je bila strelsko najbolj razpoložena Nives Fatkic, ki je zadela kar 11-krat, odlično je bila razpoložena tudi vratarka Branka Zec. Zbrala je 19 obramb. V naslednjem, 10. krogu (sobota, 26. 11.), bodo gostovale pri četrtouvrščeni Krki v Novem mestu. Slabši začetek, odlično nadaljevanje Odbojkarji Šoštanja Topolšice so se nekoliko preveč sproščeno lotili tekme proti zadnjeuvrščeni ekipi Braslovč, ki v letošnjem prvenstvu nima še nobene zmage. Proti vodilni ekipi Šoštanja, ki še nima poraza, so bili gostitelji zelo motivirani, začeli so dobro in celo dobili prvi niz s 25 : 22. V nadaljevanju so nato šoštanjski odbojkarji postavili stvari na svoje mesto in povsem upravičili vlogo favoritov. Nekaj odpora so domačini nudili le še v drugem nizu, ki so ga Šoštanjčani dobili s 25 : 21, nato pa je bila na igrišču praktično samo še ena ekipa. V tretjem nizu so odbojkarji Braslovč dosegli vsega šest točk, malo bolje jim je šlo v zadnjem, ki so ga varovanci Zorana Kedačiča dobili s 25 : 19, in se tako zasluženo veselili še pete zaporedne prvenstvene zmage. Končni rezultat je bil 3 : 1 za Šoštanj Topolšico. V soboto se v Ravnah na Koroškem obeta odličen lokalni odbojkarski obračun, saj se bosta v tamkajšnji telovadnici Osnovne šole Prežihovega Voranca pomerila vodilna Šoštanj Topolšica in drugouvrščeni Fužinar. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. ■ tr En dan meka evropske atletike 11. decembra v Velenju Evropsko prvenstvo v krosu - Več kot 500 tekmovalk in tekmovalcev iz približno 35 držav V Velenju so v polnem teku priprave na 18. Spar evropsko prvenstvo v krosu, ki bo v nedeljo, 11. decembra, na prostoru med Velenjskim jezerom in Belo dvorano. Leta 1999 je AK Velenje v sodelovanju z Evropsko atletsko zvezo organiziralo Evropsko prvenstvo v krosu, kot nagrado za odlično organizacijo pa je Velenje prvo mesto v Evropi, ki mu je bila organizacija omenjenega prvenstva zaupana dvakrat. Evropsko prvenstvo v krosu je ena najpomembnejših prireditev v Evropi in tako tudi eden najpomembnejših projektov Evropske atletske zveze. Prireditev se organizira vsako leto. Letošnji krog bo izveden že osemnajstič zapored. Po besedah predstavnika organizacijskega odbora Martina Steinerja, sicer predsednika strokovnega sveta AZS, bo drugo nedeljo v letošnjem decembru Velenje meka evropske atletike. Krosa naj bi se udeležilo kar 550 atletinji in atletov iz 35 evropskih držav. Pred dvanajstimi leti je bila proga kros speljano ob Škalskem jezeru, pod kozolci, letošnja pa bo še bolj vabljiva. Uredili so jo na prostoru med Belo dvorano in Velenjskim jezerom. Prav zato bodo ljubitelji tekov v naravi lahko spremljali tekmovalke in tekmovalce od starta do cilja. Prvi krst je nova kros proga doživela prejšnjo soboto na preglednem tekmovanju za sestavno slovenske reprezentance. Med članicami (8 km) je s precejšnjo prednostjo zmagala Sonja Roman s časom 28:37,7, članica mariborskega atletskega društva Štajerska, ki se po poškodbi uspešno vrača v atletiko, pred svojo klubsko kolegico Dane-jo Grandovec, 30:27, 4. V tekmi članov na 10 km je bil najhitrejši Italijan Riccardo Sternni z 31:35,0, ki je prišel preizkusit progo, pred najuspešnejšim slovenskim gorskim tekačem, članom TD Kobarid Mitjem Kosoveljem (31:37,0), tretji je bil slovenski maratonec Tone Kosmač, AD Štajerska (32:14,8), ... 6. Tomaž Pliberšek (34:06,4), 7. Sebastjan Kurmanšek (36:05,7), oba AK Velenje; mlajši člani (8 km): 1. Mitja Krevs, AD Štajerska (25:41,7); mlajše članice (6 km): 1. Tina Benčina. AD Maas Ljubljana, 23:48,9); mladinci 6 km: 1. Urban Jereb, AD Železniki (18:55,5); mladinke 4 km: 1. Maruša Mišmaš (AK Spela Grosuplje ...) 15:00,1, ..7. Jerneja Smonkar (AK Velenje) 16:43,3. Odbojka - članice tretje, deklice v vodstvu V soboto so članice ŽOK Kajuh Šoštanj v Grosupljem odigrale 5. krog. Zmagale so s 3 : 1 in so trenutno na tretjem mestu v 3. DOL-center. Naslednjo tekmo igrajo v soboto (26. 11.) doma proti ekipi iz Kočevja. V nedeljo pa so starejše deklice odigrale 2. kvalifikacijski turnir. Vrstnice Alianse so premagale z 2 : 1, z Mislinjo pa izgubile z 1 : 2. S tem so ohranile 1. mesto v skupini. trener Boris Plamberger, Anja Rotovnik, Zala Šart, Lejla Hasic, Nuša Ferk,Katja Avguštin, Meri Merzlak, Tina Polšak, Eva Hudournik, Lana Pergovnik in Lara Goršek. O NA KRATKO Petrovič sedmi na EP veteranov v judu Na nedavnem evropskem prvenstvu veteranov v judu v avstrijskem Leibnitzu je solidno uvrstitev dosegel tudi član Judo kluba Velenje Ivo Petrovič- Pero v kategoriji -100 kg. V starostni skupini od 54 do 58 let si je skupaj s francoskim tekmovalcem delil 7. mesto v svoji kategoriji med 19 tekmovalci. Tudi Janez Remše iz Lokovice Prejšnji četrtek so se v ljubljanski festivalni dvorani zbrali najboljši športniki iz sveta motošporta v Sloveniji. Podelili številne pokale za državno prvenstvo in tudi kristalno čelado, kar je vsako leto tradicionalna nagrada za moto športnika, ki 5 let dobiva pokale v prvenstvu. Letos jo je dobil Niko Sodnikar iz Kranja za deseti naslov državnega prvaka v starodob-nem motociklizmu. Izbran je bil tudi moto športnik leta v kategoriji supermoto - to je Uroš Nastran. Iz Šaleške doline je ponovno že pet let na svetovnem prvenstvu prisoten Janez Remše iz Lokovice, ki je letos na svetovnem prvenstvu dosegel v skupnem seštevku 13. mesto in prejel posebno priznanje za mednarodno uvrstitev. ■ ■ ■ Tako so igrali Nogomet - PrvaLiga, 18. krog Rudar Velenje - Nafta 2:4 (0:2) Strelci: 0:1 D Sreš (4), 0:2 Korošec (13), 0:3 Da Silva (56), 0:4 Da Silva (79), 1:4 Bratanovič (89), 2:4 Bratanovič (91). Rudar: Savič, Ihbeisheh (od 59. Bizjak ), Berko, Žinko, Stojnič , Klinar (od 50. Pod-logar), Mujakovič , Trifkovič, Bratanovič Rotman, Majcen (od 46. Djokič). Trener: Milan Djuričič. Drugi izidi: Triglav - HiT Gorica 0:2 (0:0), Domžale - Olimpija 0:1 (0:1), Maribor -Luka Koper 2:1 (2:1), Rudar - Nafta 2:4 (0:2), Mura 05 - CM Celje 4:0 (3:0). Vrstni red: 1. Maribor (42:21) 40, 2. Olimpija (31:22) 33, 3. Hit Gorica (30:19) 31, 4. Rudar (27:28) 24, 5. Domžale (24:25) 24, 6. Mura (20:25) 23, 7. CM Celje (25:28) 21, 8. Koper (22:25) 21, 9. Nafta (24:27) 20, 10. Triglav (6:31) 11. 2. SNL, 14. krog Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1) Strelca: Karapetrovič (38), Seferovič (67) Šmartno: Pusovnik, Omerovič (od 88. Lenošek), Kolsi, Jahič, Matič (od 74. Čirič), Mujakovič, Obu, Akamba, Bizjak, Prašnikar, Podbrežnik (od 68. Jelen). Trener: Ervin Polovšak. Drugi izidi: Roltek Dob - Bela krajina 2:1 (0:1), Dravinja Kostroj - Šampion Celje 1:2 (1:0), , Krško - Aluminij 0:0, Garmin Šenčur - Bravo 1 Interblock 0:0. Vrstni red: 1. Aluminij (31:6) 33, 2. Roltek Dob (17:14) 24, 3. Garmin Šenčur (21:16) 22, 4. Bravo 1 Interblock (15:12) 21, 5. Krško (13:11) 20, 6. Šampion Celje (25:22) 18, 7. Šmartno 1928 (17:28) 16, 8. Bela krajina (18:20) 15, 9. Kalcer Radomlje (13:19) 14, 10. Dravinja Kostroj (4:26) 6. Rokomet - 1. NLB Leasing liga, 11. k. Jeruzalem Ormož -Gorenje 29:35 (17:17 Gorenje: Gajič (12 obramb), Taletovič (1 obramba), Zaponešk, Bezjak 9, Melič 9 (5), Dolenec 4, Rutar, Cehte 1, Miklavčič 3, Gaber Golčar 1, Gams 1, Bajram 2, Šimič 3, Dujmovič 2, Horvat. Trener: Branko Tamše. Sedemmetrovke: J. Ormož 5 (4), Gorenje 5 (5), izključitve: J. Ormož 6 minuti, Gorenje 10 minut. Vrstni red: 1. Gorenje 19, 2. Celje PL 18, 3. Cimos Koper 17, 4. Trimo Trebnje 14, 5. Maribor Branik 12, 6. I. B. Izola 8, 7. J. Ormož 8,8 Loka 8, 9. Ribnica RH 8, 10. Krško 9, 11. Šmartno 6, 11. Krka 4. Krško - Loka 23:16 (11:7), Ribnica Riko hiše - Maribor Branik 28:28 (18:13), Istrabenz Plini Izola - Trimo Trebnje 27:25 (10:14), Celje Pivovarna Laško - Krka 43:27 (21:15), Šmartno Herz Factor Banka - Cimos Koper. Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 11 tekem - 19 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 11 - 18, 3. Cimos Koper 10 - 15, 4. Trimo Trebnje 11 - 14, 5. Maribor Branik 11 - 12, 6. Istrabenz Plini Izola 11 - 10, 7. Jeruzalem Ormož 11 - 8, 8. Loka 11 - 8, 9. Ribnica Riko hiše 11 - 8, 10. Krško 11 - 7 (-1), 11. Šmartno Herz Factor banka 10 - 6, 12. Krka 11 - 4 Naslednje tekme Gorenja: Gorenje - Cuatro Rayas Valladolid (26.11. ob 19:00), Gorenje - Cimos Koper (7.12. ob 19:00). 1. A državna liga, ženske, 9. krog RK Piran : ŽRK Veplas Velenje 24:27 (14:12) Veplas Velenje: Zec (19 obramb), Vajdl 4, Naglič 4, Nakič -, Hrnčič 2, Fatkič 11 (4), Sivka 3, Halilovič 2, Lakič -, Hofinger 1, Čater -, Perše -, Sešel, Simič. Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrov-ke: Piran 7 (8), Velenje 4 (4). Izključitve: Piran 6 minut, Velenje 8 minut. Drugi izidi: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN-I 21:27 (10:11), Mlinotest Ajdovščina - Celje Celjske mesnine 26:32 (11:13), Burja Škofije - Naklo-Tržič 25:36 (11:22), Antrum Sežana - Krka 17:44 (9:23), Olimpija - Krim Mercator. Vrstni red: 1. Krim Mercator 8 tekem - 16 točk, 2. Zagorje GEN-I 9 - 16, 3. Mercator Tenzor Ptuj 9 - 14, 4. Krka 9 - 12, 5. Celje Celjske mesnine 9 - 10, 6. Piran 9 -10, 7. Veplas Velenje 9 - 10, 8. Mlinotest Ajdovščina 10 - 8, 9. Naklo Tržič 9 - 4, 10. Antrum Sežana 9 - 4, 11. Olimpija 9 - 2, 12. Burja Škofije 9 - 2. Liga Telemach, 6. k. Elektra Šoštanj - Parklji 85 : 55 (72 : 44, 52 : 25, 23 : 16) Elektra: Rizman, Hasič, Zagorc 10 (3-4), Julevič 6, Lelič 10, Lekič 15 (5-6), Nuhanovič 14, Guna, Bajramlič 15 (1-1), Bukovič 2, Pajevič, Horvat 13 Vrstni red: 1. Elektra Šoštanj 11, 2. Helios Domžale (-1), 3. Šentjur oba 10, 4. Zlatorog (-1), 5. Geoplin Slovan, 6. Rogaška Crystal vsi 9, 7. Maribor Messer, 8. Hopsi Polzela oba 8, 9. Parklji 7, 10. LTH Castings Mercator 2. DOL moški, 5. krog Braslovče - Šoštanj Topolšica 1 : 3 (22, -21, -6, -19) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Lipovac, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Akrap, Pavič, Menih, Koželnik, Kugonič Vrstni red: 1. Šoštanj Topolšica 15, 2. Fužinar Metal Ravne 13, 3. Črnuče ACH I, 4. National Žirovnica 9, 5. KEKOOprema Žužemberk 8, 6. Santana Logatec, 7. Endal-Vuzenica, 8. Hoče vsi po 5, 9. Murexin 4, 10. Braslovče 0 Kegljanje, 2 liga -vzhod, 9. Krog Krško 2002 - Šoštanj 6 : 2 (3250 : 3217) Šoštanj: Fidej - 569 (1), Sečki - 541 (1), Križovnik - 490 (0), Petrovič - 529 (0), Hasičič - 548 (0), Arnuš - 540 (0). 24. novembra 2011 Četrtek, 24. novembra Petek, 25. novembra Sobota, 26. novembra Nedelja, 27. novembra Ponedeljek, 28. novembra Torek, 29. novembra Sreda, 30. novembra tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Daj, Domen, daj, ris. nan. 10.20 Luka, ris. 10.25 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 10.35 Male sive celice, kviz 11.15 Prenosni telefon in gospodar reke, igrani film 11.30 Slavna peterica, 20/26 12.00 Poročila 12.05 Slovenski vodni krog: Rak 12.30 Ugriznimo znanost: Svetleče diode 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Volitve 2011: Soočenje 14.30 Zlate roke, dok. feljton 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Akademik Kajetan Gantar, portret 16.20 Prava ideja!, poslov. odd. 17.00 Novice, šport, vreme 17.25 Babilon.tv: Noč 17.55 Razjarnikovi v prometu, 3/10 18.15 Minute za jezik 18.25 Karli, ris. 18.30 Mala kraljična, ris. 18.40 Palček smuk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Volitve 2011: Soočenje 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.30 Sveto in svet: Kar je v medijih, je resnično? 00.25 Dnevnik, ponov. 00.55 Slovenska kronika 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO (Ü] 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro 13.25 Videozid 14.10 Misija Evrovizija 16.10 Sozvočja Slovenije, 3/3 16.45 Mostovi 17.15 Kingdom (III.), 2/6 18.00 Evropski magazin 18.30 Univerza 19.00 Videozid 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Zoisove nagrade 2011, prenos 21.10 Komisar Rex, 3/10 22.00 George Gently (II.), 3/4 23.35 Videozid 00.20 Zabavni infokanal pop 06.35 Tv prodaja 07.05 Ko se zaljubim, nad. 08.00 Pola, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Preobrazba doma, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Žena za mojega očka, res. ser. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Vzgoja po pasje, dok. ser. 14.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Tereza, nad. 16.40 Ko se zaljubim, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Ko se zaljubim, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.50 Podjetni 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija išče lastnika ""5 Volitve 2011 e težave, am. film 00.55 Zvezde na sodišču, nan. 01.50 Šest modelov, nan. 02.25 24ur, pon. 21 23.00 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja Regionalne novice 1 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno, pogovor 11.35 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja - Momento 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - Vesele Štajerke, ans. Bratov Aubreht 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 00.45 Videostrani, obvestila 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Prihaja Nodi, ris. 10.20 Kravica Katka, ris. 10.25 Palček Smuk, ris. 10.35 Bine, nan. 10.55 Tekmici, igrani film 11.10 Glasbena šola 11.25 Pasja patrulja, 12/13 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Volitve 2011: Soočenje 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Kaj govoriš?-So vakeres? 16.00 Slovenci v Italiji 16.30 Babilon.tv: Noč 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potroš. odd. 17.50 Razjarnikovi v prometu, 4/10 18.20 Timi gre, ris. 18.30 Bali, ris. 18.40 Penelopa, ris. 18.45 Rjavi medvedek, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.10 Gandža, 11/13 00.40 Gandža, 12/13 01.10 Posebna ponudba, potro. odd. 01.35 Dnevnik, ponov. 02.00 Slovenska kronika 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal TV SLO ® 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 11.25 Nordijsko smučanje, sp, smuč. tek, sprint M in Ž, prenos 13.15 Videozid 14.00 Glasnik, tv Maribor 14.30 Evropski magazin 15.00 Osmi dan 15.35 Firma.tv 16.10 Med valovi 16.35 Circom regional, tv Maribor 17.05 Rad igram nogomet 17.35 Nordijsko smuč., sp, smuč. tek, sprint M in Ž, posn. 18.25 Črno beli časi 18.50 Knjiga mene briga 19.05 Videozid 20.00 Zvezdniški menihi, dok. odd. 20.50 Oglaševalci (II.), 9/13 21.45 Vampirska ljubezen, šved. film 23.35 Sence Casablance, dok. odd. 01.00 Videozid 01.55 Zabavni infokanal POP 06.35 Tv prodaja 07.00 Ko se zaljubim, nad. 07.55 Pola, nad. 08.50 Tv prodaja 09.05 Preobrazba doma, dok. ser. 10.05 Tv prodaja 10.35 Žena za mojega očka, res. ser. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Vzgoja po pasje, dok. ser. 14.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Tereza, nad. 16.40 Ko se zaljubim, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Ko se zaljubim, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Minuta do zmage 22.00 24ur zvečer 22.30 Vlomilka, kanad. film 00.30 Zvezde na sodišču, nan. 01.25 Šest modelov, nad. 01.55 24ur, ponov. 02.55 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna 06.05 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, 2/10 07.15 Bine, lutk. nan. 07.35 Studio Kriškraš 08.20 Ribič Pepe, 9/12 08.40 Iz popotne torbe: Vse je enkrat prvič 09.05 Smrkci, ris. nan. 09.30 Male sive celice, kviz 10.10 V dotiku z vodo, 11/26 10.40 Polnočni klub 11.50 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem beška vaba, jug. film 14.25 16.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.20 Na vrtu, tv Maribor 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Sobotno popoldne 17.25 Prenova doma 17.30 Kdo ima prav? 17.45 Jermanovo oko 17.50 Trije na Damjana 18.30 Ozare 18.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Klic dobrote 21.50 Sveta voda Uročka, dok. film 22.15 Poročila, šport, vreme 22.50 Ozemlje na prepihu 22.55 Sinovi anarhije II., 13/13 00.00 Ozare, ponov. 