Oil,iiiiiimmiiii,„„„golili,
1 ADVERTISE IN	|
I	THE BEST	I
SLOVENE NEWSPAPER	|
T
i
Commerical Printing o| i s	Ali Kinds	I
.....................................................iHimiiimiicjimiiiiil
£ H 13' A L 1 T T
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
i	OGLAŠAJTE V	|
I	NAJBOLJŠEM	I
i	SLOVENSKEM	|
I	ČASOPISU	j
1*1
I	Izvršujemo vsakovrstne	|
I	tiskovine	|
VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 15, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 31

^IARY unetic
Snoči okrog 10.20 ure je naglo-preminila na svojemu domu a.ry Unetič, rojena Roje. Stara ie stanovala na 412 Arcade Ave. Soprog Jo-se^ph je umrl leta 1938. Doma je oila od Žužemberka, kjer zapušča sestro Ivanko. Bila je čla-'iica društva sv. Ane št. 4 S.D.Z.
Tukaj zapušča sina Joseph in I va vnuka. Pogreb se vrši iz Gr-' 'novega Lake Shore pogrebne-
g zavoda, 17002 Lake Shore
clvd.
ШКО JE BITI NASLEDNIK aOVEKU, KI HOČE DELATI!
Poročila-iz Pariza javljajo, da iščejo tam predsednika nove vlade. Dva sta že sprejela to nalogo, dva politika sta jo odložila. Ni bilo dovolj glasov v političnih strankah, da bi pri glasovanju dobila zaupnico. V Franciji pa na splošno prevladuje vtis, da bo težko dobiti naslednika Mendes-Franceu, čeprav je bil po rodu Žid, je pa hotel delati.
Vprašanje francoske vlade je"*"
mednarodno, ne samo francosko.
Iz Amerike so šle v Francijo tež-
Dvoboj v Nemčiji
BONN, Zapadna Nemčija, 14. ® ruarja—Spričo razmer v Pa-si bodočnost bodoče francoske vlade in njenega delovanja rako vladina koalicija, kakor opozicija nemških socialnih demokratov še vedno razlaga položaj vsaka po svoje. Na javnih Zborovanjih očita Konrad Adenauer socialnim demokratom, da ■ zdajajo nemške narodne intere-O^atno socialni demokrat-001 a jo Adenauerju, da so pra-^^n^^kekoriativtcm.
ZVP7 ^Porazuma s Sovjetsko ^ o. e 'V'prašanje, v koliko bo Л5 ^ Parizu vplivala tudi na
bođ"" "T^o mišljenje. Ali o v Parizu sploh postavili na
že prva zbornica
se namreč Zapadna
stncija osvobodi in oboroži, ali
^a o v francoskem "kongresu"
ofej v spodnji zbornici in v se-
a u za.dnji itak nima glasoval-
pravice, vsa bivša politika
esa Francea postavi na gla-^0 ali ne.
(Mi bomo k temu vprašanju v ^si uredniških člankih dali ne-smeri, ki utegnejo biti vsaj zanimive.)
^UME DRAŽJE
A-	poročajo, da je
o jetje B. F. Goodrich Co. na-da se bo povišala cena gu-Gume na osebnih potniških omobilih in na malih tovor-^ avtomobilih se bodo povišale ceni za dva in pol odstotka, gu-velikih tovornih avtomo-' Л pa celo za pet oziroma se-em in gn četrt odstotka. Pod-^ je B. F. Goodrich Co. navaja za vzrok povišanja cen—povi-s^nje cen surovinam.
^2 bolni
smce
ke milijarde dolarjev, da se Francija gospodarsko obnovi. Tudi težke milijarde dolarjev za vojaštvo.
O Franciji je znano, da ima stalne krize, posebno po vojni. Pomislimo na to, da bo vlada, če naj bo sestavljena, že 23. po drugi svetovni vojni. Znak velike nestalnosti v politični Franciji.
Na drugi strani pride mož, ki se imenuje Mendes—France, pa nakaže pot, da je za obnovo te Francije treba nekaj storiti. Pa pade. Recimo, da je ozadje, da je bil povrhu vsega Jud. Toda končno če da Jud gotove pravilne smernice, tudi Jud je človek, zakaj bi se teh smernic ne oprijeli ? Velja isto za Ameriko.
Mendes—France je imel gotove določene ideje, je prijel za delo, to Francozom ni bilo po godu. V času ko tudi na zunanjem političnem nebu ni jasno, marveč je oblačno, je vsaka zvezda dobrodošla, če se naturno prikaže.
V Franciji so nekateri poskušali s sestavo nove vlade. Do sedaj je še nimajo. Francija se ne znajde, ne v vprašanju reorganizacije notranjosti, to je, da sprejme nase potrebne davčne reforme, da plačuje davke, da modernizira industrijo in polje-deljstvo, marveč kar je morda še glavneje, da Francija uredi svoje kolonijalno vprašanje. Stari francoski duh se ne da naučiti recimo od angleškega ali sploh svetovnega, da je pravim kolonijam odklenkalo in to za zmeraj ! Kako rešiti koloni jalno vprašanje, razen, da se da kolonijam samostojnost, čeprav ne v obliki samostojne države! — En predsednik bodoče vlade naj to sestavi, pa ne gre!
Socialist poskuša z vlado
Politik Christian Pineau, ki stoji na desnem krilu stranke, ki ima v zbornici 100 poslancev, poskuša s sestavo nove francoske vlade. Pineau je dejal, da bo šel po potih Mendes—Franceja. Ce bi on sestavil vlado, bi bil v tej vladi Mendes—France podpredsednik vlade in gospodarski minister.
Brez vlade v Franciji!
PARIZ, 14. februarja—Pierre Pflimlin, ki je pristaš francoskega političnega gibanja republikancev, v bistvu stranke katoliških Francozov, je poskušal sestaviti novo vlado. Sprevidel je takoj, da ne bo šlo. Francosko ljudsko republikansko gibanje je bilo nasprotno političnim idejam Mendesa—Francea. Pripomoglo je tudi, da je padel. Ko je Pierre Pflimlin poskušal sestaviti novo vlado, je vkljub vztrajnim prizadevanjem končno sprevidel, da ne gre naprej. Predsedniku republike Cotyu je vrnil kot pravimo mandat za sestavo nove vlade. Ni izključeno, da bo dobil bivši predsednik vlade Pierre Mendes—France zopet nalogo, da sestavi vlado. Sicer je Franciji usojeno, da krizari v nedogled.
Sneg na sneg!
In to kljub vremenskim napovedim, па ee bo vreme spremenilo. Včeraj je ponovno snežilo, kar je silno oviralo promet v mestu Clevelandu, kakor tudi po glavnih ulicah Ohio. V zgodnjih jutranjih urah so se pomikala motorna vozila počasi, CTS avtobusi so imeli najmanj po 15 minut zamude. Avtomobilski klub Clevelanda je javil, da je bilo raznih avtomobilskih nepotrebnih nezgod tekom včerajšnjega dneva najmanj 200. Preko dneva je snežilo. Vremenska napoved je napovedala, da bo nastopil preko noči mraz, ki bo pregnal sneg. Tudi, da se bo poledenilo, na kar se opozarjajo vozniki.
i V AMERIKI SE SLUŽI. Ido KATERE MEJE?
Amerikanci se sprašujejo, ali bo prišlo do kake krajevne praske tam oki-og For-moze, kakor je bilo na Koreji, aH pa ne. Ali je mednarodni položaj res tako napet, da bi se za to vprašanje zanimali na splošno?
Amerikanci so se pokazali zopet kot pra\i Amerikanci. V Ameriki se dela in zasluži. Zasluži pa, da se vzdrži ameriški standard življenja. Ta je znan.
V ameriškem kongresu tako v spodnji zbornici, kakor v senatu, se ne ozirajo na zunanje politično krizo. Tako tudi Amerikanci. Dokaz za to je, da gre v kongresu ostra debata za to, kako naj se povišajo plače kon-gresnikom,
Ce dobi na primer poslanec na leto $12,500, zraven tega $2,500 doklad, naj bo to premalo. Poslanec Victor Wickersham iz Oklahome celo trdi, da s temi dohodki ne more shajati. On jemlje stalno iz kongresne blagajne predujme, s tem pa gre v dolgove. Pravi, da ne živi preko razmer, da pa leze v dolgove, ker drugače ni mogoče, če naj človek pravilno upravlja svojo službo. Kaj pa je to $10,000 povišanja plač spričo ameriškega bogastva! Plače naj se torej povišajo!
Ko so bili Amerikanci o tem povprašani, so se z veliko večino oddanih glasov izrekli zoper to, da bi dobili člani ameriškega kongresa višjo plačo—v sedanjih časih. Naj se torej prilagodijo razmeram!
NALOGA SEDMEGA BRODOVJA JE KONČANA; KAJ PA I OTOKI QUEMOY IN MATSU!
TELEVIZIJA NAPREDUJE
Televizijskih aparatov je bilo v lanskem letu prodanih v rekordnem številu 7,317,034, kar znači skoraj 1,000,000 aparatov več kot pa je bilo teh aparatov prodanih v letu 1953.
Tudi prodaja radijskih aparatov gre dobro naprej, vendar zaostaja za televizijskimi aparati. V letu 1953 je bilo radijskih aparatov prodanih več kakor 7,000,-000, lansko leto le 6,430,743 ko madov.
Euclid-Glenville bolnišnice, je vrnila Mrs. Frances Ferkol, j ' se še vedno nahaja pod I z favniško oskrbo na domu svo- j ^ hčere Mrs. Frances Zeli na i E. 275 St. Najlepše se zah- i ^a^juje vsem za obiske in voščil-kartice, ki jih je prejela. Prijateljice jo lahko sedaj obiščejo ^a domu.
v holnišnici
VOJAKI-TUDI NA CESTI
House University
^ Hanna ^Inišnice se nahaja poznana *"8. Violet Kotorac, rojena Mi-"^lich, iz 20571 Goller Ave. Pri-J^telji jo lahko obiščejo v sobi g • ^12 od 2. popoldne do 8. zve-želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Velja isto za civiliste kot za vojake, da naj bodo previdni pri vožnji, če bo vojak vozil neprevidno in povzročil smrt na cesti, če bo tudi sam ubit, naj ne taka, da bodo njegova družina ali njegovi sorodniki dobili posebno odškodnino. Vojaki, ki so na redni službi in ki gredo na dopust ali, ki se samo začasno odstranijo od rednega bivališča, kasarn, so sami krivi, če pride do smrtnih avtomobilskih kaiambolov. Posebno to velja za praznike.
