da« raren so»** ^ in praznikov. daUy «cepi S-tuntajra, Sunday* Holiday«. £ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 2057 South Lawndale Ava. Off loa of Publication: 2057 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 Entera* a> -cobS «Um matter Ja.uary II. IMS. at Um praHrfftra ' \ mmém «m ia s Om|nm «f M*rmà i. 1ST«. CHICAGO. ILL. PONDELJEK. JUNIJA (JUNE I). Ml Subscription 00-OO Yearly1 ŠTEV—NUMBER 111 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct. 2, 1017, authorised on June 4. 1010. «sevttt obodu mirovne govorice jrika poplavljena z Icijskimi lažmi, da te bliža mir ERISKIAPIZARJI asedajo tem lazem uhingion, D. C« 7. jun.— tednik Roosevelt je vče-v razgovoru s časnikarji čeno obsodil govorice o bitem se miru v Evropi, ki so je dni poplavile Združene ve. Predsednik je rekel, da govorice direktna posledica gke propagande iz Berlina, i je spretno usmerjena, da rime ameriških apizarskih »ntov okoli America First, bodo potem razširjali kot e zanesljive informacije.", že dogaja, kar dokazuje ¡o ameriških časopisov, ki 10 tiskajo to berlinsko pro-ndo. inikarji so vprašali Roose-po vzrokih nenadnega pri-poslanika VVinanta iz Lon-i, čes da govorice so nastale ezi s tem prihodom. Pred-k je odgovoril, da on dobro kako so govorice nastale. ;no, ko je prišel Winant »v, je prišlo iz Berlina na-tukajšnjim nacijskim tom, naj brž razširijo vest, poslanik Winant prinesel tnacije, da je z Anglijo — pri kraju in Churchillov« |je-pripravljena na > podlo laž so ameriški api-i veseljem pobrali in zdaj ijo po Ameriki. losevelta so vprašali, od-on ve za navodilo iz Berli->dgovoril pa je, da tega ne razkriti, ker si noče za- dobrih virov. Dalje je reda poslanik VVinant ni pri-drugega kot 25 do 50 po-nih zadev glede dobave mali» iz Amerike in drugih na-ijlh priprav za obrambo An |o kakšnih mislih na mir Angliji ne duha ne sluha. ed.sednik je omenil tudi ne-»tervju bivšega ameriškega mika Cudahyja v Belgiji, ki imel s Hitlerjem. V tem in-luvu. ki ga je najprej obja-magazine Life in za njim publikacije, je Hitler kno izjavil, da toliko misl. »pad na Ameriko kakor na ijo lune ..Tako je Hitler •jal v primeru vseh držav, dani»« prKi njegovo okupa-Vsak trezen človek lahko toliko se je zanesti na HR-besede .j,,bro pa je še 11 precitati tiste besede Tfcvem .Mein Kampfu," J« zapisal, da ljudje prej J»*JQ velikim lažem kot pa J; M velike in fantastič Resen konflikt med vlado in stavkarji Roosevelt zaseže tovarno z vojaštvom Inglewood. CaL, 8. jun.—Stavkarji pri North American Aviation Co., ki so opustili delo zadnji četrtek, so danes zaključili, da bodo glasovali pismeno po pošti, če se vrnejo na delo ali «e, dočim bo o njihovi zadevi razsojal federalni posredovalni odbor. Na shodu stavkarjev je bil tudi Richard T. Franken-steen, glavni direktor CIO oddelka aviacije pri uniji avtomobilskih delavcev, ki je apeliral na delavce, naj takoj glasujejo za povratek na delo, toda stavkarji ga niso hoteli poslušati. Nato je Frankensteen suspendiral svojega glavnega asistenta Wyndhama Mortimerja, tri organizatorje CIO v Calif orni ji in vse odbornike lokalne unije, ki vodijo štrajk. Gl. predsednik CIO Phillip Murray je tudi ape-iral na stavkarje, naj. se vrnejo na delo in prav tako je apelirala Frances Perkins, tajnica za delo. Washington. D. C„ 8. jun.— . Predsednik Roosevelt je odredil, da vojaške čete zasedejo tovarno za izdelovanje bombnikov v ■nglewoodu, Calif., če se delavci tamkaj, ki so zastavkali 5. t. m., ne povrnejo na delo v ponedeljek zjutraj. V tovarni je upo-slenih 12,000 delavcev in od teh e okrog 8000 organiziranih pri CIO. Cr v honzervnih tonah dobili zviianje M PranciscOj Cal—Dvate-stavka HfHM) delavcev in c anov Cannery Workers ,AI)M. v «5 tovarnah Ca-4 ("«»wers fc Processors, P "padla us|H-sno. Stav-dobili 20'; zvišat * *t-r , V*' f'K^nik,- je khJL nui B H,tl"jem v H ^"u na Bavarskem. h --M« 'udi (Joering in r Itibbentrop. Za 442 milijonov dolinic prodanih prvi mesec Washington, D. C., 7. jun Zakladniški tajnik Morgenthau ... JC __poroča, da je čez milijon Ame- čele^buuuatl" in rjoveti in po- ričanov kupilo za okrog 442 mi-vzročile so krava:, ki je trajal 10 lijonov dolarjev obrambnih minut. Govon.ik Je moral ča-1 dolinic meseca msja, ki je bi kati, predno Je policija odstra- prvi mesec subskripcije. Pole« nila polovico d*monxtrantov, tega Je bilo prodanih za tri m osUli so pa utihnili in potem je pol milijona dolarjev obramb-bil mir do konca. nih znsmk. Za skupno vsoto, ki je prišls v enem mesecu za te bonde in znamk«, vlada lahko zgradi 10 drednatk ali 30 kri- —..... ......., - " - .. iark ali 100 rušilcev ali tiaoč ve- novo vods'vi (vlado) Govornik ^bnikov, Je