00.05 Dnevnik, ponov. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal TV SLO d) 10.00 Skozi čas 10.10 Posebna ponudba, potr. odd. 10.50 Slovenci v Italiji 11.20 Med valovi 11.50 Circom regional 12.15 Knjiga mene briga 12.35 Londonski vrtiljak 13.05 Športni izziv 13.35 Magazin v alp. smuč. 14.00 Skoko so moje življenje, dok. film 14.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki, ekipno, prenos 16.55 Rokomet, liga prvakov, Cimos Koper - St. Peterburg, prenos 18.40 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja 19.25 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos 20.30 Formula 1, veliga nagrada Brazilije, kvalif., posn. 21.00 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja 22.00 Na lepše 22.25 Videozid 23.10 33/45, sobotna glas. noč 00.10 Brane Rončel izza odra 01.45 Zabavni infokanal 06.40 Ozemlje na prepihu 07.00 Nina Nana, ris. 07.05 Želejčki, ris. 07.10 Dim, Dam, Dum, ris. 07.15 Mojster Miha, ris. 07.25 Pokec, ris. 07.30 Penelopa, ris. 07.35 Timi gre, ris. 07.45 Veterinar Joc, ris. 07.55 Palček Smuk, ris. 08.05 Franček, ris. 08.15 Janezek in Samuel, ris. 08.25 Fifi in cvetličniki, ris. 08.35 Gregor in dinozavri, ris. 08.45 Palček David, ris. nan. 09.10 Mala kraljična, ris. 09.20 Luka, ris. 09.25 Smrkci, ris. nan. 09.45 Bali, ris. 10.00 Kuhanje?, ris. 10.15 Šport špas 10.50 Prisluhnimo tišini 11.15 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Na zdravje! 15.10 Prvi in drugi 15.30 Sloveski magazin 16.00 Onkraj obzorja, 3/4 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ugani kdo pride na večerjo? 18.40 Gregor in dinozavri, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Misija Evrovizija 21.40 Vodnar, dok. portret 22.35 Poročila, šport, vreme 23.05 Ars 360 23.15 Maria Wern, 5/7 00.50 Slovenski magazin 01.15 Dnevnik, ponov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Infokanal TV SLO ® 08.50 Skozi čas 09.00 Globus 09.45 12. državno tekmovanje citrarjev v komor. skup., 1. del 10.20 Panika na vasi, koprod. film 11.35 Turbulenca 12.05 Univerza 12.35 Rad igram nogomet 13.10 Nord. smuč., sp, smuč. skoki posamično, prenos 15.00 Konjeništvo, sp v preskak. ovir, prnos iz Celja 16.00 Nogometni magazin NZS 16.30 Formula 1, velika nagrada Brazilije, prenos 18.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M), pren. 20.15 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, posn. 20.50 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja 21.45 Žrebanje lota 21.55 Mali širni svet (I.), 5/10 22.45 Dežela šerp, dok. feljton 23.15 Zadnji vlak domov, dok. odd. 00.45 Fragma: Merica sreče, tv drama 01.10 Zabavni infokanal 06.15 Ars 360 06.25 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Žametek, ris. nan. 10.30 Bacek Jon, ris. 10.35 Risanka 10.50 Iz popotne torbe 11.10 Šport špas 11.35 Tone Pavček: Čenčarije, otr. odd. 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Slovenski magazin 13.55 Na lepše 14.15 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Prvi in drugi 15.55 Vodnar, dok. portret 17.00 Poročila ob petih 17.25 Duhovni utrip 17.45 Pogled na ... 17.55 Razjarnikovi, 5/10 18.25 Pokec, ris. 18.30 Svetovalka hana, ris. 18.40 Palček Smuk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Umetnost igre 23.35 Glasbeni večer 01.05 Duhovni utrip 01.20 Dnevnik, ponov. 01.45 Slovenska kronika 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Roli Poli, ris. 10.20 Pujsa Pepa, ris. 10.25 Ančine nogice, ris. 10.35 Penelopa, ris. 10.40 Studio Kriškraš 11.30 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi 12.20 Umetnost igre 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.25 Babilon.tv: Noč 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Knjiga mene briga 16.00 Sveto in svet 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Trening spomina 17.40 O živalih in ljudeh 18.00 Razjarnikovi, 6/10 18.20 Minute za jezik 18.30 Fifi in cvetličniki, ris. 18.40 Timi gre, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Volitve 2011: Soočenje 20.55 Dosje 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Globus 23.35 Poraz, 2/2 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 O živalih in ljudeh 01.00 Dnevnik, ponov. 01.25 Slovenska kronika 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal 02.40 Infokanal TVSLOr TVSLOr 07.00 Infokanal 07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro 14.00 Videozid 14.45 Zvezdniški menihi, dok. odd. 15.40 Sobotno popoldne 16.55 Moja družina (X.), 9/9 17.20 ARS 360 17.30 Kaj govoriš?-So vakeres) 17.50 Dober dan, Koroška 18.20 Firma.tv 18.55 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope, 2/3 21.30 Na utrip srca 23.05 Predor, koprod. film 00.25 Peklenski izbor 01.15 Zabavni infokanal ^^^^^^ 01.10 Zabavni infokanal ^^^^^^ pop DOO pop Tv prodaja ■ ^ ^^ ■ ^ 06.35 Tv prodaja Dani in Dadi duet, ris. ser. 06.00 Tv prodaja 07.05 Ko se zaljubim, nad. Mumu, ris. ser. 06.30 Dani in Dadi duet, ris. ser. 08.00 Beverly Hills 90210, nan. Metka, ris. ser. 06.35 Mumu, ris. ser. 08.55 Tv prodaja 07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 12.25 Peklenski izbor 13.10 Bleščica, odd. o modi 13.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.35 Prisluhnimo tišini 15.05 Sveta voda Uročka, dok. film 16.30 Na vrtu, tv Maribor 16.00 Glasnik 16.25 Slovenski vodni krog: Koritnica, dok. odd. 16.55 Šport 19.00 Videozid 19.50 Žrebanje Astra 20.00 City folk: Zagreb 20.30 Pri'Pearsonovih II., 10/12 20.50 Odvetnik za teror, dok. film 23.05 Brane Rončel izza odra 00.35 Videozid 01.25 Zabavni infokanal 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Marči Hlaček, ris. nan. 10.35 Fifi in Cvetličniki, ris. 10.45 Ribič in Pepe, otr. odd. 11.05 Zlatko Zakladko 11.20 Pustolovščina, 11/24 12.00 Poročila 12.05 Dosje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Tednik 14.25 Duhovni utrip 14.40 Črno beli časi 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Ugriznimo znanost: Trening spomina 16.05 O živalih in ljudeh 16.20 Globus 17.00 Novice, šport, vreme 17.25 Turbulenca 18.00 Razjarnikovi, 7/10 18.25 Penelopa, ris. 18.30 Kuhanje, ris. 18.40 Gregor in dinozavri, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Preberi in zažgi, am. film 21.30 Od električarja z ljubeznijo, igrani film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.10 Prava ideja, poslov. odd. 23.35 Turbulenca 00.05 Usodna nesreča II., 10/13 01.00 Dnevnik, pon. 01.30 Slovenska kronika 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Infokanal TV SLO ® 07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro 13.30 Videozid 14.15 Onkraj obzorja, 3/4 15.10 Ugani, kdo pride na večerjo? 16.35 City folk: Zagreb 17.05 Mostovi 17.35 Dosje 18.30 Nogomet, evr. liga, Maribor - Brugge, prenos 21.05 Nogomet, Braga - Brimingham, povzetek tekme 21.20 Žrebanje lota 21.30 Londonski vrtiljak 22.00 Športni izziv 22.30 Bleščica, oddaj o modi 23.00 Slovenska jazz scena 00.00 Videozid 00.50 Zabavni infokanal Tv prodaja Dani in Dadi duet, ris. ser. Mumu, ris. ser. , ris. ser. in Lili, ris. ser. Tobi in njegov lev, ris. ser. Hobonavti, ris. ser. Liza in Pavel, ris. ser. Angelina Balerina, ris. ser. Nal in Lili, ris. ser. Martinov svet, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. Lupdidu, ris. ser. 06.35 06.45 07.00 07.05 07.10 07.25 07.30 07.45 07.50 08.05 08.20 ris. ser. 08.45 Diego in prijatelji, ris. 09.00 Profesor Baltazar, ris. ser. 09.10 Neobičajna šola, ris. ser. 09.15 Sabrinino skrivno življenje, ris. 09.40 Bum in rdečeglavčki, ris. ser. 09.45 Nova generacija, ris. ser. 10.10 Bakugan, ris. ser. 10.35 Čarobni vrtiljak, ris. ser. 10.50 Živalski fenomeni, mlad. ser. 11.10 Radovedni George, ris. ser. 11.30 Beverly Hills 90210, nad. 12.20 Zadržana nevesta, am. film 14.05 Zmenki milijonarjev, res. ser. 15.05 Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser. 16.05 Kamera teče, dok. ser. 16.35 Kaj muči Golberta Grapea, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija išče lastnika 21.30 Divjaka, am. film 23.25 Grozljiva žetev, am. film 01.25 24 ur, ponov. 