Ko so v ameriškem vojaškem poveljstvu zbrali podatke, kako se tudi aktivni vojaki ubijajo doma na cestah, se je izkazalo, da število teh smrti nesorazmerno visoko narašča. Ko gre za skup-
ne nesreče, ki se Icončajo s smrtjo, je na ameriških glavnih cestah krivih do sedem odstotkov —ravno vojakov!
Vojaško poveljstvo si za enkrat pomaga s tem, da s plakati, oglasi, raznimi tiskanimi navodili opozarja oboroženo silo, da naj pazi. Ce pa to ne bo pomagalo, potem se predvidevajo druge me re, da bodo namreč sorodniki in odvisni člani družine ubitega vojaka, ki je šel v smrt na cesti po svoji krivdi, finančno prikrajšani.
Tudi ena gesta, da se odpravi z ameriškega življenja sramotni pečat nepotrebnih smrti ne na polju, marveč doma na udobnih cestah z udobnimi avtomobili.
PRORAČUN CLEVELANDA
župan Anthony Celebrezze je predložil v odobritev občinskemu svetu mesta Clevelanda proračun, ki naj izkazuje $96,594,139 prometa, ki je sam na sebi zelo visok, vendar pa pomeni malo v primeri z javnimi deli, ki naj se izvršijo v Clevelandu. V predloženem proračunu je vsebovana vsota $36,00,000, ki znači plače rednih nameščencev in mezde delavcev.
PROPAGANDNE BESEDE, KI NAJ OSTANEJO LE BESEDE!
WASHINGTON, 14. februarja—Ameriško sedmo bro-dovje je dokončalo prvo svojo nalogo, da je izpraznilo okrog 30,000 civilnega in vojnega osebja iz otočja Tachen. Očividno je ameriško mornariško poveljstvo dobilo nalog, da se razvrsti znova v navadnih položajih okrog otoka For-moze in med ožino Kitajske. Ali je izpraznjeno otočje Tachen zasedeno?
Komunistična poročila pravi-"*	"
jo, da so komunisti to otočje ta-' Združenih narodih v New Yorku koj po izpraznitvi zasedli. Ko-' nastopa luska delegacija z istim munisti naglasa jo, da so s tem i programom kot preje. Sovjetska ustvarjena nova oporišča, da bo- j vlada je uradno izjavila, da gre do lahko kmalu, četudi vojaško; po njenem mnenju Kitajski pra-vzeto zasedli Formozo samo. ; vica, da dobi Formozo nazaj k Gre sedaj za znana otoka Que- j Združeni Kitajski. Ruska delega-
Ciang Kajšekove vojske pa je brez nadaljnega računati s tem, da bo ostalo pri tem, kar se je v senatu v Washingtonu sprejelo, da namreč Amerika brani le Formozo in Pescadores. Če pa gre za vojno, potem moramo računati tudi s tem, da razne ne-pi-evidene nevšečnosti niso izključene.
Seja direkiorija A.J.C.
Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se je udeleže.
;л"тпггвтгв"гвт»т)"0'"0тгг1гв"втггвтс(
Vile rojenice
v nedeljo so se zglasile vile ro jenice pri Mr. in Mrs. Joseph Motsch na 959 E. 67 St. in jima pustile v spomin zalo deklico, ki bo v družbo svojima dvema bra toma. Dekliško ime matere je bilo Jennie Grzinčič. Mati in dete se dobro počutita v Mt. Sina! bolnišnici. Tako sta postala poz nana Mr. in Mrs. John Grzinčič, ki vodita gostilno na E. 67 St., petič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. John Motsch iz 911 E. 143 St. pa tretjič. Čestitamo!
cija pri Združenih narodih je to zahtevo ponovila. Za enkrat ima vso stvar v rokah Varnostni svet Združenih narodov, ki pa postopa počasi in čaka na razvoj dogodkov.
In atomske bombe?
Mi smo že pisali o tem, da je bila Sovjetska zveza pripravljena, da da svoje atomske strokovnjake in potrebna sredstva na razpolago Kitajski, da ta začne s produkcijo atomske energije.
Po poročilu iz Pekinga, ki je prestolica celinske Kitajske, do-znavamo, da ni ostalo samo pri ideji, marveč da se je celinsli;a Kitajska že oprijela praktične zgradnje atomskega omrežja.
(V zadnjem govoru, ki ga je imel sovjetski zunanji minister Molotov pred Vrhovnim svetom Sovjetske zveze, je Molotov trdil, da Sovjetska zveza prekaša Ameriko celo v produkciji vodikovih "H" bomb. Ameriški predsednik Eisenhower je na tiskovni konferenci na ta stavek Moloto-va kratko dejal, da prepušča vso odgovornost Molotovu, nekako namigujoč, da Sovjeti radi pretiravajo.
Sovjetska propaganda je v svo-noazijskega vojskovanja ta ar- ^ bistvu zgrajena na tem, da mada ni več čila in udaina, spo-| poveličuje. Na vsak način bo sobna za veliko vojskovanje. , držalo dvoje:
Značilno je, da so se v resnih i pj-vo, da je Amerika v "zalogi
atomskega orožja, tudi atomskih
moy in Matsu. Ta otoka ležita v neposredni bližini ob kitajski obali in sta neka predstraža For-moze in Pescadores kot takih, čiang Kajšek je danes najavil, da jih bo branil. Ali se bo s tem načrtom strinjala Amerika, je drugo vprašanje.
Gibanje sedme ameriške pomorske flote bi dalo preje povod, da sklepamo, da se Amerikanci teh bojev, če bi do njih prišlo, ne bodo udeležili.
Za enkrat gre za dejstvo, da se Formoza z otočjem Pescadores smatrata kot ameriška operativna baza, vse diugo je v interesu splošnega in ameriškega miru, Čiang Kajšeku nepotrebno.
Položaj je treba razumeti. General Čiang Kajšek je star 75 let. On ima stalno misel, da bo s Formoze vkorakal, seveda preko morja, na celinsko Kitajsko in jo podvrgel. To je njegova osebna želja.
Kakšna pa je vrednost njegove armade, ki šteje okrog 600,-000 mož? Ta armada se je začela organizirati v letih 1949 in dalje, je torej v zaledju, boja nesposobna. Po principih vzhod
ameriških listih pojavile kombinacije, ki bi odgovarjale ameriškemu javnemu mišljenju, da je namreč komunistična taktika ta, da ne bodo začeli Kitajci s kako pravo vojno, marveč, da bodo sprejeli, kar se jim je odstopilo, čakali pa na to, da dobijo kar še ni v njihovih rokah, to pa brez; bojev.	!
Ameriško časopisje tudi nagla-; ša, da je Čiang Kajšek ostal tak kot je bil, namreč eden najbolj nesposobnih vojaških poveljnikov in eden najbolj reakcionarnih politikov. To dejstvo bodo sčasoma priznali tudi njegovi vojaki na Formozi. Šest let brezdelnega časa bo Čiang Kajšekovo vojsko korumpiralo. Politiki, ki imajo odprte oči in zdravo pamet, bodo sprevideli, da je Čiang Kajšek zapadel v preteklost. Jei
bomb nadmočna nad Sovjetsko na drugi strani, da ima Sovjetska zveza atomsko skrivnost v svoji oblasti in da je hoče dati na razpolago svoji največji zaveznici—komunistični Kitajski.)
Splošno presojanje položaja
Zadnje vesti
Delno oblačno, na večer se bo zjasnilo. Najvišja temperatura dneva 34 stopinj, najnižja 22 stopinj se napoveduje za danes. Na splošno je zajelo Ameriko lepo \reme. Povprečna t^Miiperatura znaša 60 stopinj.
Inženirji uslužbeni pri železnicah so stopili v mezdno gibanje. Njihova zahteva je ta, da se jim poviša plača za 22 Ц odstotka. Njihova unija šteje 80,000 članov.
Demokratska stranka je odločila, da bo mesto njene bodoie konvencije Chicago. Republikanci so po včerajšnjih posvetovanjih z Eisenhowerjem javili, da se bo konvencija republikanske stranke vršila ali v Chicago ali \ Philadelphiji ali pa v San Francisco.
Danes se otvori v Public Hali v Clevelandu največja avtomobilska razstava kar jih pomni Cleveland. Začetek razstave bo ob dveh popoldne. Poleg ameriške avtomobilske industrije razstavljajo tudi inozemci.
Več kakor 1,000 oseb iščt^ po italijanskem hribovju Apenini belgijsko letalo, ki je zadnjo nedeljo odletelo iz Kima. Na krovu je bilo 29 oseb, med temi potniki tudi pet Amerikancev. Kakih 60 milj severno od Kima je izginila za letalom vsaka sled.
Republika Švica ima danes svojevrstno politično senzacijo. V poslopje romunskega poslaništva v Bernu v Švici se je skrilo šest baje anti-komunistov, ki so napadli osobje poslaništva, ga terorizirali in sicer z zahtevo, da romunska vlada da svobodo petim političnim zapornikom. Po-! sredovati je morala vlada v Švici, i ki se je sestala na izredno sejo.
Ameriški senat je dne 9. feb-j	-
ruarja odobril pogodbo, po kateri j Predsednik Jugosla\ije, Tito, si nudita tako Washington, ka-1 se je vrnil domov. Povdaril je, da kor Čiang Kajšek medsebojno | Jugoslavija ne bo pristopila k
skupno pomoč. Za Ameriko je Formoza z otočjem Pescadores postala interesna sfera. Tam ima Amerika svoja oporišča, bodisi na kopnem, bodisi na morju, bo-
nobenemu bloku, hoče pa ohraniti mir. Za mir so tudi azijska
ljudstva.