rekel tajnik je rekel, da čas za dobavo nove- h.u ga vodstva Je bil v zadnjem no- "llJ *___ vem bru On Je storil vse, ksr je # ^ mogel, da odatren. RoosevelU za fri uCiteljêke nadaljnja štiri lets in on Will- uf£j€ izključene kie, je spre;e1 U mandat ljud- ' stva. "Roosevel: Je zdaj mo,» Chicsgo, 7. Jun^-predsednik kakor vaš," je rekel federacija je s splošnim gU^ova-Willkie, "In kdor ima trezno njem izključila in lokalr*^uni-glavo, naj sledi predsedniku in Je. dve v New Yorku In eno v naj ne ¿rtu*. Tote kot J. Philadelphiji. «^i «comunl. Lindbergh, ki hujsk.jo na krvav stične pué v Ameriki, na zunaj bi pa se Je udele^o okrog » , čb podali roko Hitlerju ia njegov» nov liki,učene unije štejejo do- zločinski bandi." ; 7(W0 Willkie je vzel na piko Lind-bergha zaradi njvgove zshteve da mora Amrr. a tukoj dobiti Domače BOJ MED UNIJO IN A^ke čete IESTN0 VLADO V NEW YORKU Traneport na unija hteva priznanje za- SLAB PRECEDENT ZA DELAVCE New York.—V tem mestu je že dalj časa boj med transportno unijo CIO in mestno administracijo glede priznanja. Župan La Guardia je zavzel stališč«, da se mestna vlada, ki obratuj« podzemske železnice, ne more pogajati in skleniti pogodbe s transportnimi delavci, ker spadajo pod "civil service". Unija je zadnje dni imel« velik shod v Madison Square Gar-denu, na katerem je protestirala proti stališču mestne vlade. !s-dala je tudi letak, v katerem razpravlja o tem vprašanju. V njem navaja veliko razliko med stališčem newyorŠke mestne administracije in med Seattlom, Wash., napram organisiranim transportnim delavcem. Mesto Seattle tudi lastuje in obratuje poulične in buse, toda ne zavzema stališča, da sp ne more pogajati s svojimi transportnimi delavci. Priznava transportno unijo ADF, ■ katero ima pogodbo. Ta tudi določa tako zvani "check-off' ali odtr-gavanje unijskih - prispevkov. Transportna unija v New Yorku pravi, da ni še nikdar zahtevala "check-offa". Navaja tudi r«s ne nedostatk« v zvezi z upravo invadirale Sirijo Bombniki napadajo Gibraltar in Malto Kairo. 8. jun.—Angleške Čete so danes zjutraj vdrle v francosko kolonijo Sirijo po suhem, morju in zraku od treh strani. Pri prodiranju iz Palestine so Angleži ie v nekaj urah dospeli do točke 20 milj daleč od meje. De Gaullove svobodne francoske čete sodelujejo pri tej inva-HJi. p Rim. 7. Jun.—Nemški bombniki, s katerimi sodelujejo tudi italijanski, so po napadu na Aleksandrljo v Kgiptu v četrtek lsvršili včeraj silovit napad na Malto in na Gibraltar. Angleško basa Malta na sredini Siedo-zemskega morja je bila prt ur pod bombami in škoda tamkaj je ogromna. Nni*,Pka letalska enota Je rupu-stila Sicilijo, kjer je bila od sad-njega januarja in odkoder je pomagala Italijanom v Libiji in ne Balkanu. Nemška enota se je zdaj preselila na otok Kreto,, ka tero so Nemci osvojili pred ne* kaj dnevi. Kairo. 7. j on.—Grupa angleških bombnikov je včeraj uničila Štiri nemške transportne ladje na Sredozemlju in pri napadu na Allepo v Siriji so Angleži razbili več italijanakth in nemških letal na tleh. Angleži so doslej izvršili 17 letalskih na* padov na objekte v Siriji Ford se maščuje pritožbe delavcev, napram katerim je komisija gluha. Mehanizacija premogovnikov, ki je poeebno zadnjih par let ob-ela industrijo in povečala produkcijski tempo tfll priganja-štvo, povečuje možnosti katastrofalnih eksplozij in drugih nevarnosti. V komentarju tega poročila biroja je direktor Sayers rekel, da bi morali operatorji "takoj podvzeti korake, predno Jih v to irisilijo tragični in dragi dogodil, da uvedejo nove varnostne metode in opremo." Poročilo razpravlja o mehaničnih nevarnostih v mehaniziranih rovih, toda posveča največ pozornosti nevarnostim, ki Jih prinašajo komplicirani električni stroji in pomanjkanje dovolj Izvcžbanih delavcev. Nesreče se posebno rade dogajajo, kjer v prostoru ob istem času delajo i dvema strojema. Biroj poudarja potrebo boljše inšpekcije rovov in držanja strojev v dobrem stsnju. Mehanizacija rovov Je sicer zmanjšala ne katere nevarnosti, ki so bile last ročne produkcijo, na drugi strani pa zelo zvišuje nevarnosti do tragičnih in dragih eksplozij, kot tudi ponesrečbe s stroji. Kar se Inšpekcije tiče, je uj>a nje, da se bo izboljšala, ker Je kongres zadnjič sprejel zakonski osnutek za federalno inšpekci Jo premogovnikov. Za U osnu tek m Je rudarska unija UMWA borila skozi več let. Ce bi bil ta koj aprejet, bi zadnjih par let mogoče ne prišlo do več rudniških eksplozij, v katerih J« bilo ubitO» okrog 350 premogarjev ne nouuiw»»« » - »r-*" g ■ . , podzemskih železnic po mestni f|j|ff dMatiCi transportni komisiji kakor t*di>"" Francija taji, da eo Nemci v Siriji Waahlngton. D C, 7. Jun — Tukajšnji