02.25 Nočna panorama Tv prodaja Dani in Dadi duet, ris. ser. .35 Mumu, ris. ser. .45 Metka, ris. ser. 07.00 Nal in Lili, ris. ser. 07.05 Tobi in njegov lev, ris. ser. 07.10 Hobonavti, ris. ser. 07.25 Liza in Pavel, ris. ser. 07.30 Angelina Balerina, ris. ser. 07.45 Nal in Lili, ris. ser. 07.50 Martinov svet, ris. ser. 08.05 Moj mali poni, ris. ser. 08.30 Radovedni Jaka, ris. ser. 08.45 Grozni Gašper, ris. ser. 09.00 Profesor Baltazar, ris. 09.10 Neobičajna šola, ris. ser. 09.15 Jagodka, ris. ser. 09.40 Bum in rdečeglavčki, ris. ser. 09.45 Nova generacija, ris. ser. 10.10 Bakugan, ris. ser. 10.35 Čarobni vrtiljak, ris. ser. 10.50 Živalski fenomeni, ris. ser. 11.10 Radovedni George, ris. ser. 11.30 Beverly Hills 90210, nan. 12.25 Kje bosta otroka?, am. film 14.10 Zmenki milijonarjev, res. ser. 15.10 Dvoboj kuharskih mojstrov 16.10 Made in America, am. film 18.15 Ljubezen skozi želodec, kuh. od 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija išče lastnika, v živo 21.30 Moje ime je Sam, am. film 00.05 Boleče slovo, am. film 01.50 24ur, ponovitev 02.50 Nočna panorama .35 Tv prodaja 07.05 Ko se zaljubim, nad. /ills 90210, nan. 55 Tv prodaja 10 Zmenki milijonarjev, res. ser. 10.05 Tv prodaja 10.35 Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Vzgoja po pasje, dok. ser. 14.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Tereza, nad. 16.40 Ko se zaljubim, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Ko se zaljubim, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Trdoglavci, hum. ser. 21.00 Razočarane gospodinje, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Dave, am. film 00.35 Zvezde na sodišču, nan. 01.30 Šest modelov, nan. 02.05 24ur, ponovitev 03.05 Nočna panorama Zabavni infokanal ^^^^^^^^^ □ □R P°P I ^ ^^ I ^ 06.35 Tv prodaja 07.05 Ko se zaljubim, nad. 08.00 Beverly Hills 90210 08.55 Tv prodaja 09.10 Zmenki milijonarjev, res. ser. 10.05 Tv prodaja 10.35 Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Vzgoja po pasje, dok. ser. 14.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 14.35 Moji dve ljubezni, nad. 15.35 Eva Luna, nad. 16.40 Ko se zaljubim, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Ko se zaljubim, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Preverjeno 22.00 24ur zvečer 22.30 Daj naprej, am. film 00.55 Zvezde na sodišču, nan. 01.50 Šest modelov, nan. 02.25 24ur, ponov. 03.25 Nočna panorama 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - Vesele Štajerke, ans. Bratov Aubreht 11.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja - Kaj jedo vegetarijanci? 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja, informativna oddaja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Še pomnite prijatelji, glasbena oddaja - 3. del 22.20 Videospotdneva 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 09.00 Miš maš, otroška oddaja - Kaj jedo vegetarijanci? 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Kaj prinaša Zakon o uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pogovor 10.45 Še pomnite prijatelji, glasbena oddaja - 3. del 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas - tabornike! 18.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1977. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Vabimo k ogledu 20.25 MediaFest Plitvice 2010, 3. del 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja - Kaj jedo vegetarijanci? 09.40 1976. VTV magazin 09.55 Kultura, informativna oddaja 10.00 Športni torek, šp. inf. oddaja 10.10 1977. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Ali živimo v varnem okolju? -pogovor s strokovnjaki Vabimo k ogledu Naj viža - Vesele Štajerke, ans. Bratov Aubreht 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 13.40 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo: Potrebujem inštrukcije; TOM telefon 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Pop corn: Momento, glasb. odd. 19.50 Vabimo k ogledu 19.55 MediaFest Plitvice 2010, 2. del 21.25 Vabimo k ogledu .35 Naj \ 21.30 te strokovnjaka, pogovor LAŽ ŠTRUMPFL, - gost: odvetni 21.30 Jutranji 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1977. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 11.50 Vabimo k ogledu 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Bila je huda mravljica 18.40 Modri Jan: Poglejmo v vesolje 18.55 Regionalne novice 2 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Znamo zmoremo, izobraževalna oddaja 20.30 Predčasne volitve v Državni zbor 2011 - gostje: Srečko Meh, kandidat SD v 7. volilnem okraju, Andreja Katič, kandidatka SD v 8. volilnem okraju, Bojan Kontič, župan MO Velenje 21.30 Regionalne novice 3 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja, informativna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila .35 Tv prodaja 07.05 Ko se zaljubim, nad. 08.00 Pola, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Preobrazba doma, dok. ser. 10.05 Tv prodaja 10.35 Ameriška princeska, res. ser. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Vzgoja po pasje, dok . ser. 14.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 15.35 Eva Luna, nad. 16.40 Ko se zaljubim, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Ko se zaljubim, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Zdravnikova vest, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Filadelfija, am. film 00.55 Zvezde na sodišču, nan. 01.50 Šest modelov, nan. 02.20 24ur, pon. 03.20 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Lokalni utrip, inf. oddaja 11.25 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1978. VTV magazin 20.15 Kultura, inf. oddaja 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Dokumentarna oddaja 20.55 Videospot dneva Predčasne volitve v Državni zbor 2011 - gost: Franc Sever, kandidat SDS v 7. volilnem okraju 21.40 Predčasne volitve v Državni zbor 2011 - Državljanska lista Gregorja Viranta 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Zgodbe o volji in moči 23.40 Vabimo k ogledu 21 23.45 23.50 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1978. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.15 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.40 Zgodbe o volji in moči 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Vprašajte strokovnjaka, pogovor - gost: Blaž Štumpfl, odvetnik 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Posnetek koncerta 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Predčasne volitve v Državni zbor 2011- soočenje kandidatov 8. volilnega okraja 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 24. novembra 2011 "•'"ÖS PRIREDITVE 25 Biseri maturantskega plesa 2011/2012 V torek velika modna revija V naši skupni akciji »Biseri maturantskega plesa« smo tik pred velikim dogodkom. Za vse bodoče maturante, maturantke, njihove starše in prijatelje pripravljamo modno revijo maturantskih in svečanih oblek. Nanjo vabimo ta torek, 29. novembra, ob 17. uri v dvorano velenjskega doma kulture. Noč, o kateri sanja vsak srednješolec in srednješolka, se hitro bliža. Zagotovo letošnji maturanti in maturantke že razmišljajo o svojem maturantskem plesu, o tem, kaj bodo oblekli, kako se bodo naličili ... Mnogi se še odločajo, saj prav nikomur ni vseeno, kako bo izgledal 2. ali 3. marca 2012, ko bo prišla njegova noč, njen večer. Takrat bo namreč Šolski center Velenje v Rdeči dvorani pripravil maturanstki ples in naša komisija bo na obeh večerih izbirala najbolj izvirno oblečene maturante in maturantke. Da bo odločitev pri izbiri večerne toalete lažja, sta naši modni oblikovalki Jelena Stevančevič in Petra Meh že pred časom objavili razpis za mlade modne oblikovalce, ki se jima bodo na modni