V washingtonskih krogih je danes krožila zanimiva kombina-
disi, da gre za oporišča za letal-1 cija. Tito naj bi bila prikladna stvo. To je čisto jasno določeno v | oseba za premirje na Kitajskem, tej pravomočni pogodbi.	j Ali on ali pa predsi'dnik indijsiic
Čiang Kajšek naj se torej ome- i vlade Nehru.
ji na to pogodbo. Toda če bo ho-1 Združeni narodi so namreč
morda zgodovinski človek,	garn od sebe provocirati kake opustili idejo posredovanja za
vec so o en. omunis icm i ,	napade, ali je to samo nje- premirje. Na Kitajskem je Mao,
tajci čakajo na ta dogode '	Ameri- i diktator Kitajske, izrekel ostre
tudi je treba par let, pa bo oi-|	svoi blaeoslov. da ere na račun Amerike, ki da moza tudi z otočjem Pescadores
padla kot zrelo jabolko v njihove roke. Zakaj torej riskirati nove spopade, ko bo končni cilj, četudi šele po preteku nekaj časa, itak dosežen.
Fraze v Združenih narodili
Komunistična diplomacija ni spremenila svojo taktike.
ka dala svoj blagoslov, da gre lahko naprej.
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je postavil le dvoje točk. To sta Formoza in Pescadores, ki sta strogo v ameriškem interesu. Izmikajoče je pripomnil, da bo Amerika pomagala Čiang Kajšeku, če bodo splošni ameriški interesi ukazovali to V pomoč. Spričo moči in kakovosti
besede na račun pripravlja atomsko vojno.
Danes zjutraj bi morala v puščavah v Južni Nevadi eksplodirati prva atomska bomba v letošnjem letu. Tam je bilo na licu mesta 1,100 strokovnjakov m kakih 100 letal. Ker pa je vreme vetrovno, se niso upali poskusiti 7 novo eksplozijo. Morda—jutri.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndersoa 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po"pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)______6.00
For Three Months—(Za tri mesece) ______4.00
I or Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za jest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.0C _ 4.50
Urednikova pošta
Liuerea as Second Class Matter April 26th, 191B at the Post ОШсе al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
SPOMINI NA ABRAHAMA LINCOLNA
(2)
Se na nekaj ne smemo pozabiti, ko se spominjamo Abrahama Lincolna v zvezi z Združenimi državami kot so. Ameriška Unija, torej ena država, je rastla postopoma. Го sliko si lahko napravimo sami, ko si tudi predoči-mo recimo naša strnjena slovenska naselja. Slovenci se v nekem kraju naselijo v večjem številu, se med seboj organizirajo in povežejo in tako se je na splošno naseljevalo tudi po Ameriki. Ti naseljenci so se med seboj organizirali in povezali, so si izvolili svoje oblasti in tako so nastale posamezne države v ameriški sredini ali na zapadu, kakor je nastalo prvotnih 13 ameriških kolonij, ki so vsaka za sebe zahtevale značaj države.
Ko je bila prvotna Unija, rekli bi osrednja država z osrednjo vlado že na nogah, so novonastale države pristopale k tej Uniji. Od centralne vlade je bilo odvisno, ali jih je v Unijo sprejela ali ne. Država Utah, kjer so po večini znani mormoni, je bila k Uniji prepuščena šele leta 1895.
Ce bi bila v državljanski vojni Unija, torej misel ene države za vso Ameriko propadla, potem bi ne bil samostojen samo takratni jug in zopet samostojen takratni sever, marveč bi se bile na ameriškem srednjem zapadu in zapadu, če ne tudi drugod, organizirale posamezne samostojne države, pa bi imeli sličen položaj kot je v Evropi.
Tudi na to ne pozabimo, d^ bi bil v tem slučaju lik enotnega Amerikanca in državljana enakosti pred zakonom nemogoč. Vsaka od držav, če bi bile res samostojne, bi se organizirala po svoje. Znano nam je, da tam doli na jugu prevladuje latinski španski element. Vzemimo samo državo New Mexico. Ti Latinci Španci bi izoblikovali svojo državo kot narodno latinsko špansko državo, bi najbrže spojili cerkev z državo in bi bili čisto razumljivo in logično popolnoma različni od ameriškega severa.
Med državami, če so samostojne, se postavlja meja. Ne samo politična, marveč tudi gospodarska. Besedo "ca-lina poznamo vsi. Ce se blago izvaža iz ene države v drugo, se plača carina. S praktične gospodarske strani vzeto pa bi se posledice teh prav res samostojnih držav pokazale, ko bi šlo za naš vsakdanji kruh. Danes je gospodarski položaj v Ameriki pač ta, da kako pomanjkanje sploh ni mogoče. Če zadenejo en del povodnji ali vremenske nezgode druge vrst kot so suše, preveč mraza ali preveč vročine in zemlja ne obrodi, pride živež iz drugih krajev, kjer teh nezgod ni bilo. Toda vse brez vsakih cArin, pj principu cen, ki se ustalijo na svobodni konkurenci, ker snio pač v eni državi! ICdo je nšil v držav^anski vojni 1861 to eno skupno državo—Združene države severne Amerike? Predsednik Abraham Lincoln!
Amerika se je v kratkem času kot nobena druga drža-va v zgodovini razvila do najpomembnejše države sveta Res je, da so k temu pripomogli neizčrpni, pa tudi še ne-izčrpam naravni zakladi. Mi damo še večji povdarek na to, da je bila sreča za Ameriko, da je ostala in se razvijala kot ena država, katero preveva enotni duh, pa tudi enčtna praksa. Mi ne povdarjamo principa kakega centralizma, ces, da je najbolje, da je vse v eni roki. Saj so bivše države, ki so si ohranile še ime "država," še obdržale svoj delokrog. Ta delokrog sicer ni delokrog prave samostojne države. Nekaj tradicije se je le oh anilo.
Po državljanski vojni se je začel oblikovati Amerika-nec kot Amerikanec, kot samostojni človek, da se namreč loci od vseh drugih, tudi od Angležev, čeprav govorita oba isti jezik. Ni bilo raznih verskih bojev, ker je bil ohranjen princip prve ameriške ustave, da je cerkev ločena od države m da so vse cerkve v svojem privatnem kroju in delo-vanju enako svobodne, imajo iste pravice. Ohranjena pa je bila notranja zavest skupnega enotnega državljanstva m državljana, ne pa recimo državljana New Mexico ali Californije, ali kake druge države. Ves ta razvoj je dovedel do našega tudi privatnega današnjega standarda življenja bistveno pa mu je pomagal predsednik Abraham Lincoln' ki je dal ameriški Uniji, znova prerojeni, cementno podlago, četudi je bila temu cementu primešana domača kri.
L. C.
Priznanje
zasluženemu rojaku
EUCLID, Ohio — Direktorij A.J.C. je na redni seji dne 19. jan. 1955 enoglasno sklenil, da se javno zahvalimo našemu rojaku, kateri je tako lepo opisal našo novo belo Ljubljano, vse naše prejšnje prireditve, igre in koncerte, kakor tudi naš Dom Ameriško jugoslovanski center, v Slovenskem izseljeniškem koledarju za leto 1955. In ta rojak je Mr. Frank Česen. Mož se je trudil, in hodil od hiše do hiše in izpraševal o podatkih osebe, katere so bile tiste čase zelo aktivne. Veliko teh mož in žena že pokriva ameriška gruda, nekateri so že dolgo časa primorani ostajati doma zaradi bolezni, veliko se jih pa še zmerom udejstvuje, in pridružili so se jim novi, tako da vse še zmerom dobro napreduje.
Mr. Česen se sam opravičuje, da je več pomanjklivosti v njegovem opisu, ali pomagati se ni moglo, ker so bili vsi prejšni zapisniki izgubljeni ali uničeni. Naši rojaki v stari domovini bodo gotovo veseli ko bodo, ali so že čitali v koledarju, da so Slovenci v Ameriki še vedno za napredek in kulturo.
Toraj še enkrat, Mr. Frank Česen, hvala Ti.
Za direktorij A.J.C. Andrew Ogrin, tajnik.
35-letnica dramskega zbora "Ivan Cankar"
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo praznuje dramski zbor "Ivan Cankar" 35-letnico svojega obstoja. To je vsekakor izreden dogodek v slovenski naselbini Cle-velanda.
Na to slavje vabijo igralci "Cankarja" člane dramskega zbora "Anton Verovšek" in člane dramskega zbora "Naša zvezda," kakor tudi pevce vseh zborov, da prisostvujete tej predstavi.
Dalje vabimo vse one, ki so prisostvovali našim predstavam skozi vsa ta leta, da nas počastite s svojo prisotnostjo, nam daste moralno in gmotno podporo.
Program bo otvoril predsednik zbora naš dolgoletni član in odlični pevec Frank Plut. Za tem pa bo izročil vodstvo ustanovnemu članu in isto odličnemu igralcu in marljivemu delavcu za našo kulturo Vatro J. Grillu.
Po predstavi se bo poklicalo na oder ustanovne člane zbora in se jim bo pripelo rdeče nagelne, a v spomin umrlim članom bo povez-la dekle v narodni noši bele nagelne v šopek lep.
Po predstavi bo v spodnji dvorani prosta zabava in tudi godec bo zaigral okrogle. Postreglo se bo goste z okusno večerjo in pristnimi krofi.
Vabijo igralci "Cankarja"
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Pustna prireditev v Euclidu
EUCLID, O.—Vsak se še z zadovoljstvom spominja nekdanjih časov v stari domovini, kako veselo smo se zabavali celi pred-pust. Na pustno nedeljo in na pustni torek pa je bilo vse židane volje, staro in mlado. Mi mladi smo na pustni torek kurili pusta in se kosali, kdo bo večjega imel. Starejši so se pa veselo zavrteli in tudi dobre kapljice jim ni manjkalo.