francoski poslanik Gaston Henry-Haye Je včeraj odgovoril na evarilo državnega tajnika Hulla. da "inUreei današnje Francije nieo naaprotni interesom Amerike" Dalje Je rekel, da ni res, d« so s« nemške čete izkrcale v Siriji In da Francija nima namena r.apeetl Anglije po zraku, na morju ali drugače Mestna vlada Je vprašanje kolektivnega pogajanj« s svojimi delavci na podzemskih zanesla na sodišče, ker hoče dobiti legalno pretvezo za svoje birokratič-no stališče, Na drugi strani Je šla tudi unija pred sodišče s tožbo, s katero skuša prisiliti mestno vlado, da prizna kolektivno pogodbo, katero je prevzela ob času prevzetja podzemskih železnic. Na župana La Guardio, ki Je svoje vrste liberalec, pritisksjo tudi zunanje unije CIO in ADF širom dežele. Kot piavl Hogan, predsednik lokalne unije, so unije iz 41 držav poslale La Guar-diu zahtevo, da prizna kolektivno pogodbi) in pravico transportnih delavcev do kolektivnega pogajanja. "Mnogo unij izraža bojazen nad zanlksnjem pravic delavcem v vladni službi in urgirajo župana, naj ne dela delavstvu škodljivega precedenta, katerega bi se vlada oprijela povsod, kjer prevzame funkcije privatne industrije," se glasi unljska Izjava. Na štotine Grkov ob$o jenih v *mrt Kairo, 7. Jun.-TukaJšnJi grški tiskovni biro poroča, da Je nemško vojno sodišče v Atenah obsodilo na stotine Grkov v smrt Veat se dalje glasi, da Je bilo mnogo ljudi, vštevšl ženske In otroke ubitih v LevadiJI na Grškem, ko ao nemški geetapovet streljali na množico, katera Je lzkladala neki tovorni vagon Zapira sestavljali»» tpvarne Detrolt. 7. jun.—Fordova kom panija je začela zapirati tovar ne *a sestavljanje avtov v R! ver Rougtju in drugod pod pte t vezo pomanjkanja motorjev in drugih delov zaradi "počasnosti delavcev." Prizadetih bo 14 tovaren. Ford dolži delavce, da so se lotili "stavke počasnosti" (slowdown strike) In znižali produkcijo mo torjev na 4500 dnovno, čeprav je na delu dovolj delavcev za dnevno produkcijo 5350 motorjev kolikor jih Je treba za minimalno obratovanje sestavljalne linije Voditelji unije CIO odgovar jajo, da je govorica o počasnosti izvita iz trte, na drugI strsnl pa Fordova družba dnevno odslav Ija po 75 dclavcev, novih delav cev pa nI bilo najetih od srede aprila. Anglija je doelej izgubila 27 podmornic London. 7. Jun^-Adiii»rallte-ta poroča, da Je anglršks bojna mornarica pravkar izgubila svojo sedemindvajseto podmornico (submarinko). V z«^k»i vojne Je Anglije imela ve;ga skupaj SS podmornic, ampak od tisuga čaaa Je bilo zgrajenih Veliko levilo novih. Naborni zakon bodo izpremenili Washlngton, I). C., 7, Jun,-Vse kaže, da bo kongres kmalu revidiral vojaški naborni zakon. Od raznih strani se oglašajo zahteve, naj se starost mladeničev /a vojaško službo skrajša od 21. leta do 27 leta. Zdaj pobirajo mladeniče od 21. do 35. leta sta rosti. Američani v kanadški armadi Ottaws, Kanada —Vladni viri poročajo, da Je najmanj 8200 ameriških državljanov v kanad skl armadi. AUrvilo prosUivolJ cev se je zvišalo, odkar je mini la nevsrnost, da bodo izgubili ameriško državljanstvo. SEDEM MILIJONOV $E VEDNO BREZ DELA Rekordna upoelitev v industrijah OB DELO PRI WPA BO 900,000 Waahington.—Kljub temu, da je upoelitev delavcev v industrijah dosegla nov rekord/ je v Ameriki še vedno okrog sedem milijonov brez dela, pravi ekae-kutiva Ameriške delavske fede- , racije, Njeno poročilo omenja, da je toliko brezposelnih na podlagi najnovejše ocene njenih ve-ščakov. Eksekutiva upa, da se bo to Število brezposelnih iniža* lo na pet milijonov, ko bo produkcija vojne opreme in muni-cije dosegls svoj višek. Po najnovejši oceni vladnih statistikov je upoaliUv v industrijah dosegla nad 37,500,000 de-lavcev, kar je nov rekord v ameriški zgodovini. Prejšnji rekord uposlenih delavcev J« bil ^otožen meseca septembra 1020, ko je upoelitev znašala 37,470,000, Te številke ne pokrivajo farmarjev In poljedelskih delavcev, kakor tudi n« relifnlh delavcev WPA, vladne mladinske administracije (NVA), CCC in voja-kov. V poljedelstvu J« uposlenih okrog deset milijonov, ifrlifni-kov, fantov v CCC In pod NYA ter vojakov p« J« tudi v«č milijonov. Eksekutiva ADF J« Indorsira-a priporočilo predsednika Rpo-sevelta, da kongres reducira aproprtacije WPA sa flOt.000.