reviji pridružili s svojimi kolekcijami večernih in maturantskih oblek in modnih dodatkov. Veseli nas, da boste lahko v torek uživali v kreacijah modne hiše Volonte ter Petre Meh in številnih mladih kreatorjev in kreatork, ki so še študenti ljubljanske naravoslovno-tehnične fakultete - smer modno oblikovanje. Tudi njim bo modna revija zagotovo izziv. S svojimi kreacijami vas bodo navduševali Matic Veler, Tina Verbič, Andela Lukanovic in Jožica Trstenjak. Posebno pozornost bodo v tem večeru posvetili tudi moški modi. Prepričani smo, da bodo tudi fantje našli ideje za svojo slavnostno toaleto, saj smo letos spomladi prav pri njih pogrešali več izvirnosti in drznosti. Da bodo manekenke in manekeni - večina jih bo dijakov Šolskega centra Velenje - na modni pisti še bolj zapeljivi, bo poskrbela vizažistka Mirela Muminovic, dogajanje na odru pa bosta ovekovečila fotografa Dita Fric (Studio f4) in Roman Bor (Foto Izziv). Ravnateljica šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič, ki skrbi za koordinacijo akcije na Šolskem centru Velenje, je že razposlala vabila, med obiskovalci pa bodo izžrebali dva, ki bosta prejela brezplačni vstopnici za maturanstki ples. Torkov večer bodo z nastopom obogatili dijaki in dijakinje ŠCV, ki pod mentorstvom profesorjev Maše Kolšek, Katje Ranzinger Čater in Sebastjana Kukovca pripravljajo plesno-pevski dogodek. Zagotovo jim bo z njim uspelo obogatiti modno revijo. Za glasbo bo ves večer skrbel DJ Partyzan. Ob koncu vas še enkrat vabimo, pridite na modno revijo. Zagotavljamo vam, da bo prava paša za oči, dušo in vse vaše čute. Če boste med prikazanimi modeli našli kaj točno zase, pa bomo še bolj veseli! ■ S0LSKI CENTER VELENJE VDLDNTE VRENJU Četrtek, 24. nov. 19.00 Glasbena šola Velenje Predstavitveni koncert Umetniške gimnazije in vzporednega glasbenega izobraževanja 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopis. Ekskluzivno iz pučave - s kolesom po Omanu Petek, 25. nov. 16.00 - 17.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba igralne urice 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralni krožek za najstnike: Cool knjiga 21.00 eMCe plac Koncert Liferuiner (CAN) Buried in Verona (AUS) in The Eklijah (UK) Sobota, 26. nov. 8.00 - 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje Knjižni bazar - Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00 - 15.00 Vila Mojca 12. novoletni darilni bazar 9.00 - 13.00 Mercator center Velenje Ekološka tržnica 10.00 Mercator center Velenje Domača zabava - ob zvokih harmonike vam bodo teknile odlične pečenice z zeljem. 17.00 OŠ Gustava Šiliha Velenje Prva namiznoteniška liga - NTK Tempo : NTK Kema 18.00 Krstnikov dom Vinska Gora Predavanje Vikija Grošlja: Na smučeh od 0 do 8000 metrov 19.00 Rdeča dvorana Velenje Pokal EHF moški - RK Gorenje : C. R. Valladolid (Španija) 19.30 Dom kulture Velenje Premiera komedije Gledališča Velenje - Enkrat na teden 21.00 eMCe plac Deep house night, DJ Sale - I feel Velenje Kdaj - kje - kaj Nedelja, 27. nov. 10.00 - 12.00 Mercator center Velenje Lumparije, Osemnogi potepuh, ustvarjalna delavnica s pravljico. 18.00 Vila Bianca Velenje Ljudsko-pevski kulinarični večer s Šaleškim študentskim oktetom Ponedeljek, 28. nov. 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Bolečine v križu 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Otroška ustvarjalna delavnica: Duhec Torek, 29. novembra 17.00 Dom kulture Velenje Modna revija za maturante 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleščini Sreda, 30. novembra 13.30 Center starejših Zimzelen, Topolšica Bralna čajanka Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic: Pika plete Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Humanistični večeri, Šamanizem med religijo in znanostjo 17.00 19.19 flOOR JANJI Četrtek, 24. nov. 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepeti pod Pustim gradom Petek, 25. nov. 19.00 Wellness center Zala Topolšica Pokal mesta Šoštanj (1. dan) Sobota, 26. nov. 9.00 - 13.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Katarinin sejem 10.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra : Hopsi Polzela(9. krog 1. SKL za kadete U16) 15.00 Hotel Vesna Terme Topolšica Pokal mesta Šoštanj (2. dan) Nedelja, 27. nov. 10.00 Športna dvorana Šoštanj Kvalifikacijski turnir skupine D -kadeti OK Šoštanj Topolšica /ŠAViMjNOMBPAKI Četrtek, 24. nov. 16.30 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (predšolska skupina) 18.30 Dvorana Marof Tečaj družabnega plesa za odrasle Petek, 25. novembra 16.00 Dvorana Marof DeSUS - predvolilno srečanje 16.30 Hiša mladih Plesno gibalne delavnice (mlajša šolska skupina) 18.00 Hiša mladih Plesno gibalne delavnice (starejša šolska skupina) Sobota, 26. nov. Kleti odprtih vrat: Marjan Primožič, Mali vrh 51; Peter Krajnc, Podgora - zidanica Vrban 11.00 Dvorana Marof Ustvarjalna delavnica izdelave adventnih venčkov 19.00 Hiša mladih Letna skupščina KŠŠF, postmartinovanje Nedelja, 27. nov. Kleti odprtih vrat: Marjan Primožič, Mali vrh 51; Peter Krajnc, Podgora - zidanica Vrban Ponedeljek, 28. nov. 16.31 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (predšolska skupina) 18.30 Dvorana Marof Pilates Torek, 29. novembra 18.00 Dvorana Marof Joga Sreda, 30. novembra 16.30 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (mlajša šolska skupina) 18.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (starejša šolska skupina) Koledar imen November/listopad 24 • Četrtek - Janez 25 • Petek - Katarina 26 • Sobota - Konrad 27 • Nedelja - Virgil 28 • Ponedeljek Jakob 29 • Torek - Radivoj 30 • Sreda - Andrej Lunine mene 25 • novembra, ob 7. 10, prazna luna (mlaj) Kam na izlet? - 26. 11.: »Na smučeh od 0 do 8000 m« - ob 18 h predavanje V. Grošlja v Krstnikovem domu pri cerkvi v Vinski Gori - PD Vinska Gora. Vabljeni! Adventni dogodki v Šoštanju Šoštanj - Turistično olepševalno društvo Šoštanj se že pripravlja na adventni čas. Po tradiciji na prvo adventno nedeljo pripravijo blagoslov in dvig adventnih venčkov nad Trg bratov Mravljakov. To bo letos 27. novembra, ob 16. uri. Dogajanje bo popestril pevski zbor Svoboda, blagoslov bo opravi dekan Jože Pribožič, voščilo krajanom pa predstavnik občine. Šoštanj pa bo tudi letos obiskal Miklavž s spremstvom. Pričakujejo ga v ponedeljek, 5. decembra ob 18. uri. Ustavil se bo na Trgu bratov Mravljakov. Vse otroke, ki bodo prišli na Miklavžev oder, bo obdaril. Pomagali mu bodo angeli. Seveda ne bo manjkal parkljev ognjemet, društvo pa bo na obeh prireditvah poskrbelo za toplo okrepčilo. ■ mkp Vsakdo ima pravico ■ • V* • do mirnega življenja Od 25.11. do 10.12. potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in otroki. Vsakdo ima pravico do mirnega življenja, ter osebne in telesne nedotakljivosti. Pomislimo na svoje vedenje in ravnanja v odnosu do bližnjega. Številke varnih hiš, kamor se lahko obrnete po pomoč, so: 03 492 63 57, 03 897 66 90, ter 02 882 94 35. ■ CITYCENTER Celje • četrtek, 24. 11., 14.00-19.00 Biotržnica • petek, 25. 11., 17.30 priprava božičnih okraskov za okrasitev ograje v zimski poni deželi • nedelja, 27. 11. 11.00 pravljične urice v Džungli • ponedeljek, 28. 