292. številka. — t ,,EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov. ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 „ ca četrt leta........ 6 „ ca en mesec ........ 2 kmni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe br*>7 priložene naročnine ee oprava DS ozira. Po tobakarnab t Trutu *e prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 icven Tr-tn pa {>«> 8 stotink (4 uvč.) Telefon /Str. 870. Trst. v torek dne 23. decembra 1902. Tečaj XXVII Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ne računajo po vr=t:ih v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, o«mrtJi»<*e in javne zahvale domači ogla.-i itd., -e računajo po pogodbi. "Vsi dopisi naj pošiljajo uredništvu. Nefrankovaui dopisi «e ne -prejemajo. Kokopifi «e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogla**1 sprejema upravni;tvo. Naročnino in oglase je plačevali !oco-Tr.st Uredništvo ln tlakama nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje lnaeratov v ulici Molin pi'rcolo :tv. II. iiadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Vprašanje izseljevanja. 11. No, da bi bilo izljeva »je v prekomorske kraje m< žno j opol nema prepreHati, na to larnida ni smeti več misliti. Zato naj Id bila poklicanm čiaiteHem — na en: strani onim, ki imajo skrbeti za modro upravo države, na drugi strani pa enim, kateri imajo javno vsgoj«. naroda v svojih rokah — ta skrb, da se izseljevanje kolikor nužno utesni. In s to akcijo paralelno naj bi se razvijala še druga akcija onim v prilog, ki se vendar le izseljujejo, in sicer v tej dvojni smeri : da bi bila izseljencem podana neka gotovost ekzi-erence, in tla bi bilo izseljevanje v korist domovini izseljencev, d ržavi-matici. V ta n a-menbise moialo potom dogo-deb določiti razmerje med državo, iz katere Be ljudje izseljujejo, in državo, kamor se ljudje priseljujejo. O tem pod edujem vprašanju smo čitali te dni v dunajskih list h o nekem predavanju odvetnika dr.a Ernsta Frana WeiBla v dunajskem zvanstvenem klubu o »državi izseljevanja in državi priseljevanja€. Predavanje je bilo za na-* zanimivo ce le radi predmeta samega, ampak tudf zato, ker se je predavatelj ne le izrečno oziral na naš? jugoslovanske izseljence, ampak se je posel>ej izrekel o njihovih kvalitetih. I u sodba njegova je častna za naš narod. Mi vsaj smo velikim zanimanjem čitali to razpravo; p t se nadejamo, da bo ustreženo tudi nzšm čitateljem, ako ee malo ozremo nanjo. Na podlagi uradnih amerikanskih izkazov je konstatiral predavatelj, da je bila Avstrija glede ta obsežnost izseljevanja v mi-nolem fi-kalnem letu 1902 zopet na drugem mestu dižav, iz katerih se vrši izseljevat je. Sknpoo lega ino izseljevanje v fiskalnem letu 1902 (od 1. julija 1901 do 30. junija 1902» v severno Ameriko je znašalo 648.743 oseh. Prvo me?t> zavzema Italija s 178.375, a takoj za njo prihaja Avstro-O i: r j k a s 171.989 oseb. Na tretjem mestu je velika Kusija z le 107.347 bili p:> dveh tretjinah moški. Glavni element izseljencev so torej Slovani; in sicer v prvi vrsti: Slovaki, Poljaki, Slovenci in Hrvatje, ki so po velikem delu p »ljedelci in rokodelci najzdravejega kova. Kajti uradne amerikanske bolniške tabele glede teh narodnosti izkazujejo le 06 bolnikov. In dr. Weisl povdarja : Kar Be dostaje delavnosti, treznosti, miroljubnt s i, sp »štovanja do avtoritete, plodovitoeti, vztrajnosti na delu ter skromnosti v življenskih zahtevah je avstro ogrski izseljenec izlasti pa rimo-katoliški Slovan, poBebno cenjen kolonist. Dočim n. pr. južno italijansko Izseljenje daje 49 odstotkov neomikancev, jih štejejo Pojaki le 32 odstotkov, Hrvatje in Slovenci 31, Slovaki 20 odstotkov izseljevalne države. Ker se pa danes Zjedinjene države severo-ameriške pripravljajo, da skrčijo priseljevanje toliko iz manje i z obra ženih plasti kolikor iz rokodelskih slojev, treba misliti že danes na to, kam naj S3 navede neodklonljivi tok izseljencev, da bo dosežen dvojen namen : a) da si izseljenci preko morja pribore čim ugodneje ekzistenčne pogoje, in b) da se s U m čim izdatneje povspesi eksport v Avstro-Ogrsko kakor izseljevalne države v tisto državo k^mor Be ljudje izseljujejo. Govore o naravi avstio-ogrskega izseljevanja je menil dr. Weial, da je isto go-sp darska potreba, s čtmer je hot*rl reči, kar smo rekli mi že včeraj : da so gospodarske razmere v domovini take. da je <1 e 1 prebivalstva siljen v izseljevanje! (Zvršetek tega članka pride.) Za Umio sv. Cirila in Metod. OI» veliki skupščini v Ilirski Bistrici 7. avgusta t. m. smo Vam Slovencem povedali, da z našs družbo ni slabo : saj Vam svojega ugodnega stanja prikrivati nismo v stanu Celtf dosti dobro je bilo družbi takrat glede na mali narod, ki jo mora oskrbovati. A od tistega dne so minuli 4 meseci ; vsak mesec pa nam provzroča stroškov povprečno 2600 K. Zato porabljamo le prezgodaj svote, ki nam jih donašajo razni Vasi sestanki, ali razne naše nabirsteljice in nabiratelj' med narodom. — Veselic, da bi nam bile nesle ; nad mero, pa tudi sploh ni bilo to dolgo j dobo skoraj uikakih. — Le samo naša šolska mladina se je bila dvignila tekom svojih velikih počitnic ter je igrala nam v prid tu in tam po slovenski zemlji, donašajoča nam tem potom mesto Vaših velikih — vsaj svojih malih prispevkov. Mladina — ki se s po-dobnostimi izobražuje neverjetnim načinom — Vam je odrašČenejim s to svojo domorodno vnemo prižgala bila tudi v skrbi za našo družbo prav pravo luč predsvetilko. Zato nam gre to prilično resnoben glas preko slovenskega naroda, povdarjajoči to utemeljeno resnica :da smo se začeli bati za družbo. Vi pa, Slovenci, ob taki naši bojazni — kakor Vam drago. 