-000, kar pomeni, da bo prihodnji mesec uposlenih pri WP4 000,(MM) manj rellfntkov kot Jih e bilo ob začetku tega let«, »redsednlk priporoča kongresu, naj dovoli $875,000,000 .m WPA za prihodnje fiskalno leto. Eksekutiva ADF pravi, d« bi bila večja redukcij« te postavke "nevarna in nepremišljena" v pričo še vedno velike brespo-selnosti "Mi tudi v teh lijem-nih razmerah ne smemo zapustiti armade brc/poeelnlh; in k«-kor bi mi želeli, da bi ae zgodilo, e malo upanja, da bodo ti molje n žene dobili delo v privatnih ndustrijah. "Jo več faktorjev, ki delujejo proti absorbiranju brezposelnih v bližnji bodočnosti, čeprav bo produkcija še večja. Eden izmed teh faktorjev je, da je produkcija ns moža toliko narasla, da v nekaterih industrijah danaa «n delavec producirs toliko kot ata še pred |>ar leti produdral« dva delavca. To Je bilo doaeženo s raznimi deloznlžajočimi pripomočki in novimi produkcijskimi procesi. "Poleg tega prihaja vsako leto veliko novih delavcev na delavski trg Poleg teh tudi lahko pričakujemo, da bo milijon poljedelskih delavcev skušalo dobiti /a|H>alitev v vojnih industrijah pričakovanju večjega zaaluž-ka Druga nevarnost Je, da bo-do radi |>omenjkanJa materiala odpuščeni delavci, ki delajo v tovarnah za civilne potrebščt- Tiškarji dobili počitnice Indianapolis, Ind Tiskarj organizirani v krajevni uniji št 1, so pri treh tukajšnjih dnevnikih prvič v zgodovini Izvoje-vall teden plačanih počitnic Nova pogodba tudi določa svišanje plač za en cent oziroma za dva renta na uro. ne" Ekaekutiva zaključuje, da J« predsednikovo (»rtporočllo glede nove apropriarlje za WPA najnižja vsota, ki naj jo kongree odobri. Aproprlacjja 1*75,000,000 bo omogočala, da bo v prihodnjem fiskalnem letu, ki ae prične s I julijem, uposlenih pri WI'A le m milijon reltfnih delavcev Potrebe so v resnici večje Ad-ministrator sonalne zaščite Mr-Nutt je zadnji teden omenil, da J* od vladne pomoči, borna kot je, še vedno odvisnih «a življenje 15 milijonov oeeb, večinoma najrevnejše družin« in ljudj«, ki niso več zmožni i« delo valed fizične oslabeloeti «11 staroeti. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLAS« M> IN LASTNINA SMIVBNSU NARODNI POOrOKNK JKMKOTB On M «tf MM I »!! M' im m SSruAHM <*»••• <*!*••> la — _ M » n« teto. S3 00 iM pol Uu. |IMu tetrl lata, sa Chiea«o U ci-rv 91M M «to Wf. M« » M toU: « SN. imwcripilw rstail f«r Um IJaiWrf Stoiw (•»«■•ft Ckl*«««) SM| (tato HN p»r r«r. CI. te«. u4 Cto«* «r y«r. •«•črt« |t,M r" r«». C*m mImov pa dogovoru.- liofcnpUl tfoplx/v In nanf-rufenih /Uiikov M iuf vračajo Itokaptol literarna v«to»ite lirltea. povMtl, dram*. pra«.l ltd.) M vra«)© po«»l)ateliu te V slučaju, t» Ja prt lotil po*lnino. ._ jU««rti «aS« aalr wb.» -mm*-** b, ~---' --- N«te« as kar to« ««ft PRO«VETA % MIT4I Sa. UaaSate Ar»., Otea«*. Pllaals MSMBKB or TMS H MKATBD jjjjjjjjjjjrrrrrfr---" 1 ■ ■ >»«««ss«sal. ^ «« te s t— 4.tu««- f^UkU sa. »«bi»*. raaa^ite te prwo*«M«. 4a « »aa. Ils» aa astotl. Glasovi iz naselbin IM Angleško delavstvo je odločno Delsvska stranka Anglije je 3. junija na svoji letni konferenci v Londonu izjavila s 128 glasovi proti enemu, da ne mara ničesar slišati o kakšnem pogajanju za mir, dokler ne bo hitlerizem popolnoma premagan. Ta moška beseda angleškega delavstva je le ponovitev enake besede, katero je delavska stranka dala na svoji konferenci pred enim letom. Drugi dan po tej Izjavi je Ernest Bevin, eden izmed voditeljev delavske stranke in delavski minister ter član notranjega vojnega kabineta Anglije, govoril delegatom Splošne konference za socialno delo v Atlantic Cityju, N. J., po radiu in z enako odločnostjo poudaril, da angleško delavstvo ne pozna nobenega apizmenta. Drugi poudarek, ki ga je Bevin izrekel v tem radio-govoru za Ameriko, je enako važen. Rekel je, da delavstvo Anglije še nI izgubilo vere v možnost ustanovitve zdravega in trdnega socialnega reda po vsem svetu — in baš ta vera ga podžiga k nadaljevanju boju za poraz hitlerizma in vsakega drugega totalitarizma. Osnovni ton resolucije londonske delavske konference, katera naglaša vero angleškega delavstva v zmago nad hitlerizmom, je demokratično kolektivno varstvo In socialna pravica. Na ta dva principa se opirajo labOriti in na teh dveh principih sloni njihov program za bodoči mir. Demokratično kolektivno varstvo pomeni politično in ekonomsko federacijo za Evropo ali morda dve ali tri federacije za kontinent Evrope in bližnja ozemlju Male Azije in severne Afrike. Angleški taboriti ne govore več o Ligi narodov; niti druge angleške stranke z nazadnjaškimi toriji vred ne omenjajo več Lige narodov. Iz tega se luhko sklepa, da je Liga pokopana za vselej. Ker je pa kolektivno varstvo nemogoče brez neke zveze med narodi, logično ni drugega nosilcu kolektivnega varstva kot je federacija. Tu imamo odločno besedo deluvske stranke Anglije, kaj ima biti podlagu bodočega miru in angleško deluvstvo je zastavilo vse svoje sile za zmago te podlage. Da se Angliju tudi uradno zanima za podrobnejšo obliko bodočega miru, je dokaz izjava angleške^ zunanjega ministra Edenu, ki je pred nekaj dnevi omenil pet točk kot nekakšno osnovo