Da ne bi v tej naši novi domovini tega pozabili, bo "Klub društev" priredil na pustno nedeljo, 20. februarja t. 1. ob treh popoldne v AJC na Recher Ave., Euclid, pustno zabavo. Razvedrila in zabave bo za vse dovolj, godba bo dobra, pa tudi brez plesa in petja ne bo. Seveda bo za žejna grla na razpolago tudi dobra kapljica, za lačne dober prigrizek in krofi.
Vsi veste, da "Klub društev" dela samo za dobro našega Doma na Recher Ave. Zato vabim vse Ljubljančane in rojake, da pridejo na to našo prireditev, saj smo vsi pošteno potrebni dobre-1 ga razvedrila! G'odba bo začela ob 6. uri.
Na svidenje torej v nedeljo, 20. februarja v AJC na Recher Ave. ob treh popoldne!
Frank Kupert, predsednik.
PRVI ATOMSKI NOSILEC LETAL
Ameriška mornarica je odločila, da bo zgradbila veliko vojno ladjo. Nova ladja bo imela od 60,000 do 80,000, ton. Nova letalonosilka bo tipa "Forestal." To bo četrti atomski plovni objekt. Za prenašanje toplotne energije od atomskih reaktorjev do kotlov bo izkoristila vodo pod visokim pritiskom. Atomski motor bo zamenjal parne stroje, ki imajo 250,000 konjskih sil.
BALZAC—GRAFOLOG
Balzac se je ukvarjal tudi z grafologijo in trdil, da jo dobro razume. Neka dama mu je prinesla šolski zvezek "Povejte mi, mojster, kakšna bodočnost čaka učenca, ki je pisal v te zvezek!" Balzac gleda, naguba svoje goste obrvi in vpraša: "Ali ste vi mati tega dečka? Morebiti so-rodnica?"—"Ne mati, ne sorod-nica, čisto nič nisem v sorodu z njim." "No, potem pa Vam lahko povem čisto resnico. Ta deček je malopriden in zabit, nikdar ne bo nič iz njega." Dama, ki ni mogla zadržati smeha, pravi: "Kako to, gospod Balzac, da ne poznate več svoje lastne pisave."
Francoski pisatelj Leon Bloy je bil hudo reven in si je moral /ečkrat izposojati denar. Ko nekoč spet ponovno moleduje svo-icga založnika za predujem, mu ta pravi; "Prav! Eno oko imam stekleno. Ce uganete, katero, pa vam bom posodil."
"Levo!" veselo vzklikne pisatelj.
I "Ja, kako pa ste uganili?"
"Opazil sem v njem žarek ■usmiljenja!" se jc odrezal Bloy.
"Veš kaj, pridi pogledat mojo novo hišo! Sleherni, ki jo vidi, I onemi od začudenja."
I "Ti, pa res onemi?" •
I "Prav res!"
"No, potem bom pripeljal svojo ženo ..."
POMLADl*SE JIM BO IZPOLNILA DOLGOLETNA ŽEUA
Trebelno, znana vas nad Mokronogom, dobiva novo lice. Med vojno je Trebelno precej trpelo. Mnogo hiš je bilo požganih in porušenih, sedaj so pa skoraj vse že popolnoma obnovljene. Med njimi je tudi poslopje osnovne šole. Vse do letos so se morali šolski otroci potikati po privatnih hišah. Sedaj je pa ta težava odpravljena. Šolo so lepo obnovili in uredili, razen učilnic tudi lepe sob;^ za učitelje, za stanovanja katerih je moral občinski ljudski odbor plačevati precejšnje vsote. Ta denar bodo sedaj lahko uporabili za druge namene. Uredili so tudi zadružni dom, v katerem je razen dvorane tudi trgovina KZ.
Do pomladi pa bo, če bo šlo po sreči, izpolnjena dolgoletna želja vseh Trebelanov—zasvetila jim bo električna luč. Transformator postaja jo že zgrajena in tudi drogovi za glavni vod so že ])oatavljeni. Drogove so dali kmetje, ki so tudi sami izko;)ali jame. Precejšnjo pomoč pri teh dolih jim nudi Okrajni ljudski odbor.
Kdor pride prviČ v tople kraje, se najprej ozira po nasadih oranž, limon in podobnega južnega sadja. Precej zatem pa se ustavi njegovo oko ob visoki palmi, ki je tako nekaj nenavadnega, da se človek sam pri sebi kar čudi. Palme so vseh mogočih vrst in so drevesa sama zase. Rastejo tako, da pridejo do sto čevljev nad zemljo. Njihova posebnost je v tem, da nimajo vej. Mesto teh so velika peresa, ki so vselej samo na vrhu vsake palme. To se pravi, tam jih razvije mati narava. So od kraja lepo zelena in sicer kar po par let. Potem pa se začno sušiti. Nazadnje padejo ob steblu. In to je nekaj grdega. Pa tudi nekaj nevarnega. Zakaj peresa se posuše in potem m treba dru-zega, kakor malopridnega pan-ža z .žveplenko v roki, pa imaš ogenj, ki se ti zdi da seže do neba. Naravno je, da zgori tudi drevo.
Palme torej nimajo vej. Zanimivo je, da imajo tudi korenine čisto posebne vrste. Mesto takih korenin, kakor jih razvije navadno drevo, imajo kakor svinčnik debele korenine—to se pravi, nobenih debelejših ni. In to raste vse iz deblja, ne iz drugih korenin, kakor je to v navadi pri nam znanem drevju. In te korenine so tako na gosto druga poleg druge, da se ti zdi drevo kakor kak velikan, ki se je postavil na glavo in ostal tako.
Palma je sicer lepo drevo, če je dovolj kultivirano. To se pravi, da ima vse suhe veje ali perje lepo obrezano in sicer od tal pa do vrha. Potem palma obdrži tisto, kar se je zarastlo v deblo in izgleda, kakor da je bila okleščena. Pa se ustaviš pod tako palmo in oči ti gi-edo po deblu, tje do vrha. Kakor sem cekel, je ta daljava dolga do sto in več čevljev. Pa se vprašaš, kdo neki reže te palmove veje in kako jih reže. Tudi v tem oziru gre drugače, kakor pri obrezovanju navadnega drevja. Zakaj pri palmah moraš iti od spodaj na gori, to se pravi, okoli deblja in gori proti vrhu. Vse to se sicer lepo sliši, vendar se nehote vprašaš, kako gre to delo. Kje človek stoji, kako se drži, da ne pade. In kako sploh pride do debla, ko je toliko trnja, ki reže kakor najbolj nabrušena britev. Zakaj vse palme imajo nekake bodice ali ostrino, kakor ima vse, kar raste v tropičnih krajih. Torej tudi oranže in limone.
Zdaj pridemo pa do tistega, ki striže ali obrezuje palme. Naravno je, da nimamo slovenskega imena za tistega človeka. Anglež, pa si jo pomagal s tem, da piše dve besedi za en poklic. ■'Palm skinner" je ime tistega človeka, ki odira palme. Na prvi pogled se prepričaš, da spada ta človek med tiste, ki opravljajo svoj posel na vrhu zvonika nad ali pod jabolkom, ali pa med one, ki hodijo po vrveh visoko v zraku. Sp ljudje, ki so rojeni za vse mogoče poklice in to velja tudi za "skinnerja" pri palmah. Je torej to zelo nevarno in težavno delo in ga zmorejo samo taki, ki 30 ustvarjeni za to.
Nedavno som taval nedaleč od moje hiše, koder je mesto druzega drevja dve vrsti palm. To so razume seveda na obeh straneh ceste. Niso to posebno stare palme, ker gredo k večjem kakih osemdeset čevljev visoko. Bile so sicer prej enkrat obrezane, pa ne dovolj visoko. Zato je mestna vlada sklenila, da tvorijo take palme nevarnost za ogenj in se mora vije porezati. Pravijo, da so bile te palmo obrezane zadnjič prod dvajsetimi leti. V tem času so pognale I visoko v zrak. Suho perje te spo-j f.ninja na starokrajske "bati-i ranče," ki so jih nataknile stare j ženice, da jih ni zeblo. Precej I vej visi na vsakem drevesu—
sodijo tako, da jih ima vsaka palma od šest sto pa do devet sto. Torej brez dvoma dovolj le-zanja za tista dva, ki jih je najelo mesto Los Angeles. Ne najelo samo za par dni—ampak kar za stalno. Ne gre drugače, ker mora biti človek redno pri tem delu in redno plačan, pa če je kaj dela ali ne.
Narava se je skrbno zavarovala od vseh strani pri slednji rastlini. A menda nikjer ne tako, kakor baš pri palmah. Palme imajo take bodice ali tako trnje, da v petih dneh raztrga človek še tako fine usnjene rokavica. Malo delj traja jopič iz najboljšega usnja. Na glavi je ko-vinasta čaka, seveda železna, a tudi ta kaže moč palmovega trnja. Kar se tiče hlač pri teh ple-zavcih na palme je bolje, da ne opisujemo posameznih prizorov. Zakaj na tem delu je res vse mogoče. Kaj pa orodje, s katerim se obrezuje palmove veje, kadar so suhe? Močan in velik krivec, kakoršnega rabijo tisti, ki polagajo močan linoleum po tleh. In potem gre rezanje dokaj spretno, vsaj zdi se tako. Obre-zovalec se vedno suče okoli debla in zaeno vedno bolj visoko. Ima ta delavec v obeh rokah ostre krivce in reže z obema rokama, kakor je bolj prilično. Torej z obema rokama reže—s čim se pa drži ? Gotovo si že večkrat videl tiste delavce, ki de-vajo telefonske žice po drogovih. Imajo ob nogah jeklene palice, okoli prs pa pasove iz močnega usnja. Pri obrezovalcih palmovih vej mora biti vse kolikor mogoče jekleno. Tu pride vpoštev pred vsem dobra veriga, ki se vrže okoli debla, da drži človeka trdno in zanesljivo. Tako gre delo vedno višje in višje, dokler ni pri vrhu. Tam po-režejo vse, da pridejo do čisto zelenih vej. In plače tem ljudem ? Imajo od "kosa" ali palme. In sicer po pet in pol dolarjev do šest od vsakega drevesa. In če rast ob palmi preveč ne nagaja, obreže delavec od sedem do osem dreves. Zaslužek je torej do petdeset dolarjev na dan. Dosti denarja—a je zaslužen. Niso pa samo palmove veje, katere je treba rezati. Ob palmo se kaj rado nesloni vse, kar more. So razne plezavke, divje in domače rože pa tudi kaj divjega se samo zasadi. Tisto, kar raste vse med vejami in se ovija po deblu iz tal do vrha, je po navadi bolj sitno obrezati, kakor pa veje same. Pred vsem imate opraviti pi'i plezavkah s pravim lesom. Tam je nož vse premalo. Treba je dobro nabrušeno sekirico in potem se kar seka recimo na štiri ali pet čevljev daljave. Več ne gre. Se to se težko spravi preč, ker se zasade kar v deblo. Kar živi, napravi na milijone korenin, ki se zajedajo v palmo in žive od njenega življenskega soka.