0e hočete, da vstavi družba svoje delovanje — to Vaš prav; a mi dobivamo danes in bomo za vso prihodnost druzih nazorov — to naš prav! Ko smo Vam s pričujočim naslikali resaico in smo teh nazorov, da Vam je vendar mar naše družbe, prosimo: prekosite odslej, čč. dame in gospodje, dekleta in mladeniči drug druzega, družbinemu domu darov nabirajoči in shodov — takih ali takih — prirejajoči. V Čtbih ga ni niti seBtanka niti se-stančeka, da ne bi šla pusica na okrog ter bi se ne metalo v njo malo ali veliko za ondotno družbo sv. Cirila in Metodija, t. j. za »Osrednjo Matico«. Češki narod drži »Osrednjo Matico« po konci. Saj se pa s takim običajnim nabiranjem tudi nikdo ne nadleguje. Novčič zadostuje, ki ga daruje posamičnik. Dober novčič, če ni forinta. Tudi iz novčičev po- a tudi delali ne odkritosrčnim — d i zastonj, vabimo Vas — 1» L I * h S Smrti žrtvovani. Črtica iz anglezko-burske vojske. Pr-lovenil Leopold M o d 1 c ml. Po vsem tem groznem boju bi bilo m«'glo končati prelivanje krvi, a vznemirjenost je bila prevelika. Angleži od onih deset Burt»v, ki s> še živi ostali, niso zahtevali več, naj se p dajo, tudi Buri sami niso niti mislil* na j red »je. Nasprotniki sprijeli so se jeden z drug m in pričel se je najgrozovitejši boj, boj na bajunete in sablje. Bur Viljelm * mer sfe jčil je mahoma iz vrste ter s kopitom svoje puške razklal nekemu Angležu g a?o. Takoj na to pa se mu je zdelo, kakor da čuti vroče razbeljeno železo v svojem životu ; drug- Anglež mu je namreč z vso silo zabodel bajonet v život. Cimer spustil je svojo puško iz rok in s tresočo roko prijel nasprotnikov bajonet, kateri ee mu je zaril v drob. Takoj na to je Cimer padel vznak, teltbnil z glavo ob skalo in obležal nezavesten. Anglež stepil je z nogo na truplo in isdrl i» njega svoje bodalo, daje rabi proti drug m. Stari .lan Grat oddal je zadnji strel v tem divjem boju, kjer se je boril mož proti m< /u. Na toje* svojo puško odbil nasprotnikovo bodalo, ki ga je hotelo predreti, a v istem h pu dobil je od druge strani udarec s kc p tom piiške po glavi in padel na obraz. Skušal je vstati, a novi udirec mu je zopet padel poševno na glavo in zdrobil mu naočnike. Kosi stekla so se mu zarili v meso in mu izbili oko iz očesne jame, spodnjo čeljust pa mu je kopito ptgaalo iz sklepov. Kri je curljala po obrazu, orudečla mu sive lase in kapljala na zemljo. Pokleknil je na kolera, kakor bi hotel prositi : »Jaz se podajam«, a samo grgrajoČi glas prihajal mu je iz grla. Bolečina v čeljustih napravila ga je skoraj brezumnega, izbito oko pa mu je viselo na jednej žili ob licu. Plazil se je kos pota naprej, da bi se umaknil. Njegov nasprotnik bil je mlad človek, slab, suh in bled. {Udaril je plazečega starca še enkrat s puškinim kopitom po glavi, a Grat je še vedno omamljen plazil naprej, šepetaje nerazumljivo : »jaz se p»daiam«. Anglež pa ni slišal ničesar in se manje videl, lul je kakor besen, loputnsl je še dva trikrat po starčevi glavi in votli udaici oo še povečali njegovo besnost. Pristopil je na to drug vojak, ki je z jednim udarcem rešil starca nadaljnjega trpljenja. Vse to je se izvršilo v času jedne minute. Vsa ravnina na kopji spremenila se je v pravo klavnico. < >d vseh strani naskočili so vojaki na ravnico. Van Rath je rabil svojo puško kakor kij iu mahal v po'ukrogu okoli sebe tako, da mu sovražniki niso mogli blizu. Vznemirje nost ga je nekoliko minula; da bi ne čul stokanja in vpitja svojih ranjenih tovarišev, bi se bil morda v njega popolnoma povrnil človeški čut, a stokanje umirajočih in žalostni konec starega Jana, ki mu je ležal pred nogami, ga j t- zopet spravilo iz duševnega ravnotežja. Planil je naprej k gnječi, kjer je hotel maščevati svoje tovariše. Durneburger P>eajamin Fnk pal je poleg njega na tla, neki drugi Bur pa je bil ob njegovi strani ustreljen od angleškega častnika, kateri mu je hladnokrvno nastavil samokres na prsa in •prožil. Jednega Bura so sovražniki razorožili in g4 zvezanega odpeljali ; na umirajo čega misijonarja pa je brezobzirno stopil aogtežki vojak, da se je revež pod njim zvijal kakor črv. (Pride še.) stajajo tisočaki. T a k o j e v C e h i h pravilo — in ta kaje pri Slovencih izjema. Da bi vsak Mohorjan daroval v i nas le samo novčič, kaki nam dohodki! Nam ■ eden novčič v prid — Vam pa, koliko 1 Vam jih gre dan za dnem v dim — morda v neprid. Vsak Vaš praznik naj bi Vam bil družbin praznik ; vsak Vaš sestanek ob enem družbin sestanek ; vsaka veselica družbina veselica. Veselim in žalostnim prilikam v obla/.ilo naj bi Vara bil tak Vaš naši družbi namenjen dar. Zrno do zrna pogača; kamen do kamena palača. Mi ne prosimo zastonj bi ra h — oprostite nam tudi delali ne bi r a Poglejte v naše šole — in videli boste, kako se v njih uči. Vabimo Vas, posebno čč. dame v Trst, v