za mir. Te točke so luhko Edenovo oaebno mnenje, lahko pa so mišljenje drugih članov vlade. In tudi Eden je poudaril, da mora bodoči mir temeljiti na "socialni zaščiti." Iz Edenovih sugestij se kajpada ne more izvajati še ničesar konkretnega. Mi se ne bi dosti ozirali na besede In želje angleških konservativcev, ki se* ne bodo nikdar sprijaznili s programom angleške delavske stranke, čeprav danes nckuko posili in godrnjavo sodelujejo poleg luboritov v obrambi — pričakujemo pa, du bodo voditelji ungleškega delavstva ostali do konca tako odločni kot so dan0T in da čim prej vzamejo krmilo Anglije v svoje roke. Razume se, da angleški delavci — organizl-lani v politični stranki, strokovnih unijah in v mogočni zadružni zvezi — vedo, zakaj ae bojujejo v tej strašni vojni. Oni hc ne bojujejo za ohrano kapitalističnega reda, ki ga aovražijo prav tako kot sovražijo ameriški socialisti tu red tukaj, temveč se bojujejo za ohranitev možnosti, du bodo lahko brez ovir razvili nov red po demokratičnih pogojih. Bevin, Morriaon, Atlee in drugi voditelji angleškega delavstva so že lani jasno povedali, da po vojni ne bo ostalo vse po starem. Rekli so: kakor ne more več oatatl prejšnja organizacija Evrope, katera ni mogla roditi blagostanja, r.a-dovoljatva in miru za evropske narode, tako ne more več ostati notranji rccj Angleške, ki tudi ne more dati delavskim In kmetskim alojem blagostanja In /adovoljatva /,' . Delavska stranka Anglije je za popolen preobrat doma in nn kontinentu ne glede na to, kaj mtalt|o in pravijo angleški toriji. Zato dela vtika xtranka Anglije raalužl, tU» jo ameriško delavstvo podpira itoodstotnn In na vaej črti v tej težki krizi in l«»rbi za obetanrk demokratičnih pogojev in pravic. Brez demokratičnih pogojev in pravic je vw»ko javno živ-1 jen je za delavca nemočni ; O visokem krvnem pritisku Cleveland. O.—Ko i*m pozimi pisal o viaokem krvne») pritisku, me /e prijatelj opomnil, naj nikar tako ne jamram.''Odgovoril sem, da ne tarnam vsled bolečin, ker jih nimam, ampek zato, da seznanim one, ki imujo isto nadlego, kako lahko je /a nekatere bolnike, da se je izuebe, d očim je za druge bolj težko. Potrebno je tudi, da .poznamo zdravnike, ne samo oni nas z "two dollars please." Kakor je težko nekatere bolnike zdraviti za notranje bolezni, tako je težko dobiti zdravnica, da bi pronakl bolezen in ;ijen vzrok. Kroničnega alkoholika zdruvitPJe težak problem, ker se noče držati zdravnikovih navodil. Prav tako je težko zdraviti ženske, zlasti pa one, ki se morajo podvreči strogi dieti. Ona je namreč hišna gospodinja, ki podpira tri ogle; ona je ku-tirica, ki ti pripravi svinjsko pečenko, pa si misli: "Ah, zakaj pa ne bi pojedla košček pratce, saj ne bo škodovalo, zraven pa še malo solatce—oh, pa potica je tako dobra!" Preden neha, je njen :elodec že pošteno nabasan, kršila je zdravnikova navodila, po-1 em pa tarna, češ, "saj mi ta doh-tar nič ne pomaga." Bolnik, ki ima "high blood pressure," si zaželi piva in žena mu ga prinese, ker "se jI je tako smilil, saj ga že štiri mesece ni pokusii." Prinesla ga je nekaj "flaš," on Se ga je natreskal, ona pa je rekla, da bi skoraj umrl, "pa še ga je hotel Imeti." Kako neki naj mu zdravnik pomaga? Zato pa kužejo tajniška poročila, da največ člunuv umr-0 med SO. in 65. letom, ker jih , e mnogo, ki se ali ne znajo ali )a nočejo kontrolirati, da si ohranijo zdravje in tako podalj-iiajo življenje. Nekateri hočejo (ontrolirati druge, a so tako ustvarjeni, da niti sami sebe ne morejo. Preobila pijača spravi mnogo naših mož v prerani grob, ker mislijo, da morajo piti, če bi ne pili, bi niti delati ne mogli, n ko vidijo drugi/jih pričnejo posnemati in tako postanejo strastni pivci, kakor človek postane strasten kvartopirec, strasten kadilec itd., kar je v resnici bolezen, torej posledica slabe navade, ki se je le malokaterl otreae. Morda se bo kdo smejal (smeh e dobro mazilo), ampak dobro vem, da se je takim navadam ve-iko ložje privadit kot odvuditi. 4ož, ki se hoče odvaditi, mora imeti jekleno kontrolo nad samim seboj. Sam sem šel skozi tak proces pijače in igranja kart. bilo je v navodi (mendu je še), da ao rekli, fant pij, in pil sem, dopadlo se mi je. Ko sem videl gratl karte, pa sem pričel, a bo-ezen v prvem štadiju me je izučila. Prenehal sem, ampak koliko skušnjav me je obkrožalo, ki so me skušale omrežiti. Kjer je trdna, jeklena naravu, se ne do zlomiti, pa Če pride še toliko zlih duhov. Verjemite ml, da za to nI treba mašnlh bukvlč, treba je pa dobršen kos trdne volje, In k vetu že precej H se je toliko opogumil, Vstopil V obrambo zatira izsil jeva ne raje. Podal se Bkoplje k turškemu višjemu P^i Afizu. Imel je ¡J vzrok«, to. Ko je