11., 17.00 druženje s člani Siddharte in podpisovanje novega albuma in dvojnega DVD-ja pred Big Bang Športno društvo skupine premogovnik Velenje vabi v nedeljo, 4. decembra, na 7. tradicionalni štafetni tek sv. Barbare. tek bo potekal v okolici Škalskega jezera v Velenju začetek ob 10. uri. nikoli sami- 0 17,81 KINO VELENJE • SPORED 12. novoletni darilni bazar Velenje, 26. novembra - V soboto med 9. in 15. uro bodo v Vili Mojca pripravili tradicionalni dobrodelni bazar, na katerem bodo v nakup ponudili številna darila in darilca, primerna za praznični čas, ki se hitro bliža. Vendar so darila, kupljena na dobrodelnem bazarju Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, nekaj posebnega, saj bo izkupiček tudi letos namenjen programom, ki jih zveza vse leto pripravlja za otroke. Tudi letos bo veliko darilc na stojnicah iz bogate zakladnice izdelkov, ki med letom nastajajo v kreativnih delavnicah v Vili Mojca, kar nekaj pa jih bodo prispevali donatorji. Praznični bazar bodo ob 11. uri popestrili z nastopom malih pevcev otroškega pevskega zbora Murenčki iz Vrtca Vrtiljak, ki bodo pod vodstvom Urške Rihtar pripravili Mini praznični koncert. Pridite, izberite kakšno lepo darilo zase ali svoje najdražje in s tem osrečite še otroke iz Šaleške doline. ■ bš VELIKA in MALA DVORANA HOTELA PAKA: NANGA PARBAT Alpinistična biografska drama, 104 minute. Režija: Joseph Vilsmaier. Igrajo: Florian Stetter, Andreas Tobias, Karl Markovics, idr. Petek, 14 .10., ob 18.00 Petek, 25. 11., ob 20.00 Sobota, 26. 11., ob 20.00-mala dvorana Nedelja, 27. 11., ob 18.00 Junija 1970 sta brata Messner po Rupalski steni osvojila Nanga Parbat. Na vrhu se je Güntherja lotila gorska bolezen, zato sta se vračala po Diamirski steni. Med spustom je Güntherja odnesel plaz. Reinhold se je po šestih dneh z resnimi ozeblinami vrnil v tabor sam in bil nepravično obtožen, da je za podvig žrtvoval bratovo življenje. PARANORMALNO 3 (Paranormal Activity 3) Grozljivka, 84 minut. Režija: Terrence Malick. Igrajo: Henry Joost, Ariel Schulman. Igrajo: Katie Featherston, Sprague Grayden, Lauren Bittner, idr. Petek, 25. 11., ob 18.00 Sobota, 26. 11., ob 20.30 Nedelja, 27. 11., ob 19.00-mala dvorana Impresionistična družinska saga, umeščena na ameriški srednji zahod 50-ih let. Od otroške nedolžnosti do razočaranja zrelih let spremljamo najstarejšega izmed treh sinov, Jacka, in njegov težaven odnos z očetom. Hvalnica življenja, ki skozi kalejdoskop intimnega in kozmičnega, od čustvovanja družine v teksaškem mestecu do neskončnih horizontov prostora in časa, od izgubljene nedolžnosti otroštva do čudenja moža pred obličjem tran- scendence, odkriva odgovore na najgloblje in najbolj osebne skrivnosti človeštva. V Malick-ovem značilnem vizualnem univerzumu surova narava in duhovna milina skupaj krojita ne le naša posamična življenja, pač pa življenje samo. S podporo Ministrstva za kulturo! MORILSKA ELITA (Killer Elite) Akcijski triler, 105 minut. Režija: Gary McKendry. Igrajo: Jason Statham, Clive Owen, Robert De Niro, Dominic Purcell, Aden Young, Yvonne Strahovski, Ben Mendelsohn idr. Petek, 25. 11., ob 19.00 -mala dvorana Sobota, 26. 11., ob 18.00 Nedelja, 27. 11., ob 20.15 Nova akcijska pustolovščina Morilska elita, ki je nastala na podlagi resničnih dogodkov, sledi enemu najbolj izurjenih agentov za posebne naloge Dannyju (Jason Statham); tega zvabijo iz prostovoljnega izgnanstva, da sestavi svoje moštvo operativcev, s katerimi se poda na domala nemogočo nalogo: rešiti nekdanjega mentorja in partnerja Hunterja (Robert De Niro). Skupaj naj bi se prebili v vrste ugledne in strah zbujajoče posebne vojaške enote - Special Air Service oz. britanske posebne enote letalstva SAS, v kateri morajo razkriti celico vojakov morilcev in njihovega vodjo Spika (Clive Owen), preden njihova dejanja sprožijo mednarodno krizo. OBUTI MAČEK (La veritable histoire du Chat Botte) - - sinhroniziran v slovenščino. Animirana pravljica, 80 minut. Režija: Jerome Deschamps, Pascal Herold, Macha Makeieff. Slovenski glasovi: Kristijan Guček, Primož Pirnat, Gregor Gruden, Vesna Pernarčič, Maja Kunčič idr. Nedelja, 27. 11., ob 16.00 -otroška matineja Mali Peter po očetovi smrti podeduje mačka, ki govori in ima čudežne sposobnosti zaradi svojih rdečih škornjev. Za svojega mladega gospodarja, ki je silno zaljubljen v princeso, je pripravljen narediti skorajda vse. Vendar se mora dvojica prebrisano lotiti osvajanja princese, saj obstajajo še drugi, zlobni snubci, ki jima želijo prekrižati načrte. S podporo Ministrstva za kulturo! Naslednji vikend, od 2. 12. do 4. 12. napovedujemo: akcijsko komedijo OROPAJ BOGATAŠA, dramo ŽENSKA, KI POJE, otroški pustolovski film KOKO IN DUHOVI, akcijsko dramo KUŽNA NEVARNOST OBVESCEVALEC 24. novembra 2011 c9fvto KORELC Polnjenje klima naprav Cenitev poškodovanih Avtoličarstvo Vgradnja vetrobranskih stekel Vleka vozil doma in v tujini Korelc Marko, s.p., Podkraj pri Velenju 10 R, Velenje rffiTlTnKPl^ T: 03 586 25 77,041 738 125, E: avto.korelc@telemach.net AVTO MURSIC d.o.o. Zarova cesta 7 3320 Velenje -SERVIS IN PRODAJA - REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO -VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZI LA Tel. 03 898 54 80 041-1/885 2141 Magična zabava za rojstni dan, poroke, abrahami... Pokličite pravega čarodeja 041 885214 Nagradna križanka Presta Podjetniki, Pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50 PRESTA, d. o. o., vas ob okroglem jubileju pričakuje v prenovljeni prodajalni, slaščičarni v CENTRU NOVA! Pričakovanje praznikov je pravzaprav najlepši čas v letu. V teh dneh v Presti še posebej diši po vsakodnevnih in prazničnih dobrotah. Dolgoletna tradicija je še dodatni adut kakovosti. Običajno sodi k praznikom orehova potica, domači keksi in kolač s suhim sadjem. V naši pekarni in slaščičarnah se bodo decembra širile omamne vonjave po domači potici in pecivu. Obiščite nas! Pekarna in prodajalna Presta, Cesta talcev 2, Velenje Tel.:03 586 23 70, 051 396 990 Prodajalna, kavarna in slaščičarna Center Velenje, Šaleška 21/Nova/ Tel.: 03 898 71 94 Kavarna Presta Šoštanj, Cesta Lole Ribarja 6, Tel.: 03 898 64 80 Izrezano geslo - geslo je datum praznovanja obletnice, ki bo v Presta Centru v Velenju,, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o.; Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "Presta" najkasneje do 5. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade: torto, potico in sadni kruh. RADIO VELENJE ČETRTEK, 24. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 25. novembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 26. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 27. novembra 1.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 28. novemb. I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 29. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 30. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. nov. 2011 do 20. nov. 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene vavtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. nov. 2011 do 20. nov. 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka OBVESCEVALEC 27 mali OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) nudiM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. stiki-roznansTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Tel.: 03 57 26 319 Gsm: 031 836 378, 031 505 495, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold MLAJŠI očka, ki nima sreče v ljubezni, išče žensko do 45 let. Skupaj nam je lahko lepo. Gsm: 041 859 096, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold OMOGOČAMO brezplačna spoznavanja ženskam do 48. leta, ostale plačajo 14 evrov. Gsm: 031 505 495, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold PUNCE in gospe vseh starosti si želijo trajnih razmerij. Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.), Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold PODJETNIKI, upokojenci, delavci, kmetje, študentje, intelektualci, vdovci vas želijo spoznati. Tel.: 03 57 26 319, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold neRremicnineI KUPIM hišo ali zazidljivo oz. delno zazidljivo parcelo v Šentilju pri Velenju. Gsm: 041 726 415 V ZADREČKI dolini prodam starejšo hišo (opremljeno, vsi priključki), manjšo delavnico in čebelnjak. Gsm: 041 368 780, med 8. in 10. uro SOZBA CITROEN C3, l. 2007, 34.000 km, prodam. Tel.: 03 58 76 125 VW POLO, l. 1997, reg. do 11/2012, diezel, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 566 415 MOTORNE sanke, bombarder 550 f, l. 2005, dobro ohranjene, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 040 648 720 RAZNOHH POSODO za mast, 50 l, prodam. Gsm: 031 823 705 ZIMSKE gume s platišči, dim. 17570/13, za suzuki baleno ali golf II. prodam. Vožene samo tri mesece. Gsm: 041 518 907 habit nepremičnine Hcfclt, ±o.o„ Koroška 48, V ; tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 pridelki BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 58 69 881, zvečer BUKOVA drva prodam. Gsm: 041 577 305, tel.: 03 58 86 267 JABOLČNO vino, domači kis, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883 PRIMORSKA vina (klet Čehovin -Štanjel) prodam. Konovo, Malgajeva 3, gsm: 031 749 671 IŽIVALI TELIČKE, čb, stare 10 dni, prodam. Gsm: 041 900 085 PRAŠIČE, težke od 120 do 180 kg, prodam. Krmljeni z domačo krmo. Gsm: 041 986 071 PRODAMO/ODDAMO • hišo v Velenju - Ljubljanska cesta, v izmeri 388 m2, adaptirana 2008 in parcelo v izmeri 1032 m2. Primerna za družino , K+P+M. Cena 350.000 evr. • 1,5-sobno stanovanje v Velenju, desni breg, v izmeri 47 m2, 3. nad., zgrajeno 1956. Cena 55.000 evr. • 3-sobno stanovanje v Velenju -desni breg, v izmeri 78 m2, 3. nad., zgrajeno 1978. Cena 66.000 evr. • hišo v Lokovici, v treh etažah, 143 m2, na izredni sočni legi, 698 m2 zemljišča, zgrajeno 2004. Cena 89.000 evr. več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si IZD^VELENJEl Obvestilo: spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. ^KARNAVE^NJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recep- te, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. BOBOZDRAVNIKI 26. in 27. 11. - MATEJ STRAHOV-NIK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure). ^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ Dež. vet. - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE » PENTLJA« na Koroški cesti v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas 10. 11., so: I. NAGRADO nakup v vrednosti 20 evr prejme:MARIJA GRUBELNIK, Šentanel 18, Prevalje. 2. NAGRADO nakup v vrednosti 15 evr prejme: OLGA FILIPČIČ, Ravne 42 a, Šoštanj. 3. NAGRADO nakup v vrednosti 10 evr prejme: CVETK ŠPORN, Parižlje 27, Braslovče Nagrajenci naj se oglasijo z osebno izkaznico v Pentlji na Koroški cesti v Šoštanju, vsak dan med 7.30. in 18.uro /odmor od II.30 do 12.30/, v soboto pa med 8. in 12. uro, kjer bodo prejeli nagrade. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje rorokOIIMI Rok Ledinek, Studence 51, Žalec in Aldijana Markovic, Rudarska cesta 2 b, Velenje; Rijaz Zahirovic, Andraž nad Polzelo 86 in Mersa Lukavačkic, Gračanica, BIH [SMRTjI Marija Pesjak, roj. 1930, Črnova 4, Velenje; Ruža Komšic, roj. 1921, Kasa-ze 21, Žalec; Ilona Marovt, roj. 1934, Cesta v Rastke 9, Ljubno ob Savinji; Avguština Arcet, roj. 1930, Šalek 78, Velenje; Ciril Pavlič, roj. 1941, Tomšičeva ulica 13, Žalec; Marija Sešel, roj. 1947, Paka pri Velenju 36; Roman Kro-pec, roj. 1944, Goriška ulica 2, Celje. Mali oglasi, zahvale in osmrtnice 898 17 50 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Vljudno vabljeni na ogled 2. razstave adventnih venčkov in aranžmajev v soboto, 26. 11. od 17. do 21. ure, pri župnišču v Zavodnjah. Možen bo tudi odkup razstavljenih izdelkov. Urška Slivnik, s. p. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice AVGUŠTINE ARCET 26. 9. 1930 - 12. 11. 2011 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala Domu za varstvo odraslih Velenje, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, govorniku, pevcem in izvajalcu »Tišine«, gospodu duhovniku za opravljen obred ter Pogrebni službi Tišina. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Roman z Ido, vnuka Zoran in Vesna z družino ter pravnuka Živa in Rudi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija FRANCA ANDREJCA 1942 - 2011 se zahvaljujem vsem, ki ste v težkih trenutkih našli tolažilno besedo in kakorkoli pomagali, mu olajšali zadnje dneve in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za neprecenljivo delo in pomoč se posebej želimo zahvaliti društvu Hospic. Vsi njegovi Odšla je naša mama, babica, prababica in nona STANISLAVA MARIJA KOVIC - STANA Od nje smo se poslovili v petek, 18. 11. 2011, v najožjem družinskem krogu. Spomin nanjo ostaja v naših srcih! Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v petek, 18. novembra 2011, zapustil dragi mož, oče in deda »Vedno bo premalo dni, vedno bo premalo časa, nikoli dovolj moči, nikoli dovolj besed, da bi rekli zadnjič še - adijo naš tata.« BORISAV ARSEKIC Žalna seja bo v petek, 25. novembra 2011, ob 17. uri v dvorani Vile Bianca. Žalujoči: žena Mirjana, hči Katarina z družino, sin Aleksandar z družino in ostali sorodniki ter prijatelji. Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. Na dolgo pot si se podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome in prababice LOJZIJE GRADIŠNIK 18. 4. 1923 - 8. 11. 2011 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, Premogovniku Velenje, rudarski godbi, župniku za opravljen obred, pevcem Flamingo, g. Vladu Videmšku za izrečene čustvene besede, Pogrebni službi Usar, KS Staro Velenje, Rdečemu križu Staro Velenje ter Društvu upokojencev Velenje. Žalujoči: sin Rudi z družino Kdo bo naj osebnost 2011? Kdo od osmih je na vas naredil največji vtis? Število glasov, ki jih bo prejel posamezni kandidat, bomo prvič objavili v decembru, potem pa vas o tem koliko glasov ima kdo, tedensko seznanjali vse do konca izbiranja naj osebnosti 2011. Še vedno se zgodi, da kdo od vas za naj osebnost predlaga kakšno novo zanimivo, imenitno osebo iz tega okolja, ki bi si zaslužila, da bi bila med kandidati za naj osebnost. A pravila so bila jasna. Dva kroga smo nominirali in med imeni, ki ste jih največkrat predlagali, sestavili krog osmih, o katerih glasujete. Niminiranc smo tokrat »opremili« z nekaj vašimi obrazložitvami, s katerimi ste opremili glasovnice. Univerza za III. življenjsko obdobje: »Ker z neizmerno voljo in prostovoljstvom skrbi za ohranjanje psihofizične kondicije in osebnostne rasti starejših ... Ker starejše povezuje z mlajšimi ... Ker tke nova prijateljstva.« Jože Beno Groznik: »Ker je skromen, a velik po duši ...«. Miran Šumečnik: »Dober glasbenik ... Res je faca ... Vedno dobre volje.« Novalija Muminovic: »Najboljši stric ... Daruje, ker ima zase dovolj ... Dobrotnik.« Franc Vedenik: »Vse kar je bilo že napisano in izrečeno o njem, drži ... Kot sedem božjih zapovedi. Vse vrline ima ... Pošten in ni zahrbten.« Drago Kolar: »Aktivist na številnih področjih ... Dolgo že pomaga slehernemu, ki se znajde v socialni stiski ... Ker je dober za reveže in invalide ... Sodelavke se lahko zanesemo nanj.« Dr. Matej Lahovnik: »Ker je bil dober v politiki in bi še lahko bil ... Če bi ostal v politiki, bi bilo Sloveniji najbrž bolje ... Ker si to zaradi svoje karizme preprosto zasluži.« Jovan Stupar, dr. med.: »Ker je izjemen človek in dober zdravnik ... Srčno mu želim, da ozdravi ...Zdravnik z velikim srcem.« Kako glasujete? Iz časopisa Naš čas izreže-te kupon (tokrat s številko 4), nanj napišete za koga glasujete. Kupon najpozneje do torka, 29. novembra, pošljite na naslov Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Kupone lahko oddate tudi v nabiralnik pred vhodom. Ne pozabite pripisati naslova, da boste lahko sodelovali v tedenskem žrebanju in žrebanju za glavno nagrado. Želeli pa bi si tudi - čeprav seveda ni obvezno -, da obrazložite svoj glas. Glasujete lahko tudi v programu Radia Velenje vsak dan, razen sobot in nedelj in sicer dopoldne ob 9.50 in popoldne ob 16.50. Glasovanju v živo so namenjene 3 minute po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. Glasovanje pa poteka tudi preko komercialne telefonske številke 090 500 605. Sodelovanje nagrajujemo Med tistimi, ki ste glasovali s kuponom številka 3, smo izžrebali dva nagrajenca. Potrdilo in napotke o tem, kje bosta lahko nagrado dvignila, bosta prejela po pošti. Pokrovitelj tedenskega izbora Solne terapije (center solnih sob) Velenje, Trg mladosti 6, bo solno terapijo za dve osebi podaril Angeli Zaveršnik s Primorske 5A, 3325 Šoštanj in Štefki Dobnik, Podgorje pri Letušu 9, 3327 Šmartno ob Paki. Med tistimi, ki boste glasovali v tem tednu, bomo izžrebali dva nagrajenca pokrovitelja Avto Celje. Prejela bosta vsak svojo storitev registracije avtomobila in presenečenje. ■ Kupon za predlog naj osebnosti 4 Glasujem za_ Obrazložitev_ Moj naslov , AVTO CIS I. J IS dd REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJA VELENJE, tel.: 03 898 OO 28 1. avtomobilska zavarovanja, poleg bonusa prejmete do 30% dodatnega popusta. 