Velucovec, na Muto, v Maribor, v Celje, v Tržič, na Goriško — povsod tje, kamor sega Vaša narodna podpora. Ne bojimo se namreč glede dobrovitesti naših šol in naših učnih moči jnobenega 'tekmovanja na slovenski zemlji, — In to hoče nekaj reči ob priznano dobrem slovenskem učitelj-j stvu in dobrih slovenskih šolah. — Nekatere ' merodajne dame in gospodje so v tej ali drugi navedenih šol že bili in se niso mogli o njej dosti nahvaliti. A pridite vsi ! Družba je storila do danes veliko; dozdeva se nam, da več, nego je kdo mogel od nas pričakovati. Stori naj pa zanjo tudi vsak malo. Iz tega pomnoženega Vašega malega bo — naše novo veliko. Družbine podružniee, ki spite in spite časih vprek ponavljanim vodstvenim opominom — ve, ki spite prav dostikrat sredi med darežljivim in imovitim ter narodno zavednim našim ljudstvom — Vam pa, Če se ne ganete koj, ne zapiše prihodnja slovenska zgodovina laskave sodbe. Opravičevati se utegnete : Strankarski boj! Kaj, strankarski boj ? Ne žive-li i udje vodstvenega odbora tudi sredi med bo-jujočimi se brati ? In morda so stali vsaj nekateri njih že na koČljivejih postojankah, nego kdo med Vami. A svojemu narodu v ljubo niso poznali niti v najhujših letih ne ene stranke. Poznali so le eden celokupen, vseslovenski narod. Od družbinega pričetka do danes so vstrajali : bliža se že druga desetica l t. Ce ti morejo in če so ti mogli, kako da bi Vi ne mogli v tem osodepolnem slovenskem boju '? ! Ce se, Slovenci, ne odzovete temu našemu pozivu, uverili ste nas, da ste s tem tudi družbinemu vodstvu namignili, kaj mu storiti. V na3 Slovencih se je zidalo veliko — a tudi podrlo že veliko. Saj nas umete. Govorili smo Vam s temi besedami dosti jasno. Kadar bo prepozno, rojaki — to gledamo v naprej — potem bodo mnogi o Vas govorili veliko; govorili morda preveč. A tiste besede bodo, žal, brezvspešne. — Mi Vam govorimo danes, ko je še čaB — a ti-stokrat bomo znali molčati. Ko smo končevali pričujoče, došla nam je nad vse žala listina. — Resnobni, nam preresnobni odlok slav. deželnega odbora vojvodine kranjske je to izza 6. t. m. ; št. 13.273. Odgovor je ta odlok naši prošnji za običajno tamošnjo letno podporo 1000 gld. Letos smo zanjo prosili 6. novembra s svojim 5141tim službenim aktom. Vsak trenotek smo pričakovali prepotrebne nam svote 1000 gld. Kakor sicer, mislili smo, da nam tudi ta dojde brez težav. A v svojo vednost sprejmite iz navedenega odloka besede : .....»da podpora, ki jo je dobivala družba bv. Cirila in Melodija, De pripada tistim stroškom, kateri so prora-čunieni pri redni potrebščini delnega gospodarstva«. fa : »Deželni odbor ne more ukre-n ti izplačila nobene take podpore brez naročila deželnega zbora..... Samo ob sebi pa se nmeje, da bo deželni odbor priporočal dežeinemu zboru po Jeli te v vsaj dosedanje letne (»odpore..... Detela«. To deželni odbor. Da je bil ta odlok družbi v sedanjih jej ze'<5 kočljivih razmerah kakor un.eu-j< «*a strela z jasnega — razvidno bo vsakemu V»s, ko Vam v roke pride pričujoče poročilo. Nadomestite nam, Slovenci — tako božično prošnjo p o kladam b tem pismom do V a £ i h mehkih src -- nadomestite namkojte dneve zastonj pričakovani tisoča k. Veseleje novo leto nam potem izide — in takega želimo tudi vsakemu Vas. Politični pregiecL V Trstu. 23. decembra 1902. Pohrvatenje državnih uradov v Dalmaciji V Zadru se dogovarjata namestnik baron flandel in predsednik višega deželnega sodišča, dr. Gertscher, o m o d a I i -tetah, kakobi se hrvatski jezik uvel v vse drž. urade Dalmacije terda se proglasi službenim jezikom. V to svrho sta se v petek dogovarjala tri debele ure. To vest prinaša »Hrvatska^ z rarprtimi črkami. In temu listu prepuščamo tudi od-govorn« st zanjo. Italija in Avstrija. S tem starim, toliko razpravljanim. a vedno aktuvelnim vprašanjem se bavi danes nam došli »Obzor« na razsežno. Čudno razmerje vlada med obema vlastima, pravi »Obzor«. Italija ne more pozabiti Avstriji, da je ta poslednja več nego polstoletja dušila vsako gibanje za ujedinjenje domovine. Avstrija pak ne more pozabiti Italiji, ri»n»va tu osorno zavrača vsako sporazumP)enje s vati, nego dunajska ; slovenskim narodom, izjava odločno pro- vsakega redarja s* 331 testira. kronami. Predlagal je tudi, naj bi se povsem Pogajanja med Avstrijo in Ogrfiko * brisala, ali pa vsaj izdatno zmanjšala postavka Tudi »Neue V reie Presse« potrja, da tudi za renumeracije i» podpore, ki znaša 17.000 j na razgovorih minole nedelje ni prišlo nsed kron. Nadalje da bi se tudi lahko brisalo, gospodo ministri do sporazumljenja. Za ko- oziroma zmanjšalo stroške za okrajne načei- rak da so se sieer približali eden drugemu, nike in okrajne zdravnike. Tudi stroški za svetovalca Zanetti-ja, kakor je to že storil leta 1807. Ko je govorilo še prešel je mestni svet pravo. O postavki »doklade« men i je svet. dr. R y b a f, da so se iste proračunile niže, nego izkazuje sklepni račun za 1. 