bil * Koče Antič prišel v do-L*v J(' srečal Jusuf-beg, ki je prav takrat obiskoval vasi, nad katerimi je imel oblast. Izsiljeval je denar in pretepal u-gledne srbske može kar na cesti. Tako je napadel tudi Antiča vpričo vse vasi. Koče ni mogel preboleti sramote. Dasiprav so ga rojaki rotili, naj ne pojde v Skopi je, ker da bo potem še hujše, je vendarle na lastno pest krenil tja. Rekel je turškemu višjemu sodniku: "Če ne omejiš ali ne vzameš Jusuf-begu o-blasti, mu bom sam sodil in ga ubil!" Turški višji sodnik je dal takoj nato poklicati zloglasnega nasilnika k sebi, silno ga je ozmerjal in mu omejil oblast. Srbsko prebivalstvo ije bilo kar iz-nenadeno in zadovoljstvo je bilo vedno večje, ker se osramočeni nasilnik Jusuf-beg ni več upal uganjati svoje hudobije. Zato bo še dolgo ohranjen spomin na starčka Antiča, ki mu je kljub turškim nasiljem uspelo učakati nad 100 let. PLAČILO PO OSMIH LETIH Ljubljana, 25. febr. Šele sedaj je moral mladi pe-kovski pomočnik Janez dajati odgovor za greh, ki ga je napravil pred osmimi leti. Pred malim kazenskim senatom je bil Janez tožen, da je tistega leta ukradel svoji stanodajalki Ani K. 1,115 din, do katerih je prišel s ključem, ki ga je našel v kuhinji. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Goslar, je navajala, da so bile Janezu razmere v stanovanju Ane K. dobro znane zaradi tega, ker je pri njej stanoval. Stanoval pa je celo brezplačno, ker se ji je predstavil za revnega študenta, ki je brez sredstev in ki nima niti toliko, da bi si stanovanje plačal. Na lepem pa je Janez nekoč izginil in kakor je Ana K. naknadno ugotovila, je z njim izginila tudi vsa njena gotovina. Sum, da je hkrati z Janezom izginil tudi denar, je potrdila tudi pripoved druge Anine stanovalke, da je nekoč v sumljivih okoliščinah našla Janeza pod posteljo, pa ae je tedaj izgovoril, da jo je hotel le strašiti. A Janez je izginil in za njim Ana dolgo ni našla sledu. Končno je sedaj stal pred sodniki še za svoj stari greh, potem ko je medtem opravil dokaj pestro pot. Izkazalo se je, da je fant že za mladoletnosti kazal nekaj nagnjenja k tatvinam. Baje je povsod, kjer je bil zaposlen, nekaj izmaknil in je bil že preden je prišel na stanovanje k Ani, oddan v zavod za poboljševanje. Ko so ga končno letos v januarju prijeli še za tatvino Aninega denarja, je fant v kleščah policije priznal, da ji je ukradel denar, trdil pa je, da je bil že s sodbo leta 1931 v Mariboru mimo drugega tudi zaradi te tatvine obsojen. Janez je seveda mislil, da mu bodo kar tako verjeli. Ko pa se je pozneje izkazalo, da ta prijner tatvine Aninega denarja v mariborski sodbi ni bil obravnavan, je začel kratkomalo zanikati, kar je prej priznal. Pri aretaciji pa so pri njem našli tudi povsem nov od pirač, celo vrsto raznih ključev in kos železa, predmete, s katerimi bi se s pridom dalo tudi vla-mljati, če bi bilo treba. Mladega Janeza, ki je že zgodaj krenil na kriva pota, so sod m Green, predsednik Ameriške delavska federac predsedniku Rooaeveltu. kateremu podarja sliko kot dokas. da Je federacija 100% sa obrambni program. Koplje ta allke so bila poslane iudl krajevnim unijam ADF. Pismo iz Londona (Nadaljevanje t 2. atrani.) čeprav je težko, da ljudje zmorejo brez večjega pritoževanja. Razdelitev je komplicirana ali pravična. Nova poteza letošnjega proračuna pa je, da bo država po vojni dala nazaj davkoplačevalcem gotov del vplačane vsote. Tako postane del letošnjih davkov prisilno posojilo državi. V začetku vojne se je zavzemal za to vrsto posojil slavni ekonomist profesor Keynes. Finančni minister je prevzel njegove načrte v spremenjeni obliki: prilagojene in navezane na običajno obdavčenje. Kakor so davki olajšani za nizke dohodke, tako so povišani za večje. Bogataš, ki ima letnega dohodka sto tisoč funtov, mora plačati za davke 94 tisoč, ostane mu 6 tisoč čistega dohodka. Onega dne mi je pravil znanec, da mu je po proračunu telefoniral eden članov znane Rotchildove družine. "19 Šilingov in 0 penijev v funtu" davek za njega. To pomeni, da mu bo od vsakega funta, ki ga dobi, ostalo v njegovem žepu 6 penijev (10 centov), 19 šilingov in 6 penijev po gre v državne blagajne (tri dolarje 90 centov). Znano je, da se angleški ob-davčevalni sitem le redko zateče k posrednim davkom. Vendar je nekaj izjem: visoko obdavčenje alkoholnih pijač in tobaka. Poštnina je bila v zadnjem času zvišana. In po vseh trgovinah vidiš cene označene z — ali brez "purchase tax". Ko trgovec dobi novo blago, mora plačati v državno blagajno tretjino vrednosti blaga. Po veliki večini moramo mi kupci nositi to breme. Zadnjič sem kupila v trgovini košček mila: "6 penijev, s purchase tax 7 penijev." Ko mi je krojač