Ko se vejo odseka od palme, bi človek mislil, da pade lepo na tla. To se pa ne zgodi in sicer zato ne, ker se vse nekako drži palme, kar se jo prime. Včasih obvisi na palmi, vse, kar je bilo porozano. In kdo je tisti, ki to spravi doli? Nikdo drugi ne, kakor "skinner" palme same. Dola-vcc mora'i'avnati tako, kakor da je na tleh. Napravi si verigo bolj na ohlapno in potom skoči z nogami in pada z vejevjem proti tlom.
Kar začne rasti ob deblu palme, je treba paziti, da ne pride na vrh. Tam je srce palme in če ga zajame zelenje, se začne ]>alma sušiti. Palma nima take sile, da bi poganjala nov vrh ali kako stransko vejo. Pa ne samo rastline, tudi živali se kaj rade drže palme. Včasih se zarode podgane, ki so zmožne vsega. Skočijo ti iz velikih višin, ki bi ubile slednjo žival. Ne pa })odgane. Komaj pride na tla —je že nekje v zatišju. Na pal-
mah se najde tudi oposcume in vse mogoče ptice. Delo je seveda nevarno in zelo težko. Ce so palme lepo oskcbovane, jih je resnično vredno občudovati. Spadajo med začetna drevesa na naši zemlji. Jaz jih večkrat občudujem posebno v vetru. Do sto čevljev visoko deblo se nagiba na desno in levo. Človek misli, da se bo vsak čas zlomilo in padlo po tleh. Pa nekako vse prenese. Ne pa orkana. Slišal sem, da orkani v Floridi podero dosti palm. Pa pride par dni kasneje nekak kolovrat, ki mu pravimo žrjav, po angleško "crane," pa jih postavi nazaj. In baje se vse prime ter lepo raste.
Izmed vseh palm mi najbolj ugaja tista, ki ima perje kakor človeška dlan, samo da je več prstov, kakor na roki. Pri vsakem vetru se ti prsti majejo kakor da bi hoteli začeti plesati. Gredoč začrtajo in zašume, da se človek nehote ozre in pogleda. Mogoče so dale te posebne palme ime za vse skupaj, zakaj beseda palma pride iz latinskega jezika "palma" in pomeni dlan na roki.
Ce človek govori o nenavadnih poklicih, mora vzeti na piko Chuck Martina, ki ima nedaleč od svoje koče pokopališče ljudij, ki jih nikdar ni bilo in toraj niso nikdar živeli. On je avtor—не prav posrečen—raznih povesti iz divjega zapada. Ima več stotin kratkih povesti, od katerih se mnoge niso nikdar vdomačile. In kaj je storil z "junaki" oziroma karakterji, ki se niso znali prikupiti nam, navadnim ljudem? Napravil je nedaleč od svoje hiše pokopališče, kamor je zakopal do danes vse, kar ni šlo v denar. Do danes je "ubil" in v duhu zakopal nič manj kakor 188 "junakov" iz povesti, ki jih je spisal on.
Chuck Martin je bil v začetku tega stoletja navaden "cowboy," kateremu se je posrečila ena. povest. Potem je pa pisal in pisal—na leto po milijon besed. Pravijo, da je ubil v svojih povestih več ljudi kakor kateri drugi pisatelj na svetu. In kako je prišel do tega, da je začel pokopavat "junake?" Neki drugi pisatelj mu je očital, da vse svoje junake pokoplje. Največ jih umre pri njem nasilne smrti. In ko se to zgodi, je vse končano. Nikdar ne išče storilcev, še manj, da bi jih kaznoval za svoj zločin.
Chuck Martin je začel premiš-Ijevati in je nekako prišel do prepričanja, da mora tiste junake, ki ne najdejo razumevanja med navadnimi ljudmi, enostavno odškodovati na en ali drugi način. Pa je slonel ob plotu in gledal okoli. Pa je prvič zapazil) da ima nekje pri strani svojega vrta precej veliko grumbljo, ki je bila precej porastla z navadnim grmovjem. Prijel je lopato in začel ravnati zemljo. Pri tem se mu je prikazal iz zernlp navaden škarp, kakoršno so nosili "cowboyi" za časa, ko so živeli njegovi "junaki."
Mogoče je za tem škarponi, cela noga in mogoče še druga noga in potem cela "Big nose Annie," ki je bila njemu posebno priljubljen karakter, četudi ni hotel iti v denar. Pa je začel kai' sam od sebe grabiti zemljo i'^ v kratkem je bilo nekaj grobu podobnega, čopič v roke, nekaj črne barvo in kmalu jo bil gotov grobni napis:—Big nose Annie —ki je bila dobrega srca pa slabo morale. Rekla je Texas Jovu grdo ime in s tem plačala vse."
Nekako slabo je izgledalo imeti privatno pokopališče 2 enim samim grobom. Pa jo napravil vse okoli dokaj gomil in v vsako je položil enega izmod Kvojih "junakov," ki so vsi pomrli zato, da bi on ložje živel.
Vsi ]5očivajo vsak v svojem grobu. Toda največji in najlcps' je grob od "big nose Annie," ki je vsako leto obdelan in zasajen z cvetočim regratom.
ENAKOPRAVNOST
^ BTRANa
TURČIJA—KONJUNKTURNO TRŽIŠČE JUGOSLAVIJE
Uveljavitev-: Made in Jugoslavia Problem uvoznih in izvoznih cen
LJUBLJANA, — V uodnemu opisu vzrokov, ki so razmeroma hitro dovedli do velike blagovne izmenjave med Turčijo in Jugo-savijo, je dodal bivši trgovinski ataše FLRJ v Istambulu Branko Cvetličanin v svojem nedavnem predavanju v Trgovinski zbornici se tehtno analizo sedanjih zlačilnosti na turškem tržišču in naših možnosti. Prav zategadelj Je to predavanje pomenilo za navzoče predstavnike izvoznih podjetij dogodek prve vrste.
Uveljavitev naše industrije na turškem tržišču ni niti slučajna, niti prehodna. V nadaljnji trgo-^nski izmenjavi s tem tržiščem ne smemo pretiravati, še manj SI lahko dovolimo njegovo pod
cementa in emajlirane posode, so sedaj ocenili napredek naše industrije tudi s trditvijo, da je jugoslovanska industrija v stanju zamenjati češkoslovaško industrijo na turškem tržišču.
Na turškem tržišču dosegamo posebno dobre cene v normalni trgovinski izmenjavi. V nekaterih primerih so po mnenju tov. Cvetličanina te cene celo previsoke. Na licitacijah dosegamo slabše cene, zlasti zaradi močne zahodnone konkurence. Naše izvozne cene so do 60% višje kakor na svetovnem tržišču, turške izvozne cene pa do 15%. Po mnenju predavatelja bi morali nekoliko povečati naš uvoz iz Turčije, predvsem uvoz rozin, ri-ža in drugih dobrin. Problem uvoznih in izvoznih cen obeh prijateljskih držav bi bilo treba la	- . - _	rešiti morda na ta način, da bi
od	narodni praksi sodeč, jjjgj dohodka iz našega izvoza po-
i7tno	blagovna	za kritje našega uvoza iz
®	Turčije.
bojevanje. Osvajanje tržišč tra-
Praktično začela šele predlan-i skim. Njena vrednost v obeh smereh je znašala leta 1950—1 ®iilijon dolarjev, leta 1951—4 ®iilijone dolarjev, leta 1952—15 milijonov, lani pa že okoli 40 milijonov dolarjev. Jasno je, da te e vrednosti blagovne izme-
Izredno pomemben je tudi problem reeksporta. V tem pogledu naša podjetja mnogo gre-še. Za nadaljnjo trgovinsko sodelovanje s Turčijo je po mnenju bivšega trgovinskega atašeja FLRJ Branka Cvetličanina Rjave rasto z naglico; zavzeti važno, da si naša podjetja določen obseg. Po oceni ^ Turčiji dobe zadosti dobrih in
letm
predavatelja naj bi povprečna in trajna letna blagovna izmenjava ^ znesku 20 milijonov dolarjev pomenila lep primer dobrega gospodarskega sodelovanja s to prijateljsko državo.
Kljub sedanjemu težkemu po-^ju turške zunanje trgovine ima Jugoslavija na tem tržišču ®e vedno konjukturni položaj. J^akor je znano, si je Turčija po etu 1950, v obdobju znatno libe-aliziranega — sproščenega — smoznegra režima iJoslatišala sr/o-JO zunanjetrgovinsko bilanco, primanjkljaj cenijo na
Sedaj je	dalarjeV.