1901. in da bi jih lahko više proračunih. O postavki »srednje šole« je izjavil svet. ilr. R v b d i- v imenu svojih slovenskih kolegov, da se vzdrže glasovanja, vsled česar je bil mestni svet nesklepčen in je prešel k razpravi o naslednjih točkah. Med d rusjimi je govoril potem o naslednjih točkah še svet. D o l I e n z, ki je priporočal v podpori* sirotišnico Sv. -Jožefa, kjer je sedaj preskrbovanih 1.20 otrok. Ob 9% uri zvečer se je seja zaključila in se bo podrobna razprava nadaljevala v nocojšnji seji. Naše mestno gospodarstvo. »Trieste« ki po-rjaslo- bodo ali je še diferenc Pogajanja da se daijevala nep« »redoo po praznikih. Glede trgovinsko političnih vprašanj da< so nedeljske konference donesle mnogokatero-odločbo; mej drugimi tudi to, da se t r — g o v i n r k a pogodba z Ftsalijo odpove. Kar se dostave vinske klavzule, obstoji aamera, da ista 3z spec-jarne olajšave za Italijo, kakor je Kila do sedaj, podane številka carine na vino, ki s« b« m-jgla splošno dovoliti vsem državam, s katerimi bomo imeli vinske pogodbe. Potovanje grofa. I«ambsdorffa donaša sadu,, še predno je minister stopil na vroča balkanska l!a. Iz Carigrada javljajo namreč, da je vee>! o tem potovanju napravila tak utis na tarške vladne kroge, da se hite posvetovati o nadaljnjih odredbah in bogočastje naj bi se od 79.200 krc« znižali1 na ">6.000 kroD; istofcako naj bi se stroški za sv. znižali za T.")00 da je saaacra pevski zbor pri kro». Svet. dr. V e n ear a n je predlagal, aej bi se odložilo glasovanje- o II., IL in VI. predli gn magistrata,. Svet. dr. K i c h e t t i je menil, gr;*dnja muzejev tlelo, katero- treba viti z iaredmsai deli, ieiwt.»kf> da trgo- izrednim; tinli stroške za sov »b>d pokopali-} šča, 3a tlakovanje, za gratinjo- aovih šol in n napravo novih paralelk. Slednjič- seje govornik izjavil *a>sj>rotnega najemni dolgi kron l-20«*©@0'i» je priporočal mestneau svetu,', naj vsprrjme pnoraean tako, k;ikor ga priporoča* finančni odsek. S**8t. Benussi jn izvajal1, da se ob— prispeva za trja, kar smo pisali mi pod gorenjim 1 rst pa s 406 Vom ozirom na zapiranje vodnjakov po nalogu mestnega magistrata, in izlasti na za-pretje vodnjaka na vrtu naše šole pri sv. Jakobu. Dopisnik v ->Trieste< potrja, da so ženske — ko je zmanjkalo vode vsled raz-počenja cevi vodovoda »Anrisina« — hitele so s svojimi šktli na rečeni vrt, kjer j'& m n? o g o vode iz bo/ ne kakovosti. Ali v svoje neljubo presenečenje so našle vodnjak zaprt. Lahko si je m sli ti — pravi dopi&aik — v kaki zadregi so bile ub«ge ijienske. Ni kaplje vode niso imele, da bi možem kuhale kosilo ! Dvipisaik potrja dalje> da so ženske onega okrožja vse minolo poletje — ko je povsod isuionjkovalo vode- — zajeaaale iz re-• čenega vodnjaka, ne da bi hd opazil kdo. da ta voda ni p^tna, ali da je škod ji va. Vsi so smatrali to vodo za boljo, n^go omi botelo izvršiti potrebna nova dela, med dovedejo v dneh do sodne kazni vsakogar, j drugimi posebno kanalizacijo., brez raziike narodnosti ali vere, ki so se Svet- Gregorin izjavlja, da ne pregrešili proti javni varnosti. more pnatiti brez odgovora^ nekaterih opazk Na Dunaju se bo mudil grof Larobsdortf' svetnika, Zanetti-ja, tičočih se tržaške tri dni. Njemu na čast bo na dvoru svečan obed. Tudi grof Goluchovrski priredi svečan n j a k a p-o služe vala tudi rodbina nekega- zdrav ni k a,. 3)opisoik v »Trieste« povprašuj: Kaj se je torej moglo zgoditi, da je tista voda hkratu postala nepitna 2Jič se n) zgodilo, pač pa je družba Aurisina odprla tam blizu* Ko-ipred najetjem milijonske** peeojila in da vo(lnjj;k_ ln voda na ±Aakem, vrtu je , postala nepitina. Dopisnik zaključuje vskli-korn: Tako postopajo oboinski admiaietratorji s svojim ljudstvom ! I>9goObzor^ piše-: oi>ed svojemu ruskemu kolegi na čast. Reforme v Črnigori. V nagovoru, ki ga je imel povodom svojega godu ob navzočnosti diplomatičnih zastopnikov Rusije, Avstro Ogrske, Srbije in Bolgarske, je knez Nikolaj razvijal cel program za izvedenje reform na različnih poljih. Prestjlonasledstvo se uredi s posebnim zakonom. Namerjane reforme se tičejo aosebno revizije in spopol njenja državljanskega zakonika, uravnave vladnega in oblasti državnega sveta, spre membe najvišega s idišča v kasacijsko so iišče fn nadomešeenja dosedanjih členov prvega sodišča z učenimi juristi. Knez Nikolaj je označil demokratični pr.ncip kakor temeljnim. Crnogora se raz,tieli na pet sodnih okrajev pod vodstvom izpra-Nedavno je poslanec Spin- šanjh jlirirtov. Izdajo ee tudi predpisi glede le povprašal v parlamentu na Dunaju mi- 8eetave rednega državnega proračuna, kakor nisterskega pre isedn-ka K< erUerja, koliko je tud, gle(le miTOViu državnim uslužbencem, rernice na vesti, ki se širi. da se je Avstrija med katerimi Be pripravljajo važne osebne v dogovoru z Italijo, s katerim se je skle- spremembe, izlasti z namenom, da se stareji okolice. Svetovalec Zanetti je namreč v svoji repliki smatral za potrebno trditi, da je mestni računski urad leta 18^7. dokazal se številkami, da se tržaška okolica v občinski bilanci prikazuje pasivno, z drugim' besedami, da okolica dobiva od obeine več, nego jej daje ier da znaša višfk takega dajanja nad prejemki nad 300.000- kron na leto.. Govornik sieer ni bil člen mestnega-sveSa leta 1S97., vendar se spominja dobro-— ker je to čital v listih — da je o rečon-: priliki gosp. poslanec Gori up zavrnil mesta, računarski urad ter doprinesel protidokaa, namreč, daje okolica aktivna i a ne pasivna. Računarski urad so namreč ni oziral Da dohodke užitnine v naši okolici in jih je štel na korist mesta. uradniki nadomeste z mlajš mi mtčmi. nila tro sveza, obvezala, da bo čuvala nadvladje italijanskega jezika io njega narodne manjšine v naš h primorskih pokrajinah ? 