umeril kostum, mi Je razložil: "Stane 8 funtov, zraven pa nakupni davek približno en funt, skupaj 9." Tako se je vse podražilo. Davek čisto nove in posebne vrste je, da moramo biti zadovoljni brez toliko niki obsodili za tatvino Aninega denarja na 2 meseca in 7 dni strogega zapora. ito-Jet stvari, ki smo jih bili vajeni. Že tedne se ves moški svet pritožuje, da ne dobijo nikjer jek nih klin za britje. Ženaki s se pritpžuje, da ne dobijo nikjer pudra, rdečlla, kozmetičnih stvari, vsakršne vrste. Produkcija vseh teh stvari, ki nikakor nipo neobhodno potrebne, ja bila akrčena, zato da ae je razširja produkcija stvari, ki so res np-obhodno potrebne v vojni: zrakoplovi, tanki, bombe. Morda bi Še morala omeniti davek na dedščino. Že nekaj let je bil tako visok, da je res še čudno, da ljudje Še kaj zapustijp. Pred dnevi sem Čitala v časopisih nekaj primerov, ki dobro O-značijo, kako ta davek spravi,a sveta v eni ali dveh generacijah največja premoženja. Ker davdk je tako visok brez ozira, če za sustiš premoženje otrokom a}i najbolj oddaljenim sorodnlko^n ali tujcem. Seveda so to primeri velikih premoženj, na manjfa so tudi davki zmerni. Od pr možen ja W. M. Willsa, vrednec £4,317,360, je bilo plačanega 815,360 zapuščlnakega davka stalo premoženje je vredno £lr 502,000. Od zapuščine E. M. Rowcrofta (£1,688,138) je bilb plačano £1,061,061 davka. Lorfl St. Levan je zapustil £489,955, zapuščinskega davka je bilo plačanega £301,021. Ne vem, kako je pri vaa v A-meriki. AH zdi se mi, da živita primeri z nami v obljubljeni deželi, kjer davki niao tako viso» ki. Tukaj pa vsi vemo, da mora tako biti, če hočemo še živq> ti, če hočemo dobiti to vojnq. Nihče se ne pritožuje, da so žrtve prevelike. Nemčija bi ne bila nikdar tako nevaren aovraž» nik, če bi ljudje ne žrtvovali prav tako veliko, da, še več. Prisiljeni so bili, mi tukaj naredimo to proatovoljno. Dolenjka. GfUpt dluk°*' ki pohaja delavsko šolo v sapadnem delu Severne Karolloe. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj«' x 2. atrani.) man Building Co. podplssli kon-trakt za novi dom za vsoto $48.» 000. SN P J nam je bila pripravljena posoditi ns mortgage |33,-000, oatalo vsoto smo imeli v gotovini ns bsnki. - Na 11. rebr. 1933 smo imeli že parno lopato na naših loteh, katera bi imela kopati pritličje. Ns 12. febr. Istegs leta je prišel bančni polom—in naš denar na banki je zamrznil. Morali smo pogodbo preklicati. Ako bi ne imeli te zapreke, bi takrat sezidali nsmersvsni dom ln dsnes bi bil -brefc mslegs tudi že plačan. Poslopje, katerega bi bili takrat poeta vili za $48,000, stane danes 160.000. Kajti dsnes je material, kakor tudi delavci, dražji. Gornje smo objavili večinoma radi tega. da bodo pozneje v pe-troit prihajajoči rosiki vedeli ves potek in delovanje za SND, ter kako danes obatojlmo in koliko premolanjs imamo. Oospodar||p odbor SND: Andrew Grum. preds., Joka Jane. tej.. Albert 9f sprodnlk. . Ray Travnik. Lee J tanko. flaM. Jlaroltše Mlsdlnalrt liât naj Obramba Amerike (Člankar v ljubljanskem Jutru je 23. marca takole opisal obrambno pripravljanje Ame-tike); Med strahovito borbo, ki divja Evropi in kakršni svet še ni bil priča, so Zedinjene države zaposlene s pripravami za pomoč Angliji in z delom za izgraditev lastne obrambe. Američanom gre za to, da bi svojo državo zavarovali pred vsako možnostjo invazije. Res je aleer, da v A-merlki nihče ne verjame, da bi osične sile, če zmagajo, takoj z letalstvom, brodovjem in vojsko napadle Ameriko, vendar vlada tam mišljenje, da je treba za vedno preprečiti vsako možnost, da ameriških tleh aploh ko zasidral kak mogoč-Evrope. Zedinjene države imajo dve občutljivi točki, na katerih bi bil napad lahko uspešen. Obe točki ležita na vzhodu ob Atlantakem oceanu. Ena izmed njih je mejno ozemlje proti Kanadi, druga pa so pokrajine na jugu, ki leže v največji bližini Panamakcga prekopa, Ko je ameriški predsednik napravil zameno in je za 50 ameriških rušilcev dobil šeat oporišč za vojno brodovje na britanskem kolonijskem ozemlju, je bila ta opasnost odvrnjena in A-merika je zavarovana na vsej črti od Nove Fundlandije do Brl-tanakeGuljane. Ameriški admiralni Štab ae je tudi takoj lotil dela, da bi ta o-poriŠČa izdelal ter Jih izpopolnil tako, da bi bila v akladu z zahtevami sodobne strategije. Za vsako izmed šestih oporišč je bil dovoljen znesek 7 milijonov dolarjev in pol. Kredite je predsednik Roosevelt pospešil, delo se je takoj začelo, vendar danea seveda še ne moremo vedeti, kako daleč je napredovala izgradnja oporišč. Ugotovljeno pa je, da so bila oporišča na Novi Fun-dlandljl ln na Bermudskih otokih dovršena v polovico krajšem roku, nego je bil določen za ta dela. Za