2. Ob sklenitvi letne zavarovalne police avtomobilskega zavarovanja vam PODARIMO, BREZPLAČNO storitev podaljšanja registracije vozila (letna dajatev - cestnina ni všteta v storitev) VSE NA ENEM MESTU, BREZ ČAKANJA + DARILO O I < S svečkami do večje varnosti na cestah Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč zaznamovali tudi v MO Velenje, tokrat pri podružnični osnovni šoli v Pesju Velenje, 19. novembra - Na sobotni mrzel večer so na travniku pri podružnični osnovni šoli Pesje pripravili priložnostna prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Učenci osnovne šole Antona Aškerca so se skupaj s svojimi učiteljicami res potrudili. Ne le da je navdušil program, ki so ga pripravili - tako ples deklet s trakovi kot nastop pevskega zborčka, na travniku so postavili tudi improviziran prehod za pešce, na katerega so simbolično postavili sveče v spomin na žrtve prometnih nesreč. Že peto leto zapored je namreč Zavod Varna pot skupaj s številnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami ter v sodelovanju z Evropskim združenjem žrtev prometnih nesreč pozval slovenske občine k obeleži-tvi svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč. Vedno se jih spomnemo tretji konec tedna v novembru, letos pa so svečke po vsej Sloveniji, tudi v Velenju, zagorele v soboto zvečer, na predvečer dneva spomina na vse, ki so življenje izgubili v prometu. Nemalo prisotnih je najprej pozdravil predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v prometu (SPV) MO Velenje Karl Drago Seme. Med drugim je povedal: »Danes prižigamo svečke, ker je še vedno preveč žrtev na cestah. Za vsemi, ki v prometni nesreči izgubijo življenje, ostanejo neprecenljivo.« Dodal je, da upa, da letos ne bo na slovenskih cestah ugasnilo nobeno življenje več, saj jih je doslej že 124, lani celem letu pa jih je bilo 140. Andreja Katič, direktorica občinske uprave, ki je skupaj z otroki prižgala svečko v spomin na žrtve prometnih nesreč, pa je poudarila: »Prav je, da zaznamujemo ta dan, Skrbimo za izobraževanje naših najmlajših, ki jim od vrtca dalje predstavljamo varno pot do šole, vrtca in domov. Skrbimo, da so ceste vse boljše in s tem bolj varne, zadnji dve leti jih intenzivno obnavljamo tudi na podeželju. Še vedno pa opozarjamo na naš največji problem, cesto, na kateri je tudi največ nesreč s smrtnim izzidom. Govorim o cesti Lep kulturni program otrok in učiteljic OŠ Antona Aškerca je bil uvod v prižiganje svečk v spomin na preštevilne žrtve na naših cestah. Letos je na slovenskih cestah že ugasnilo 124 življenj, v zadnjih dvajsetih letih pa kar 6450. otroci, starši, prijatelji. Mnogim se poruši svet, saj so izgubili največ, kar lahko - svojega najdražjega. Na svetu dnevno v prometnih nesrečah ugasne 3500 življenj. To je ogromno. Zato tudi v SPV-ju delamo vse za to, da bi se to število zmanjšalo. Do leta 2020 se bomo skupaj z EU poskušali približati ničelni viziji, saj je vsako življenje saj se tako spomnimo, da lahko vsak od nas tudi sam kaj stori, da preprečimo morijo na slovenskih cestah. MO Velenje vrši vrsto aktivnosti zato, da bi se stanje v prometu izboljšalo. Nenazadnje smo zato postavili pet stacionarnih radarjev, predvsem z aktivnostmi SPV-ja in Sosveta za izboljšanje varnosti občanov pa to še nadgrajujemo. Velenje-Arja vas. Upam, da bodo v Ljubljani končno spoznali, da potrebujemo hitro cesto in tretjo razvojno os. Pa ne le zaradi gospodarstva, tudi zaradi varnosti, saj je vsako življenje, izgubljeno na cesti, tragedija za vso družino.« ■ bš Delilnikov toplote še nimajo vsi Strošek za uporabnika so tudi zaprti radiatorji - Energija se preliva iz enega v drug prostor in se je ne da omejiti Milena Krstič - Planinc Šaleška dolina, 17. novembra - Čeprav bi morali biti delilniki toplotne energije nameščeni že na vse radiatorje v stanovanjih večetažnih hiš (tudi) v Šaleški dolini že 1. oktobra, ni tako. Se pa število tistih, ki so zakonu že zadostili, spreminja iz tedna v teden. Na območju Velenja in Šoštanja ter delu Šmartnega ob Paki je tako že v 168 stanovanjskih skupnostih ali 5.532 etažnih enotah. To pomeni 65-odstotno pokritost. So pa, kot smo izvedeli, tudi »zamudniki«, kot pravijo upravniki in predstavniki etažnih lastnikov, že v fazi vgrajevanja delilnikov. Zamudo povzroča dobava delilnikov po vsej Sloveniji, saj dobavitelji niso bili pripravljeni, da bi pravočasno zadovoljili vse potrebe, ki so se pojavile tik preden je zakon stopil v veljavo. V Komunalnem podjetju Velenje, kjer kot distributer zaračunavajo porabo, imajo ta čas v uporabi dvojini sistem obračuna. »Pri obračunavanju toplotne energije se za uporabnike, ki delilnikov nimajo vgrajenih, upoštevajo veljavni splošni pogoji in tarifni pravilnik, ki velja na tem področju. Ključ je kvadratura celotne stavbe, pomnožena s kvadraturo posamezne etažne enote, in to se preračuna glede na predpisano porabo glavnega števca, nameščenega na objektu,« pojasnjuje Mateja Knez iz Komunalnega podjetja Velenje. »Obračun po delilnikih pa predstavlja spremembo ključa delitve. Ključ, ki je določen s splošnimi pogoji, se ne upošteva. Namesto tega se upošteva ključ delitve, ki ga opredelijo etažni lastniki skupaj z upravnikom in skladno z veljavnim pravilnikom o načinu delitve toplo- te v večstanovanjskih objektih. Ta natančno opredeljuje, kako in kaj se lahko upošteva pri samem preračunu toplote po delilnikih,« pojasni. Distributer pri tistih, ki delilnikov nimajo, pri izračunu uporablja veljavne splošne pogoje in tarifni pravilnik Če zadevo posplošimo - upošteva se poraba po glavnem števcu tako kot prej, ključ delitve pa so posredovani deleži, ki jih komunalnemu podjetju posredujejo upravniki oziroma njihovi izvajalci v imenu etažnih lastnikov. Delilniki na radiatorjih ne kažejo merilnih ur, ampak enote porabe od celotne stavbe, te upravniki pretvorijo v deleže. »Komunalno podjetje kot distributer te deleže potem pretvori v megavatne ure, ki jih dobijo uporabniki prikazane na mesečnih položnicah.« V Šaleški dolini je z delilniki opremljenih 65 odstotkov radiatorjev Pričakovanja uporabnikov toplotne energije, ki delilnike že imajo, so bila velika. Ljudje so verjeli, da bodo s tem, ko bodo zapirali radiatorje (ali pa imeli povsem zaprte), lahko veliko prihranili. Pa žal ni tako. Ni jih malo, ki so zaradi tega razočarani. V ključih delitve je namreč upoštevan tudi del fiksnega stroška, ki predstavlja ogrevanje skupnih prostorov stavbe. Ta bremeni uporabnika, saj se energija preliva iz enega v drug prostor in se je ne da omejiti. Tako da četudi delilnik na radiatorju nič ne pokaže, če je radiator zaprt, račun pride. Stavba mora biti ogrevana, če ni, lahko napeljava zmrzne, cev poči in škoda je tu. Del. čas: pon-pet 9:00-16:30, sob. 8:00 -12:00, prazniki, nedelje ZAPRTO Blizu 40 občanov Velenje - Dijaki Strojne šole Šolskega centra Velenje, program avtoserviser, so na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje minulo sredo izvajali brezplačne preglede ustrezne zimske opremljenosti avtomobilov. Pri tem so pregledali 12 pomembnejših delov, med drugim pnevmatike, izpušni, zavorni in hladilni sistem, luči, akumulator, napravo za čiščenje stekel in podobno. Možnost brezplačnega pregleda je v dobrih treh urah, kolikor je trajala akcija, izkoristilo blizu 40 občanov. ■ Tp Dijaki so pregledovali, kako so železni konjički pripravljeni na zimo. ■