4-* Ako je to resnica, bilo bi to nekaj groznega1 * VCoLi. in za avstrijsko diplomacijo sramotnega. Pogovor med zastopnikom in volilci. Te dni se odigravajo novi prizori. Vsled Minole nedelje se je zbralo »pri lovcu«, na glasovanja v nemškem parlamentu Be je raz- povabilo gospoda obč. svetovalca Rvbara, vilo vprašanje o odpovedi trgovinske pogodbe več volilcev drugega okraja na pogovor. G. med Avstro-Ogrsko in Italijo. V soboto smo dr. Rvb*r je želel izvedeti od njih eventu- dobili vest iz Budimpešte, da je tista za nas velne zahteve in želje, katere naj bi zasto tuli ti bij a i na vinska klavzula odpovedana, pal v vršeči se razpravi o mestnem pro- Zastonj je torej grozil italijanski minister za računu. Kongregacija za obrede (v Riiavi stavila se je v službo italijanske misiu Naino-veji dekret proti glatjolici od 14w marca t. J., sistematično navaja slučaje kjer se glagolima smatra kakor privilegij pojedine- cerkve. — Ne le, da je ta dekret krivično sanke joniral načelo, da nam zapoveduj« verovali in slušati. Samo tam. kjer ni bilo v obredu nikoli nikakega okuženja latinskega, laore ostati glagohce, To ne velja nič, ako jb duhovnik v eerrkvi peval : Slava va Višnjih H »gu — nič ae velja, ako je-glagoijal : Verujem. Ako b. feš ti«di v cerk.vl, kjer 3e ti priznava privileg'j glagolice, s-voje dete- krstiti v jeziku svojih očetov, zapri ce-.'kvena vrata,, nikdo ne trne biti u- oe-rkvi, kakor dr*, nam hočejo reči : Srami bilo ti^ga jezika s vojih očetov ! Se li more reči, da j« to postopanja v interesu božje rosniee in nuše vere V No, ono« Gospod svetovale® Zanetti nuj; prečita -e eatl tujiD9ke propagando, ono se igra z nase enkrat dotične zapisnike in poseboo od- 4.mi Dajvečiail 8vet.njami, da sluu tonski govore gosp. poslanca Goriupa na p ročilo migll More [{ l)ltj ^ dušebnŽQO ^ računarskega urada ter se lahko prepriča, da ^^ cerkvenih pastirjev ? ni res, kar trdi on glede pasivnosti okolice. Vojna ve napovedana onemu dolu naše Sicer je pa stvar jednostavna. Leta in duhovšfiine> kateremu ni otopelo čuistvo tud leta se v mestnem svetu predbaciva okolici, M najavetoja prava svojega naroda, pa kdor daje pasivna. Naj se enkrat po-i prihaja e takimi zahtevami pred naš narod s k u š a d a ti o k o 1 i c i, kar je dovoljeno in Q||go EU(loljubno Ante-murale Christianitatjsc niso raogli porušiti nekršćani, ali pa eni kreČani, ki temu ante-murale v interesu, politih »ih teženj izpodko-pujejo temelj, delajo v interesu cerkve«?! Zopet so ©nega mrtveea potegnili iz morja* Lastnik ladije »Devofco« je sinoči, pnpluvši do obrežja, prijavil pilotom, da je se svojo mrežo za lov rib zajel mrtvo truplo Človeka. V navzočnosti doslih zastopnikov oblasti je konstatiral dr. C .sulioh, da je smrt morala nastopiti pred baicimi 48 urami. Groaen ja bil pogled na mrtveea, ker je bdo istt-mu izteklo levo oko in je iz odprtine še tekla kri. Pa tudi druzih poškodb je imelo truplo na sebi. Truplo so preveli v mrtvašnica pri sv. Jmtu. Zdravnik dr Jesnrum obsojen. Čitatelji ne roorda še epominjajo budib obtožeb, ki jih je list »Avanti« *aporedom« priobSeval proti mlademu zdravniku Jnoramn, katerega i asi zavednim zmagovalcem na vstraj-nem delu, ker edino ta vez je se bila po- trebna, da se našim ljubim sosedom ne po ruši mo*t črez »Adnjo«, ki tako krasno je d< l/. i grdih činov pr ti nravnosti na škodo vspeva od leta do leta! S tem se rušijo naša njega lastndi bolnikov roožkega spola. Čita- prepotrebna narodna društva, glavna zapreka telji se dalj*1 spominjajo, da je dr. Jesurum napredujočemu italijanstvu. pobegnil iz Trsu. Potem pa se je povrnil. Nam pa cs:ane za sedaj edina tolažba, Državno pravdo štvo se je pobrigalo za stvar, da smo častno propadli — držeči v časti in Uvedena ie bila e<.lna pre skava in minilo neomadeževano naš) narodno zastavo, soboto je pr čela razprava proti rečenemu Pripomba uredništva. Naš g. zdravn.ku na tukaj-šniem deželnem sodišču dopisnik pripominja v posebnem, d poslanem — seveda ob zaprt h vratih —, ki se je na- nam pismu, da so mu še vse drugači izrazi daljevala v nedeljo in dovršila sinoči. Deželno silili iz peresa o vedenju nekaterih — mož v sod -"e je dra. .Je- iruma rešilo obtožbe zlo- Nabrežm\ M umejemo njegovo ogorčenje ; čina proti nravnosti, obsodilo pa ga je radi ali mi občutimo nekaj kakor — zad -ščeuje. prestopka po ; 51»'» kaz. zakona (javno po Seveda ni veselo zadoščenje in kakor narod-hujšan i e, storjeno po žaljenju nravnosti) v 2 njaki, ki umejemo, kako nevaren in usoden meseca strogega zapora. Toliko drživ. pravd- je nartdni indiferentizem ob takih odnošajih, nštvo, Kolikor branitelj sta priglasila pri- kakor so sedaj v nt s h pokrajinah, m-ramo le tožbo. živo obžalovati izid občinskih volitev v Na- Histerijozno raujenje. Včeraj zjutraj brežioi. No, ta neljubi dogodek utegne imeti je došla na redarstveni inspektorat pri sv. tudi svojo dobro stran, kajti daje rojakom Jakobu neka Marija Zitter z naznanilom, da izvoren pouk: kam nas dovajajo seje bil nje mož minoio n< č težko ranjeD. Re- danje domače razdejane in darstvenemu rinkcijonarju, ki se je hitro po- razorane razmere! A to je tudi pouk, dal na stanovanje Z>tter.e?o, je p ivedal ra- kako prav imajo tržašlci vodilni krogi, ko z njenee, da je bil na tr^u Barriera napaden vso silo in energijo odklanjajo take razmere, od nek.h nep< znamh oseb. Ko je eden na- ki tako usodno delujejo v Nabrežini. Kake po padalcev videl, da je eden njegovih tovari Bledice bi bile še le na trž.