Ameriko so oporišči na tleh britanskega imperija se-lo važna, saj je a temi oporišči samimi, brez novih mornariških enot, zraatla sila vojnega brodo-vja za 30%. Zaradi tega je ameriško pomorsko poveljstvo tako poapešilo utrdbena dola in v A-meriki tudi že najširša javnost u-videva veliko ugodnost Roose-veltove zamenjava. Zadnjih 40 let Je Imela Amerika edino oporišče za svoje bojne ladje v zalivu Guatanamo na Kubi v Karibejskcm morju. Zaradi velike oddaljenosti od točk možnega spopada je bilo to oporišče zelo neugodno za ameriško brodovje. Z oporišči na otokih Bahama, Antigua, Santa Lucia ln Trlnldadu, ki so jih Angleži odstopili smeriškemu brodovju, je posts 1 Mehiški zaliv nekako notranje morje popolnoma pod nadzorstvom ameriških ladij. O broč utrdb bo popolnoma zaprl zaliv ln amerišto obrambna Črta ae je s tem pomaknila daleč proti vzhodu in proti jugu. Mor-narlčnl minister Knox je nedavno izjavil: "Že dsnes, še bolj pa čez šest mesecev, bi bil narav-nost ssmomor, Če bi se kaka e-vropska vojna lsdjs upala v Karibsko morje. Noter bi že še prišle, ven ps se ji ne bi nikdar več poarečiio." Poleg omenjenih o-porišč grade Zedlnjeite djriave še oporišče v San Juanu na Porto-riku. Pred kakim letom tam ni bilo niti 1000 mož ameriške posadke. Zdaj pa je tam'že preko 20,000 mož in nekoliko tednov že ae grade noč in dan utrdbe, pristaniške naprave in vojašntee Poleg 50 milijonov za izgrsdnj«» oporišča, je ministrstvo dovolilo še 25 milijonov dolarjev za vojs šnlce In drugs blvalliča vojakov. Na severu od teh oporišč, ki ao že muds! že v nekoliko tednih. Kjer Je še pred kratkim bilo polno hotelov, ki ao bili priljubljena zatočišča zlasti novoporočenlm parom, vlada zdaj mrzlično vojaško gibanje. Na poslopjih vihra zastavs Zedinjenih držav, namesto nekdanjih gostov ps ao »topili če-flMKI .in vojaki. Veliki zaliv Hamilton Je Izpremenjen v pristanišče za h id rop lane, na otočku Long Bird pa Je pripravljeno letališče za ostala letala. Mesteci m. George In St. Dswid sta določeni za večje število stalne posadke, zalivi okolice pe ao Irpre-menjeni v zatočišča za podrnot -nice, ruši k», torpedovk* in druge manjše vojne ladje Bermud- ski otoki so postali za Atlantski ocean tako važna utrdba, kakor so Havajski otoki za Tiho morje Kdor bi hotel od vzhoda prodirati proti Ameriki, bi se moral najprej polastiti Bermudov. Ameriški vojaški krogi polagajo tudi veliko važnost na utrditev NoVe Fundlandije, saj je vsakomur znano Iz zgodovine, da sta doslej edina dva napada na Zedinjene države bila izvršena skozi veliko vrzel veletokif sv. Lovrenca in preko jezera Qh e Samo ona glava — V vaakl družini* bi morala biti aamo ena glava, — pravi mlad zakonski mož v klubu. — Prav pravite, — mu pritrdi sosed, — jaz sem pravkar plačal klobuke za svojih devet hčers. ♦ Hadodarnoit — Ali Je tudi tvoj mož tsko radodaren kakor moj? — Se bolj. Le pomisli, kupi ml vae, kar more dobiti na kredit. V hotelu Vratar plačilnemu: No, kaj pa je dejal Francoz, ko si mu izročil račun? — Reči nI mogel še nlčessr zdsj šele Išče beaede v slovarju. • V šoli — Mlada, lepa učiteljica razlaga otrokom kaj je veter. Davi, ko sem ae peljkla odprtem tramvaju, me Je nekdo nežno poljubil na zatilnik. Kdo mialtte, ds Je bil? Otroci veselo; Sprevodnik. • Poltcijtki pet — Kakšen pes je to? — Policijski. —- Ssj mu sploh ni podoben. — že mogoče, ker apeda k taj ni policiji. z pisma emigran-tinje v Avstraliji Po svetovni vojni je evropsko javnost presenetila življenjska energija ruskih beguncev, ki so ae razkropili skoro po vsem svetu in pograbili za vsako delo, ki se Jim Je le nudilo. Sedaj opažamo isti pojav pri zidovakih beguncih iz Avatrije in Nemčije, ki so vršili poprej doma vačinuma duševne poklice, zdravniške, pravniške in trgovske, a sedaj, ko so prišli čez morja v novi svet, so se večinoma oprijeli tudi telesnega dela, samo du se vzdržijo ha površju. Za vsem tem se skrivajo velike človeške tragedije, o katerih pa je zadnji čas, iz umljivlh razlogov, le malo slišati ln bomo gotovo čltali po končani vojni kaj več, kako so»se sto in stotiaočl prebijali skozi največje zapreke in trdote Življenja. ___i: Te dni smo prejeli na vpogled pismo neke dunajake Židinje, ki se je izselila v Avstralijo ln začela tam boj z novim življenjem. V par stavkih nam naslika vao bridkost dunašnjih emigrantov. Izseljenka piše msd drugim: "Že doma Nem se zavedala, kakšna neprecenljiva sreča je za vsakogar, ako more bivati skupno a svojo rodbino sli ako Ima vsaj dobre prijatelje. Danea čutim to tiaočkrat bolj, ko sem tako sama. Sicer poznam par ljudi, toda to so pač samo znanci. F. vidim aamo enkrat v tednu v """ * tL ¿n*" ' ._ Čl dn** _^..... Čl. d* - Aruktn H-