J jc v veljavi nov neprimer-
žim zunanjetrgovinski režim'	cilj zmanjšanje
^ anjetrgovinskega primanj-aja, zlasti z državami, člani-—Evropske plačilne У Novi zunanjetrgovinski ^ Turčiji ne zadeva bistve-ve	blagovne izmenja-
jo ^	državo, niti našega
2aH°aT'i	Turčije pa je pri-
^ ^ toliko, ker letos tam-aj ni viškov pšenice in je ome-^ IZVOZ turškega bombaža, si • u tržišču imamo torej ej o prej velike možnosti, med tudi zaradi tega, ker ® se 2 dosedanjim izvozom— j°^^^žnih tkanin in vagonov— odobra uveljavili. Turški go-.Podarstveniki se zelo laskavo ° Jugoslaviji kot trgo-s em partnerju. Po dosedanji govinski izmenjavi, ki je pre-19^9 pričakovanja iz leta ^ . ko so Turki videli v naši __^22^predvsem izvoznika lesa,
^CAP'l^EASY ~
^AKE*CLEVEU\ND ,^^ЈЕ ВЕ5Т//£Л/?7£Р , ^CATION IN THE NATION/
solidnih zastopnikov. V Turčiji je menda nad 16,000 tvrdk; okoli 100 do 150 bi jih zadostovalo za normalno blagovno izmenjavo med obemo državama in tudi za uveljavitev novih izdelkov naše industrije.
Ob koncu predavanja so dobili navzoči predstavniki podjetij vrsto praktičnih in tudi individualnih nasvetov, ki bodo nedvomno pripomogli k čim bolj smotrni blagovni izmenjavi s Turčijo.	J .K.
("Slovenski poročevalec")
Obsežna dela Mestnega vodovoda
Ni treba posebej poudarjati, kakšnega pomena je dobro urejena preskrba s pitno vodo, saj se tega dobro zavedamo in spominjamo, koliko težav je bilo v Ljubljani pred leti. Že nekaj let Mestni vodovod opravlja velika dela, ki pa bodo seveda dovršena šele postopoma. Toda prav lani je bilo doslej storjenega največ.
Lani je Mestni vodovod zgradil dva nova objekta, in sicer pri vodarni Kleče, drugega pa pri vodovodu v Hrastju. Oba objekta sta namenjena za črpalke, ki jih bodo montirali letos Razen tega pa je Mestni vodovod opložil 6166 m novega vodovodnega omrežja. Tako so lani zgradili vodovod po Riharjevi cesti, po Prijateljevi, na Litijski, Kamnoseški in Dolenjski cesti, na Fužinah in Ižanski cesti, na Celovški cesti pri Šentvidu itd.
V delu pa je še napeljava vodovoda po Uršičevem stradonu in pod Rožnikom. Prav tako je Mestni vodovod opravil veliko delo v Šentvidu. Tu je bilo urejeno novo črpališče, razen tega je bil napeljan cevovod do obstoječega rezervoarja. Ta vodovod bo za sedaj napajal le del Šentvida, ker je rezervoar premajhen in bo treba zgraditi novega, da bo tako ves Šentvid z bližnjo okolico preskrbljen z dobro vodo.
Mestni vodovod ima seveda tudi za letos obsežne n a -črte. Nekatera dela bo prav gotovo izvršil, obseg drugih del pa je odvisen od gmotnih sredstev. Tako bodo prihodnje leto mon-
IŠČE DELO
Izurjen slovenski karpenter
želi dobiti razna mizarska ali stavbinska dela; popravila ali prenavljanje. Kdor želi kakšna po-1 pravila pri hiši, naj pokliče
Ч IV 1-7133
ARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutile kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PO CENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAMI.
(Oskrbimo za prevoz truplo sem ali izven mesta).
478 EAST 152nd STREET
KE 1-5202, ako ni odgovora, pokličite KE 1-3177 Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
: : QUALITY AT A РШСЕ^ЕАЗУ ШМб - -
STAkICH FORNITORE (0.
JAMES D. STAKICH. Ptop. ' . : IVanhoe 18288	16305 Waterloo Road
■STORE HOURS: Monday,, Tliuxsday. fjiday—9 A.M. t6 9 Р.М' . Tueaday^Saturday 9 A.Mr to 6 P.M. —^ WedAesdqy. 9 A;M. to 12 Noon
PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT


Ш
*AND THAT INCLUDES
Ashtabula, сиулнооА,
^^AU6A,LAK£ ANO
Lorain counties.
HEART SUNDAY
NURSING olTei-s one of the finest cyreors o])cn to young women — an iissured incomo, opportunity for advanccmenl., service to humanity, training you will use as a.wife and mother. Talk to your school adviser or inquire at a collcjriatc or hospital school of nursing- / Јпо// .Voii- UH a Sliidvul Nurse.
ENAKOPRAVNOST
tirali tri črpalke v dograjene objekte pri vodarnah v Hrastju in Klečah. Črpalke izdeluje Litostroj, ki je po pogodbi zavezan črpalke izdelati do maja meseca. Drugo veliko delo, ki se ga bo Mestni voodvod lotil to leto, bo zamenjava cevi glavnega vodovoda, ki pelje iz Kleč proti mestu. Sedanji cevovod je premajhnega obsega, da bi mogel dovajati zadostne količine vode v mesto. Zato bodo glavni cevovod nadomestili z cevmi premera 700 mm. Cevi iz Vareša že prihajajo v Ljubljano, tako da bodo lahko kmalu začeli z delom. Novi cevovod bodo položili poleg že obstoječega po Vodovodni cesti do Stadiona. Tako bo stari cevovod deloval še toliko časa, dokler ne bo zgrajen nov in ne bo zamenjava cevi prav nič motila rednega dovajanja vode v Ljubljano. Ko bo novi cevovod položen, bodo dvignili stare cevi premera 400 in 320 mm in jih uporabili za napeljavo cevovoda od Stadiona proti Žalam, Pokopališki ulici in od tam na Golovec. Ko bo ta cevovod položen, bo Ljubljana, oziroma vzhodni del mesta za nadaljnjih 20 let preskrbljen z vodo.
Mestni vodovod ima za prihodnje leto v načrtu tudi obsežna dela za napeljavo novih cevodov, vendar pa je vprašanje, v koliko bodo mogli vsa nameravana dela izvesti, ker je to v prvi vrsti od-
Prilefna ženska
želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-Ijene. V okolici East 185th Street v Euclidu.
Pokličite IV 1-3272
visno od materialnih sredstev, deloma pa tudi od gradiva. Tako je predvideno, da bodo to leto polagali cevovod po Dolenjski cesti, po Pokopališki ulici, po Tugomerjevi, Čebelarski, Podutiški, po Kokaljevi, po Soški, po Kodeljevi ulici, napravili odcep iz Celovške ceste pri gostilni Sv. Janezu, odcep od Kodrove ulice med Šmartisko in Krizno, nadalje zvezo med vodovodom v Šentvidu in Mestnim vodovodom ter še nekatera dela. Vendar pa upajo, da bo Mestni vodovod tudi letos dobil od Mestnega ljudskega odbora dovolj sredstev, da bodo mogli izvesti vsa dela, ki jih imajo v načrtu.
R.
HIŠE NAPRODAJ
LASTNIK PRODAJA SAM
lepo zidano veneer hišo, ranch tipa, na Richmond Rd., od Euclid Ave. 4 leta stara; ima sprejemnico, 2 spalnici, kopalnico in veliko kuhinjo; zgoraj veliko spalnico in dodatno sobo. V kleti je rekreacijska soba kompletno z barom in ognjiščem. Velik breezeway z "knotty pine" lesa; zadaj je "patio." 2 garaži. Lota 75x400 in veliko sadnega drevja. Zimska okna, mreže in več drugih posebnosti. Vpraša se $28,000, a za podrobnosti pokličite lastnika.
IV 1-8797
LEPA COLONIAL HIŠA
5 sob; od E; 222 St., blizu transportacije in šol. Spodaj običajne sobe; udobna sprejemnica ima ognjišče; 2 spalnici in kopalnica na drugemu nadstropju; nove preproge in beneški zastori so vključeni.
KOVAČ REALTY
960 East 185 St. — KE 1-5030
AMERIŠKA Ш EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da žehjo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
♦
Moške srajce: št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Oglašajte v Enakopravnosti
v najem se odda
STANOVANJE S 5 SOBAMI, ZGORAJ.
Kopahiica, klet, podstrešje. Prednost ima odrasla družina. Pokličite HE 1-5498
~ STANOVANJ eTSOB
se odda v najem odrasli družini ali novoporočencem. Vse najboljše urejeno. Fornez, velika, klet. Nanovo dekorirano.
Poizve se na 1016 EAST 76th STREET UT 1-6888
40VJ«

Will you invite a hungry child to dinner tonight?
If she stood at your door tonight... or looked in through your window ... you'd lead her in. You'd heap her plate, and hide your tears.
But she's half a world away. Nevertheless you can, gently and kindly, share your dinner.
For it's easy to send overseas a CARE package to the needy. If you have no friends overseas who need help, why not help a stranger? Just $10 buys the food of the country, for whatever country you choose. Soon, you'll get news of exactly where it went.
With CARE, you always know whom you're helping, and how. Many persons have made lasting ties overseas with strangers they first helped through CARE. Write CARE, New' York, or visit your Railway Express Office.


r
DENTISTRY mY BE ACHIEVED BY THE USE OF A SOUNDLESS. A/EIV ULTRASONIC DRILL WHICH VIBRATES 000TIMES PER SECONPJ
'\ESARE NOISIER TODAY BECAUSE OF THJ LACK OF SOUND ABS0RBIN6 FURNISHIN6S m BECAUSE ШЕ SOUND REFLECT-,
Ш6 SURFACES S APPLIANCES ARE
ACOUSTICAL MATERIAL
•hard
material
SoWO
M0¥/1E PRODUCERS FIND П HARD (TO RECORD 'QUIET "COUNTRYSIDES BECAUSE OF THE INCREASED TRAFFIC S, AIRPLANE NO/SES/
ACOUSTICAL MATERIALS ABSORB UP TO 75 7. OF THE SOUND STRIKING THEM-SO STATES THE ACOUSTICAL MATERIALS ASSOCIATION, WHILE mOD. PLASTER AND GLASS WILL ONLY ABSORB ABOUT 37,/
Ever you had
wish
moo ?
stop wishing—here's how you can actually have it —in Just 5 years!
m Ф

Maybe you've always thought you couldn't save up big money—well, now's the time to change your mind. Saving for big goals is gs easy as signing your name, when you join the Payroll Savings Plan.