š^em ozemlju, šev, k; e z n< žem ran i napadenega v ramo, kipr je boj proti toj nstvu še nerazmerno tepu- iti nlklori-stično znanje o Primorju, zginilo je mn »go čisto hrvatskih označenj in na njihovo mesto so prišla italijanska označenja. ('csar ni v repertoriju, tega ni na svetu. Po tem princ'pu mora naša Istra p dagka >ola dru/be sv Cirila in Metudija pri sv. Jakobu Ti*stll priredi božično veselico praznik sv. Sulioa dne 2<>. t. rn. Predstavljala se bo igra: K. zabeta« v b deja- povsem italijanske lice. Deželni odbor širi tudi službenim potom italijanska imena, ki nj h s petjem. Med dejanji se bodo pele spominjajo na Italijo. V-a hrvatika in slo- pesmi: Naša zvezda«, »Planinska« in druge. venska imena naj izginejo iz izkazov stati- Na koneu b> živa slika: mbli Jezušček spi sti5Dega urada, pa bo storjen glavni korak v gozdu na mahu, okolo njega pojo angeli za popolno italijanizhdjo Istre in gos, o la, veselo božično pesem. Vstopnina na veselico ^i pod zaščito slepe in sluha avstrijske vlade je 1" nvč.: se ieži nvč. vedrijo in oblačijo v Istri, bi se izdatno pri Kedor se hoče dobro imeti v pošteni raaknili svojemu cilju. A Avstrija? gre aloven-ki družb , naj pri.ie na to veselico, na BaiKan> a|jf ako jo je volja, v M ilo Aaijo. ki jo prirede slovenske š ilske deklice, go- ue [>{ obžalovali oblastnikov na njihovi jeDke sv. Cirila m Metodija, pod vodstvom siepoti, ali žal nam je — pravi »Crvena Hr- naših čč. šolskih sester. Početek bo ob 4. uri vatskac — radi ubogega našega naroda v in pl p« p > I h d ne. Primorju, ki je izrečen na milost in nemilost Na »Božienici« niožke podružnice najhujemu tirani in krivici. V očigled st. Cirila in Metodija v Kojanu 90 I>re" novim in še večim krivicam, ki se delajo plač,li vs-opnino sledtči gg.: kapelan Jakob t€mu naro,U,t je dolžnost onim Hrvatom, ki, U-mar. Kr. Strekelj J »s. IVgan, Marija 5e ae žjye 9vobodni, v*aj laglje dišejo, Ž g4, F*rdo Kuk, Wartbfi3hler po 60 stot., istrskim bratom priskočijo na pomoč in N. N., \j »vrenc Ferlug«, W'e ss, Anton Turk da p0dp;raj0 njihova kulturna daiš'vac. po 40 st., .T-len ■•"O st. in Josip P. žir 1 K X Krilno pevsko društvo Ladij a v S. i vet ter Pertot 1 K 20 st. Smipaj 8 K 40 J^eT|nu bo lm«[Q sv, j rey>T v stot. — Na vstopnini se je dobilo r,l kron nedrlj0< ,lne 28. t. m. v društvenih prost j- i rih ob o. pop. Dnevni red : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo taj - 50 stotink. Vesti iz ostale Primorske X Občinske volitve r Nabrežini. Iz Nabrežine smo prejeli : Ttžka, huda borba se je vojevala dne 18. in 11'. t. m. v naši občini. — Različne stranke, ki so se končno reducirale v dve močni, delale so na vse pretege, da zmagajo na obč uskih volitvah. K * je propadla narodno napredna stranka prvi dan, v tretjem razredu, je videla, da na?prot drugi stranki, združeni s krutim našim sovražnikom Italijanom. ki jo je razsipno podpiral z vsemi dovoljen.mi in nedovoljenimi sredstvi, ne more prodreti, zanašajoča se jedino le možtvo in zavest svojih pristašev. Računaje na tolikokrat dane m< žke in častne besede drug h somišljenikov. jej je bila gotova vsaj x.maga v drugem in prvem razredu. Drugi dan pa se je pokazalo, koliko vrednosti ima častna beseda nekaterih slavnih »narodnjakov«, ki so združeni ^ socijaln mi demokrati in italijanskem irredentizmom z večino 2 glasov zopet slovesno zmagali. Obžalovanja vredno je so-sebno v prvem razredu, kjer je del slovenske nabrež'nske inteligence celo volil znanega (irredentista italijanaša) F a ve ti j a!! Ponosna more biti res narodna Nabre-žina na svoje pr h.>dnje starešinstvo, v katerega sejah se bo razlegala lepa italijanščina in se bo pritrjevalo z »delce si« ! n ka. o. Poročilo denarničarja. 4. Volitev novega 'odbora. 5. Volitev dveh pregledoval cev računov. ♦>. Morebitni predlogi in nasveti. Odbor. Vesti iz Kranjske. * l inrla je v Novemmestu eopr. ga tamešnjega gimnazijskega ravnatelja dr.a Da-tela. Pokojnici je bilo ša le 46 let. B !a je nečakinja pok. šk( i± dra. Pogačarja blagega spomina. Pogreb je bil veličasten, kajti vsaka rodbina je odposlala svoje zastopnike. Najbolji dokaz, kol ko ljubezni in spoštovanja je uživala. * Društvo zdravnikov na Kranjskem praznuje v tem mesecu 40 letnico svoje usta novitve, toda opustilo je vsako šumno praznovanje. * Bralno društvo v St. Vitlu nad Vipavo priredi prihodnjo nedeljo dne 2$. t. veselico s sledečim vsporedom : 1. P. H. Sat mer : »Za dom med bojni grem«, možki zbor. 2. »Na straži« z bariton-samospevom možki zbor. 3. A. Nedved : »Ljubezen in pomlad«, možki zbor. 4. »Doktor Hribar«, grukaz v enem dejanju. 