Best of all, you do more than just save —you invest your money and make it grow. The whole process is easy—and automatic. Here's how it works:
Vcu name an amount to your company's pay office—a few dollars or as much as you want.
T hen each week, before you get your pay, this sum is saved out.
(That way you're never tempted to spend money you really want to save. ^ And as they're set aside, these amounts are constantly invested for you in United States Series E Savings Bonds. The Bonds are in your name and are turned over to you.
liecause Savings Bonds earn good interest—3% when held lo maturity—they're soon worth more than the money you've invested in them. And how your savings mount up! Sign for as little as $3.75 a week and in 5 years you'll have over $1,000 cash! In 9 years, 8 months, you'll have $2,137!
So why not stop wishing and start saving today—in the Payroll Savings Plan? Or, if you're self-employed, ask your bank about the Bond A-Month Plan. If you want y-jiir interest as current income, ask your banker about с-% Series H Bonds that pay interest semiannually by Treasury check.
Saving is simpler tiian you tiiink— with U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan!
The U. S Gncernment does not p«v fnr ihu ndt'erltstnc The Тгеамигу Department thank*, for their patriotic donation, th$ Advertiiing CduHeil mnd
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
^mrnnrnmrnnrnnriminmiiinminiiimrmmimmnmiimminmiimHiinrNifflmiinimmmiiDMiimiiiiiHiiuniumDmiiiiiiiiit«?
MICHEL ZEVACO	|
RAUEyi yilEZ I
ZGODOVINSKI ROMAN	|
ieiuuuouiiiaiimiHiiiitniiiiiiimiaiiiiiiiumaHiimiiiiiniiiiiiimiiHiimiiiimDiimuiiiii[jiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiHiHimiiiiit3iiiiiHi5
(Nadaljevanje)	1 ne braniti—in glejte, zasmilil se
Položil mu je roko na ramo I mi je v srce. Sklenil sem ga ob-ter mu nastavil rapir na vrat. j varovati vaših nakan. Vas je na Nikar, gospod,' je dejal s j tisoče, jaz sem sam. Vi ste mo-strahotno mirnim glasom, "ne | gočni in bogati, jaz sem ubog. silite me, da vas zabodem! Bilo j Nihče me ne podpira, nihče ni bi mi resnično žal!"	- moj prijatelj. Takšna je moja
Conde je proseče pogledal mla-1 zgodba, gospod; pritrdili mi bodega moža in zastokal:	i gte, da ni izdajalska niti ne vo-Naj bo! Razorožen sem . . .: hunska. Kdo vlada, vidite, mi je Predam se! ! naposled majhna skrb. Ne ma-"Cogolin, pazi na njegovo viso- ram pa, da bi naš mali Ludvik
kost. Kakor hitro se gane—ko-
Iji!"
Oproda se je postavil z bodalom v roki k princu. Conde je po-besil glavo in zahropel v divji boli, kakor zver, ki se je vjela v past. Capestang je spravil rapir v nožnico ter stopil k Rohanu, ki je prav tedaj odprl oči. Vitez se je poklonil premaganemu sovražniku.
"Gospod," je dejal, "tistih petdeset vojaških oprem, ki ste jih bili shranili v tej hiši, sem uničil jaz. Ranil sem vas, in zdaj aretiram gospoda Condeškega. Ne čudite se in ne obsojajte me. Vi se bijete za Condeja, drugi za Guisa, tretji za Angoulema. Da gledam zgolj na lastno korist, bi bil nemara z vami. Toda videl sem našega ubogega petnajstletnega kraljica, kako stoji zapuščen med samimi strašnimi nasprotniki in se ne more ustavljati
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
XIII. plakal. In razentega mi je rešil življenje. Kraljev vitez sem, gospod! Vse to vam pojasnjujem, ker mi ugajate. Vaša rana ni smrtna; še mesec dni, pa je ne boste niti čutili. Takrat, gospod vojvoda, če me izvolite pozvati na revanšo, mi bo le v čast, da se vam postavim. Dotlej pa vas pozdravljam iz dna srca, prvič, ker ste premagani, in drugič, ker ste junak... Bog z vami! Co-golin, odpiraj duri!"
To rekši se je pokril, stopil h Condeju, prijel ga pod pazduho in ga potegnil s seboj. Cogolin jima je sledil. Hipec nato, ko so zavili iz Vaugirarske ulice, je krenila vanjo izza nasprotnega vogala družba kakih petnajst plemičev. Bil je skrajni čas!
Iz dalje se je slišalo viharno hrumenje. Po cerkvah je bilo plat zvona. Conde je trepeta je poslušal ta hrup in trušč; vitez pa je odgrnil svoj plašč in pokazal princu nabito pištolo.
"Gospod," je dejal, "najina pot drži skozi najhujšo žerjavico; lehko vam je zaklicati na pomoč in storiti, da me ubijejo. Toda zastavim vam častno besedo; za najmanjši glas iz vaših ust vam
WANTED TO RENT
5 OR 6 ROOM modern ranch type home by middle aged executive and wife; would require lease with option to buy: rent to $175. Preferably West or N. suburbs.
Fillmore 5-0018
REAL ESTATE
Chicago, 111.
T AFT Republicans and McCarthy Republicans who are interested in joining a 3d party, write Nationalist Conservative Party,
6250 Wayne Ave., Chicago, 111.
PARK FOREST — By owner. — 2 bedroom ranch; garage. Near I. C., stores, schools. $14,300.
371 Miami SKyline 4-7183
GLEN ELLYN — By owner. 3 "bedroom frame residence, 2VŽ baths, gas heat; close in; 1 block from parochial school; reasonable.
Glen Ellyn 750-M
NORTHBROOK — 3 bedroom ranch home. 33 ft. living-dining combination. Thermopane window. Near schools, shops, transportation. Low 20's. Open Sunday 2-5.
1436 Sycamore Lane Northbrook 1842
ATTENTION BUILDERS — For sale by owner. 2 lots 160x135, near all conveniences. Asking only $2,500 or best offer for both i lots. Sacrificing for quick sale, i Call RO 1-2979 I
GEORGE EISELE
PHARMACIST
for HIGHEST QUALITY and Lowest Price on Prescriptions, Vitamins and Drugs.
Mail Orders Promptly Filled
176 W. Adams St.
Phone FRanklin 2-8935
HELP WANTED NURSES
NURSES — REGISTERED — Excellent opportunity for nurse wishing to learn O. B. anesthesia in connection with interesting nursing position.
1600 W. Maypole Call SEeley 3-3404 weekdays
DOMESTIC COUPLE
ARLINGTON HEIGHTS — 5 room home, sell or trade for farm or i land or WHAT HAVE YOU to offer.
CLearbrook 3-7850 j
160 ACRE DAIRY FARM — In Lincoln County, Wisconsin, 105 acres under plow; milking parlor type barn; 2 modern houses; 3 car garage; other buildings; all in good condition; on blacktop road; lake and river on property. $20,000.
Glen Ellyn 3257
COUPLE — Caretakers for furnished apartments. Janitor, maintenance and managing premises. 3 room apartment, plus salary.
MOnroe 6-9189, Mr. I. Kravitz for appointment
ILLINOIS — 7 acre fann for sale; 4 bedroom home; large workshop, complete. Price $18,500.
FUlton 5-8293
124th south on Cicero Ave.
WISCONSIN — Modern motel, 12 units, 6 room house. Busy routes 53-63. Good income. Sickness. Owner. Price $31,500.
Riverside 7-2113
BUSINESS OPPORTUNITY
ANDY'S SNACK SHOP — 7 tables and chairs, counter, 8 stools-good business: must sell. School and factory trade. Open 5 a.m. to 6 p.m., 6 day week.
NEvada 8-9394 2903 Harrison
GROCERY - MEAT MARKET _
Austin residential section; brick bulling; small apartment rear; ideal for couple. Same owner 30 years. Wish to retire.
Austin 7-8643
DRUG STORE for Sale — At inventory price. Established since 1914.
PRospect 6-3813 or STewart 3-8573
izprožim V rebra to cev, ki je vze- i ta iz vaše lastne orožarne." !
"Velja, gospod," je odgovoril Conde z glasom mrklega obupa. "Predal sem se in molčal bom. Le nekaj mi povejte: kam me peljete?"
"V Louvre!" je odgovoril Capestang. "Ne bojte se ničesar: jaz sem porok za vas!" je dodal z veličavno gotovostjo.
Conde ni črhnil vec besede. Vitez ga je držal krepko pod pazduho. Na križempotju Vieux-Colombier sta dospela med množico. Trume oboroženih meščanov so korakale proti osrčju mesta in kričale: "Živel princ!" Te tolpe so se zdele skrbno organizirane. Meščani so vabili tudi mimogredoče s klici: "Garda je na naši strani! Pol stotnije kraljevske garde pojde z nami!" Conde je trepetal, a Capestang se je muzal: oba sta vedela, kaj je doletelo gardno četo!
Za nekaj hipov sta prišla do Novega mostu. Stražil ga je oddelek meščanov, oboroženih z ar-kebuzami.
"Ura bije!" so kričali. "Gard-na četa mora biti vsak trenotek tu! Korakali bomo nad Louvre! živel princ! Živel Conde!"
Capestang je mislil, da ga spuste brez težave na ono stran.
"Stoj!" je zavpila straža. "Parolo!"
"Conde;" je kriknil Capestang.
Na slepo, sama od sebe mu je planila beseda iz grla. In hkrati je stopil naprej, med meščane, vodeč s seboj Condeja, ki je sledil ves osupel in bled, nezmožen besede, kam li dejanja. In glej, zapora se je razgrnila, meščani so stopili vsaksebi, kličoč:
"Stopajta, vrla plemiča! Živel Conde!" •
Zdajci pa je završalo med ljudstvom, najprej posamezni vzkliki, nato zmagoslaven, done-besen vrišč:
"Princ!—To je princ!—Živel princ!—Živel Conde!"