5. Svobodna zabava. — Med po?am čnimi točkami in na svobodni zabavi bo udarjal domači tamburaški zbor. — Vstopnina : sedeži I. vrste stot., II. Razne vesti. Imendan carjev na skrajnem V^toku. Iz Port Arthura javljajo dne 20. t. m.: Povodom imendana carja Nikolaja je bila tu parada, katere se je udeležil iz Mukdena dcšli generalni guverner južne Mandžurije. Po paradi je bil zajutrk pri vrhnem poveljniku ruskih čet v vztoČni Aziji na kopnem in na morju, generalnem adjutantu Aleksejevu. Tu je generalni guverner iz Mukdena napil carju Nikolaju ter je povdarjal, da je ohranitev prijateljstva med carjem Rusije in cesarjem Kitaja neizmerne važnosti za blaginjo obeh vlasti. Na to je generalni adjutunt Alek-sejev napil cesarju kitajskemu in cesarici-vdovi. Za pobijanje tuberkoloze so nabrali v Parizu v 4 d..-h 80S 103 f -ankov. Dve osebi zmrznili. Iz Petrovaradina javlja|o, da so na ce.-ti, vodeči v Petrova-radin, našli dva kmeta zmrznena. — Tam vlada namreč letos uprav s birski mraz. Pobegnil je iz Budimpešte odvetnik dr. Evgen Antal, zapustivši 150 000 K dolgov. Bil pa je toliko previden, da je vzel seboj tudi svojo — ljubico. Antal je bi' jako poznana ličnost v ogrski prestolnici. Ljubico je vzel seboj, zato pa je zapustil v Budimpešti — ženo in dva otročiči. Afera Krupp. Iz B rolina javljajo : Po nalogu državnega pravdništva je preiskovalni sodnik brodelne namene so tekom tega leta podarili angležd milijonarji. Papežu povodom jubileja. Naš prestolonaslednik, nadvojvoda F au Ferdinand jedo volil, da družba častilcev sv. O^eta p »dari portret nadvojvode. P-met dovršuje ravno kar slikar Lippav m Dunaja. Te dni odide v R m deputacija darova-teljev, da izroči Oc tu. Smrten padec na ledu Iz Gradca javljajo, da je gr f Iv:ii d' Avernas iz Ino mosta, kjer je stu l ral teoli>e?jo, tako nesrečno padel ob drsanju po !edu, j vsi p dni podrobnosti o tej zadevi in n-k:it"ri trdijo, da bo vs'e l razkric i g'»spe H 1 nbert kom promitirauih več odliču h političnih oseb. —-Drugi pa zatrjujejo t-mu nasproti, du so vse take govf.rifte neosnovane »n da se nimajo pristaši sedanjs vla ie prav nič bati kakih razkritj, ker sploh ni ta k.h stvari, ki bi se imele razkrivati. Brezsrčna mati. 22 btna služkinja Marija Er.iutac, rodom iz Erdu^a na Hrvatskem, je ljuhrrnkala dlje časa s slugo IJ »ž .m Buse-totn v Oseku. Ta ljubezen ni ostala brez p .sledic. D ae 19. t. m. je Marija porodila žensko živo dete, katero je odnesla v prostor kjer kuhajo žganje in je pu^t la tam zmrzniti. Proti brezsrčni maten je uvedeno sodno postopanje. 40.000 kron znaša glavni dobitek lo terije dunajskega društva za umetne obrti Opozarjamo n: še cenjene čitatelje, da bo srečkauj« nepreklicno dne 15. i a -n u v a r j a 1903. Deželni zbor nižeavstrijski. DUNAJ 23. (B.) Deželni zbor nižje avstrijski je vsprejel nujni predlog poslanca Oberndoiferja za najhitreje poizvedovanje in dovoljenje kreditov za škode, provzročene po povodnjih. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 2:i. (B) Turška vlada nadaljuje se svojimi prizadevanji, da bi zadobila avtoriteto nad albanskimi voditelji, ker se je pokazalo, da so isti mnogokje le ovirajoč činitelj za izvedenje odredb, izdanih za evropske provincije. Jeden albanskih načelnikov je bil prermšSen v M »nastir, neki drugi v Carigrad, a tretji v Malo Azijo. Ša drugu taki nepokorni eltmeuti bodo odstranjeni iz Albanije. CARIGR \D 23. (B.) Kajmakan it Kalkan lelov je dal nekega Albanca, ki je v mestu revoltiral, ustreliti, kar se smatra kakor znamenje za energično postopanje turške vlade proti Albancem. Akcija proti Venezueli. NE\V Y» >RK 22. (B.) Od uradne strani javljajo : Predsednik Roo*evelt ni dobil do zaključka uradnih ur uikakega f.rmalnega ali « ficijelnega poziva, naj nastopi kakor razsoduik v venezuelanskem konfliktu. Moker tur>ki smodnik. CARIGRAD 23. (B.) D-jstvo, da se o priliki godu ruskega eana s turške štacijske ladije niso oddali običajni p<>zdiavni streli, se od turške strani pojasnjuje s tem, da je smodnik postal moker. Pozdrav se je izvršil danes in krivci so bili kaznovan«. Velika kavarna in restavracija L. Colobig v Skednju. Jutri, o priliki Sv. večera bodo prostori te restavracije vso noć odprti. Na razpolago slavnemu občinstvu bodo izvrstna vina. izbrana kuhinja, kava, likerji in punč. „ Pozor na ta užig na za maš k u T T T kx* ******** *n*** brzojava pQrn£t& Deželni zbor soriški. GORICA 23. (B) Danes je bila prva seja po odluženju d<-ž*-lnega zb ira. Deželni glavar je pozdravil poslance ter ne je toplimi besedami spominjal umrlega poslanca Michie-bja. Vladni zastopnik je odgovoril na več interpelacij. Proračun za leti je bil odkazan finančnemu odseku. Načrt zakona o razdeljenju občine Lokavec je bil vspre jet in je bilo vsprejetih več pr, šenj za subvencije. Cesar Fran Josi p. DUNAJ 23. (B> Nietr.'vel. cesar je odpotoval danes zjutraj v AVailsee- * * X m K X X X * at X X X X X X Svoji k svojim ! ZALOGA X X X pohištva* dobro poznane tovarne mizarsfce zadrage v Sorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nion Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorsie dežele. Solidnost zajamčena, kaj ti les se osuSi X X X X X X X X X X 4 X XXXXXXXXXXXXXXXX v to nalašč pripravljenih prodtoriii s temperaturo BO stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene •V Album pohištev brezplačen rs G rs © o s a Aleksander w\ Min' Ptt» 1» «*jfe«ja tovarna p«o»* ?te'c vrst. -T H S T - TOVARNA ZALOC* Vla Tui i Piazza Rastri* 1 voga I (Šolsko poaiupi* Vla UBltaaati In Via Rlbarg« • f« Tc*lefon it. 670. Ig Velu i Do xrci W Kosmerlj. Sprejem* jo ur tudi nar«»«*b<' za razpel I j »nje Obuvala! Pri Pepetu KraŠevcu rt»t> ecrkvt »v Petra i Pimt Konario pod ljud ftolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za troKpodc, irosjH> in otroke. PoStne naroči* ne izvrV takoj. PoAiljatvr »o poit-bii>* p rontf Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter *e šrvrftuje z največjo točnostjo in natančno-ročajo: L Josip Bolatlio. Miinill vV C.o. Mereurio Triestino. Neumann. Henrik Seli i 1!' mann, S. Tavella. Fisli
  • «>Mjv manikuniu teka, koncaniu. rezavi'1 ^^ 1 r J J J 1.40. Pri in bruha nju grče in p rt napeti želndt-c. i.ol .činah Sluzi antirhcnminega mazila. • Vum MfkiMUci « KM'IMTU HTndil« in * j«'*t:iiu«', ak<* . ... . . ^jr zašiljen'*", ii>yh1 krvi v plavi. či*vesi:e bolezri ^V irrKa u:»i;iiin<- JX)*1>". gld. ^^r • • O ® O o o zdravi o o o o o o o ^^ troSke. i.«». ______________ _ ^Sfc. o Sr\(rjl3 ALZAM r^ltc ALVATOn On čisti Jri ter je i ajt olje zdravilo 7.a notranje in vranje bolezni. O Ccra c metu 12 Mekleničič 2 gld. 50 nvč.. 24 stekUničič 4 gld. 50 nvč., s po-tnino. ako ee denar naprej ^ jrlKf>tI (»TllllJf<«I Tli (II«T!|X>ATTT i n,ii.inrm jkkI oftjiip oajrf h '.tiirj .tfii«jMi^rs.\ ni »nir]iiaz<> «a >tiu NIHVOIJ3 po>lje lekarni „SA LV ATOR" v Varaždinu (Hrvatsko) JR f.vKlrn jrcn.>p 'oniu^od ni <>nni i.Tofv; nliJil n n^i.inoj ims.) ajsi 0qEJ0dn z (abjiJ -po k33o;siaau auzo^ afinjp u; 9|nz -a6sd auo|os "o^tu aon oz I vavwod vAONvnn xxxxxxxxxxxx}iaxxxxxxxxxxxxxxxxxx gostilno | Paglianova pijača v ul. Bel ved ere št. 23 B. Točil bom izvrstna in pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja lw> vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. proflajalnica, ki se nahaja zraven cerkve ter je primerna za vsako trgovino, se odda v najem, — Ponudbe je poslati na lastnika Simona Bratož v št. Vidu nad Vipavo. 1X1 * * K *l * * * * * * X X X e o e •o 00 00 000 00 00 00 prof. ESraesta Pagliano nećak pokojnega profesorja Hleronlma Fagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na. narodni farmacevtični razstavi iSg4 in na higije-nieni narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Ogibajte se ve«luo ponarejanj in zahtevajte vetlno izdelke, koji nosijo Da lta.čku in ovitKih našo varstveno znamko. Nni-ol-br je naslov ljuti na tvrdko pro/. €rncst pagliano, Jfapolj, 6alata San Jviarco štev. 4. X X X X X X X X X X X X X X STROKOVNE KNJIGE za krojaštvo. t. Knjiga krojaštva za m< šk<> oMeko 6 K 2. Krojni uzorci „ ^ 3 n Obe knjigi ob jetlneiu iiaroč«nl S K. 1. Toaleta za žensko stroko .... 3 K 2. Krojni vzorci za perilna oblačila . 3 „ 3. Krojni vzorci za otroška oblačila . 3 _ Vse tri knjige ob jednem naročene K K Knjižice za vpisovanje mer ra m< ške ali ženske 1 kr"n<». Naslov: M. KUNC, Ljubljana. | O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem knpit pur čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo 111 drobno. Lastnik : Peter Rehar. Pekarna in slasčičarna Antona Feternel v uliei Solitarfo st. 25. Podpisani priporoča svojo pekarno in slascičarno, v katerej se dobiva tr krat na dan sv*1/, kr'.r. in s'rsčiee vsake vrste. Pro-daja t| ,l; • wik<»vr- moke iz • grških mli-! n'»v po inju z■' 11 et-nah, in pristni najfineji refošk v steklenicah. Sprejema ^e tuli dim «6 kr ih v peeivo Utihni A. Pete r ne 1. •000-00—00-ooot o M. Aite c 0 trtrovina z manlfakturnim blagom 0 ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro st. 5. »XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev linjHoljsili tu- in inozemskili tovarn = Borzni trgf št. 2 II. nadstropje z jtjtjt X Prodaj alnica ur J. )(aslinger zaprisežen izvedenee in nrar e. kr. pri v. jožne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izU»r ur vseli vint. Poprave se izvr«*-v katerisikoli mn<-žmi in kateresilw«di vste. kakor kronoiretri it srnin m s za domačo rabo in obrtnike. 5 letno jamstvo Melaiiii-specualist za popravljanje strojev vseh vrst RUDOLF ROTTL TRST. — Piazza S. Caterina štv. 1. — TKST TOUflRNfl POHIŠTUfl IGNACIJ KRON Dvorni zaloznik. — Ustanovlj. 1848. H C/3 0J H H 50 cn Najkoristnejša božična darila! Originalni Singerjevi šivalni stroji so najpopolnejši v kon-t-ukc:ji in izvršenju. Originalni Singerjevi Šivalni stroji to neobhodno potrebni za domačo rabo io obrt. Originalni Singerjevi šival ni Stroji so tiajI» »Tj razsirjeDi v tovarn;škem prometu. Originalni Singerjevi šivalni stroji so nedo?ežni v šivanju in trpežnost". Originalni Singerjevi šivalni stroji so najpribčnejši za moderno umeteljno vezenje. Brezplačni poučni tečaji v veeh domačih iivalnih delih kakor tudi v modernem nmeteljnom vezenji. i* Zaloga svile za pletenje v velikem barvi nem izboru. Elektromotori za posamične šivalne stroje za domačo rabo. ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Kori ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanj« — ---— — brezplačno. — — —--— Pariz 1900 ..Grand Prix ^ Najveće (»dlikovanje Singer Co. delniško društvo šivalnih strojev TRST Corso, Palazzo Salem PRST