"V Louvre!" je zarjul Capestang z gromovitim glasom."
"V Louvre V Louvre! Živel princ! Conde!"
In vsa množica se je spustila v korak za Capestangom, ki je jadrno stopal naprej, sklanja je se k princu in mrmra je mu na uho:
"Visokost, ako hočete, pustiva tu svojo kožo! Oba pogineva, toda vi prvi! Ubogajte, visokost, ali pa vas ustrelim kakor psa. Kričite: v Louvre, prijatelji!"
"Prijatelji!" je zavpil Conde. "Prijatelji, v Louvre!"
"V Louvre! V Louvre!" je ponavljalo rohnenje uporne trume.
Conde, jetnik Capestangov, je vodil na njegovo povelje puntar-je v Louvre! Divji krik je prhu-tal nad tem človeškim moi jem kakor ptica z besnimi krli. Plat zvonov se je razlegal vseširom in klical na pokol j. Conde je stopal, kakor bi ga peljali na mori-šče, Capestanga pa je nesla pijanost njegove blazne, nezaslišane, neverjetne usode . . .
"Arkebuze na strel!" je zdajci zagimelo povelje.
Množica se je ustavila in /valovala nazaj, dospela je bila do velikih louviskih vrat. Mostič pred temi vrati je bil spuščen, onkraj jarka pa sta stali v bojnem redu dve stotniji garde z namer jenimi arkebuzami! Poveljeval je sam stari maršal OrnžL-no, z mečem v roki, pripravljen na smi't.
Beseda "izdajstvo" je ušla nekomu iz ust in zletela med trumo. Ljudje so se čudili, videč Louvre v tako dobrem obrambnem stanju, Condeja pa samega, dasi je obečal priti z vojaštvom. Kje je bila zdaj napovedana stot-nija, ki naj bi vdrla v kraljevski grad?
Že je Ornano vzdignil meč, da bi ukazal streljati, ko je zagledal pred seboj dva plemiča; držala sta se pod pazduho kakor prijatelja.
"S poti vidva!" je kriknil maršal.
Toda vitez je stopil korak naprej in zaklical z zvonkim glasom:
"Capestang! ..."
"Parola!" je zamrmral Ornano. "Spustite ju!"
Sicer pa, če izvolite rajši, da vam puščam..."
Mladi kralj ga je ošinil z besnim pogledom.
"Poberite se k vragu," je vik-nil nanj, "vi s svojo nikotiano in svojim puščanjem! Ako moram res umreti nocoj, dajte mi vsaj umreti v miru!"
Zdravnik se je globoko poklonil in zadenski umeknil v predsobo, kjer je stalo petdeset arke-buzirjev pod poveljstvom gard-nega kapitana Vitryja, da bi zapečatili svojo zvestobo do kralja s krvjo in življenjem.
"Kralj se mi vidi hudo bolan," je rekel zdravnik Vitryju. "Še puščati si več ne da."
"Prijatelj," je odgovoril Vi-try, "preden mine ura, bomo vsi bolni in puščali nam bodo vse do zadnje kaplje!"
Rohneča nevihta je šla preko Louvra. Večerilo se je. Širne sobane je polnil mrak; in v tem mraku so se risale nerazločne postave straž, ki so slonele tiho na svojih arkebuzah ter čakale znamenja za poslednji boj.
"Sam!" je zamrmral Ludvik XIII. spustivši se v naslanjač. "Sam in zapuščen!"
Z obema rokama se je prijel za bledo glavo, da ne bi več slišal zvonov, ki so oznanjali konec nje-
Ludvik XIII je bil sam s svojim telesnim zdravnikom. Učeni mož je žlobudral neprestano, da bi prikril svoj strah in nemir.
"Kje je moja mati?" ga je prekinil kralj.
"Nje kraljevsko veličanstvo je v družbi svojih dam. Sto arke-buzirjev straži njene sobane. Kakor sem rekel, sire: dim omenjene nikotiane (Tako so imenovali tobak, ki so ga baš tedaj začenjali pušiti na Francoskem.) bi nemara pregnal slabo voljo,
ki tlači vaše veličanstvo..." |
i
"In Luynes?" je vprašal Lud-i vik XIII. s tesnobnim glasom.
"Gotovo je doma, veličanstvo.
Zastopniki Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje: JOHN R EN KO 1016 East 76f-h Street
UTah 1-6888
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: |0H N STEBLA; 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
Za newburSko okrožje; FRANK RENKO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenu«
govega kraljevanja. Gol meč je slonel ob stolu zraven njega, in na mramorni mizici je ležalo dvoje pištol: mladi kralj se je bil pripravil na obrambo, in zdaj je čakal sovražnikov ter mislil, na slanjaje glavo v Clani:
"Še uro, še nekaj minut morebiti, in vse bo končano! Navaliti hočejo na Louvre! Oh, če pridejo jih pobijem, kolikor se bo dalo, in umrem . . . Umreti, kđ mi je petnajst let! Zakaj ga ni tu, junaka, čigar pogled me je prešinil z vročico slave! Oh, da bi slišal njegov grmeči glas, ki je lil pogum v moje plašno srce! Prav se mi godi: Capestang mi je otel življenje, jaz pa sem ga razžalil . . . Ne bo ga več. Sam sem, na veke sam! Aretacija vojvode An-goulemskega je le pospešila dogodke. Bogme, prijeti je bilo treba Condeja! Prizanesel sem mu, in zdaj triumfira, Pariz mu vriska naproti... še malo, in kakor jastreb se vrže name, da me raztrga!'
Dvignil je glavo.
"Čemu trepečem?" je zamrmral. "Dajmo, pokažimo jim, da sin Henrika IV. ni strahopetec!"
Bila je prava misel v pravem
trenotku, zakaj hip nato orožja. Ludvik XIII. je planil na noge; pograbil je meč in se obrnil proti vhodu. Francoski kralj, vzravnan v obupni pripravljenosti, je sam odprl vrata svojim morilcem!
Toda odskočil je ves osupel in zavrisnil od neznosne radosti, kakršno pozna le tisti, ki se je kdaj predramil iz smrtne more. Pred njim je stal Conde, bled, krotak in tresoč se kakor šiba na vodi! In zraven princa — Capestang !
"Sire," je dejal rešitelj, "čast mi je, da vam smem predstaviti gospoda princa Condeškega, ki se želi podvreči vašemu veličanstvu!"
Širne dvorane za Capestango-vim hrbtom so zažarele od tisočerih sveč. Lakaji so prižigal' lestence, ves Louvre se je objemal kakor na čarobnem slavju, od vsepovsod so tiščali zmagovati obrazi, z vseh strani je bučalo klicanje, razlega je se po hodnikih in stresa je temelje silne palače:
"Živel kralj! Živel kralj! Živel kralj!"
(Dalje prihodniiC)
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Giant Tree Saw "Mows 'Em Down"
Piping Hot Meat Pinwheels For Luncheon ... Supper
Parties



TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In East .62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini praktlclralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imei. določenega dn^rovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nd Street: vhod camo na East G 2nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
A newly-designed mobile saw is here shown felling a large tree in a IG.OOO.acre land clearing project near Texarkana, Texas. One man sitting comfortably in a protective steel cage and operating simple controls moves the huge apparatus up to a tree from any angle and within seconds has it crashing to the ground. The unit designed by R. G. Le Tourneau, Inc., of Longview, Texas, is electrically operated, producing its own current by means of a generator driven by a General Motors Diesel engine.
Once you've- .sampled these Meat Pinwheels you'll think of a dozen occasions for which they're appropriate. They look so special thai fiist thoughts turn to social refreshments . . . luncheons for quests o I supper after evening bridge, for instance. But you'll certainly want to put t hem down for family luncheons and suppers, too.
aiiu uif they tarfiy! They offer the savoriness of meat, balanced by the fiuiuness of apple sauce, and a delicate moistness that's a contrast to the cnspness of biscuit, rich and short.
Moat Pinwhvi Is art- most simple to make. You use canned apple sauce—the rix^ht consistency—the proper tartness of flavor—and no effort You may ust; left-ovei baked ham or canned luncheon meat —anothei easy step. From start to finish, Pinwheels can be oven-ready in scant nnniJtes.
For parties prepare them ahead of time, to be -slipped into the oven a half hmii before you serve them. For family mcaW, if you don't woi k all! ail, put them in immediately to bake.
I'ipinK Hot Meal I'i'nwheels
Few grains nutmeg
1	cup sliced onions
1/4 cup butter or margarine
2	cups diced luncheon meat or ham
1/4 teaspoon oregano
ciip.s sifti-ii all-purpose floui
.'{ ti-aspooiis liaUiiin powder l/'J tiMSpoori -alt'
li luhlcspoilll.i sliortcnniK 3/4-1 cup milk
2 (Up.-, taniifd apple .sauce Sift lOKftlu'i tloui, hakitiK powder and salt. Cut in shortening with 2 knives oi pastry blenilei. Add enoU^h milk to make soft ilnuKh Knead liKhliy on Houifd board. Koll out in oblong 1/4" thick Spiead with apple sauce; spiinkk- with a little nutmeg. Saute onion in battel or margarine until K^oldeti brown Spread over apple same- Sprinkle cuhnl meat ovei apple .sauce, .sprinkle with oie({ano. Koll up jelly-ioll fashion (.'ut in I slices, place cut side down, clo; e lottetlu i on Ki eased bakin« sheet. Bake in moderately hot oven, o75"I''., У0-У5 minutes. Yields (i servings.
ONE BILLION DOLLARS UP IN SMOKE—Federal and State forest Are prevention agencies report that forest fires cost the nation over one billion dollars every year. Neither you nor your country can afford this terrible waste. Be careful with matches, smokes, campfires, any lire. Remember— only you can prevent forest fires. '