I V CILJU * Celje - skladišče D-Per 214/1988 glasilo delovne organizacije emo celje LETO XXXVIII - ŠT. 5-6 - APRIL 1988 OSREDNJA KNJ. CELJE TITO Mineva 8 let od tistega popoldneva 4. maja, ko so sirene oznanile pretresljivo vest, da je umrl Josip Broz Tito, naš maršal in predsednik, veliki graditelj socialistične Jugoslavije. Občutje izgube, ki je takrat leglo na jugoslovanske narode, na ljudske množice, na Titove partizanske soborce - to občutje nenadomestljive izgube traja tudi v današnje čase. Ne samo sočutje do Tita človeka, na katerega nas je vezalo brez števila dragocenih spominov, ostaja in obnavlja se tudi spoznanje, da nam kruto manjkajo njegovi darovi. Iz leta v leto določneje čutimo, kako ga pogrešamo kot simbol jasne vizije, bojne odločnosti in ustvarjalne volje, hkrati pa kot živo delavsko osebnost, povsem enkratnega misleca, vojskovodjo in državnika, moža neodjenljive vere in trezne presoje, ki je bil kos slehernemu položaju, sleherni preizkušnji. Neštetokrat se zalotimo pri pomisli, kako bi Tito ravnal v stiskah, ki brodimo skoznje; iščemo primerjave in zglede, kaj bi on ukrenil pred ovirami, ki nam zapirajo pota. Ob vsaki obletnici Titove smrti se zdrami v nas vzgib odgovornosti, da moramo nadaljevati njegovo delo; varovati nam je avnojsko zgradbo, ki je bil njen prvi arhitekt. In ko se sredi vrtincev časa sprašujemo, zakaj tolikokrat zaostajamo, zakaj se poraja pred nami toliko nespoznanj, si moramo spet in spet odgovoriti, da ne spoštujemo dovolj maksime, ki ji je Tito posvetil vse svoje življenjske moči; izneverjamo se načelu bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. Namesto, da bi kljubovali izzivom časa, sovražnikom, muhasti usodi in lastnim slabostim z združenimi silami, marsikdaj vlečemo vsaj na svojo stran; skupno delo in napredek pogosto razvrednotimo s sebičnostjo. Kolikokrat bodo še zatulile.sirene v spomin Titovega odhoda, preden se bomo z vso neizprosnostjo zavedli te žalostne resnice? 1. maj - praznik dela Kmalu bodo zagoreli prvomajski kresovi in mnogi si bodo, tako kakor nekoč, zadeli rdeč nagelj v gumbnico, saj je to star revolucionarni znak. Ob kresovih bomo obujali spomine in zvrstili se bodo kulturni programi. Za mednarodni praznik Chicagu, ko so delavci Zaradi tega je bilo na pr-dela kot simbol medna- postavili zahtevo po ose- vem kongresu II. intema-rodne solidarnosti delav- murnem delovnem času, cionale v Parizu leta skega razreda so bili po- ki so jo plačali s krvjo 1889 sklenjeno, da se vod dogodki leta 1886 v mnogih svojih tovarišev, vsako leto v spomin na čikaške delavce 1. maja priredijo množične demonstracije in stavke. Takšna oblika proslavljanja 1. maja je postala oblika razrednega boja. Po osvoboditvi smo u-zakonili praznovanje 1. maja in tako za dva dni prenehajo delati v počastitev zgodovinskega boja delavcev za svoje pravice in na pridobitve naših delovnih ljudi in občanov z revolucijo v osvobodilni vojni in miru. Nasvidenje na Gričku 27. april - dan OF Minilo je sedeminštirideset let borbenih in delovnih zmag, ki potrjujejo moč in enotnost naših narodov in narodnosti. Mnoge težave smo premagali s skupnimi močmi. Najtežjo preizkušnjo, ko nas je okupator hotel uničiti, zbrisati, smo z vero v bratstvo in enotnost prestali združeni in si priborili svobodo. Kasneje smo si zgradili z mnogimi napori in odrekanji nov, svoboden svet, v katerem odloča delavski narod. Te pridobitve želimo ohraniti za vse bodoče rodove. Tako kot so pred sedeminštiridesetimi leti slovenski komunisti 27. aprila ustanovili Protiimperialistično fronto, z nalogo, da preženemo okupatorja iz naše domovine in da v njej zavladata slovenski delavec in kmet, tako si sedaj prizadevamo delovni ljudje, da premagamo gospodarske težave in da se združeni upremo vsem zunanjim in notranjim sovražnikom naše dežele. Vrednote, kot so bratstvo, enotnost in samoupravljanje, nam pomenijo neizmerno veliko in želimo jih o-hraniti. Prireditve v počastitev 1. maja se bodo začele s kulturnim programom. Od 26. do 29. aprila popoldan bodo na Tomšičevem trgu nastopali harmonikarski in pihalni orkester glasbene šole, tamburaški in harmonikarski orkester ter folklorna skupina ŽPD »Svoboda«, moški pevski zbor gostinskega podjetja Celje, ženski pevski zbor Ljubečna in tamburaški orkester ŽPD »France Prešeren«. Na tem trgu bo 30. aprila dopoldan poskrbel za kulturno razvedrilo še pihalni orkester štorskih železarjev. Prvomajsko praznovanje bodo naznanile budnice, osrednja proslava na Gričku pa se bo začela ob 10. uri. Po internacionali in slavnostnem govoru se bo prvomajsko razpoloženje nadaljevalo ob kulturnem programu. Že po tradiciji, čeprav nekoliko drugače, bo poskrbljeno tudi za brezplačno malico. Nasvidenje! ČLOVEKA NE OCENJUJEMO PO TEM, KAR MISLI O SEBI, TEMVEČ NA PODLAGI TEGA, KAR DELA, KAR JE KORISTNEGA ZAPUSTIL. Ali želimo na robu 21. stoletja v postindustrijsko informatizirano družbo Razvoj, napredek je predvsem hotenje, ki se uresničuje z voljo, znanjem in seveda z delom. V zadnjem času je prav razvoj, oziroma razvojna problematika naše delovne organizacije pogosta tema številnih razpravtako v kolektivu, kot izven njega. To je v tem času tudi povsem razumljivo, saj se v teh zaostrenih razmerah gospodarjenja še kako zavedamo, da brez razvoja ni in ne more biti napredka. Lahko bi tudi rekli, da kdor o bodočnosti ne razmišljanje tudi imeti ne more. Da pri nas v EMO, pa tudi v Celju še kako razmišljamo o prihodnosti oz. da namenjamo razvojni problematiki celjskega gospodarstva veliko pozornost, je potrdila tudi zadnja konferenca občinske organizacije ZK 17. marca. Izzivalna tema »Kako Celje potegniti iz primera razvojno-tehnološke stagnacije,« je vzpodbudila blizu dvajset razpravi jalcev iz celjskih kolektivov, ki so se poenotili v stališču, da je znanje edino oz. najuspešnejše orožje v tem boju. Med razpravljalci na konferenci je bil tudi delegat naše DO oziroma OOZK DSSS dipl. ing. Vasilije Tucič, sicer vodja naše službe razvoja. V nadaljevanju podajamo material, ki gaje pripravil, oziroma s katerim je sodeloval v razpravi na konferenci občinske organizacije ZK: DO »EMO« - Celje zaposluje ca. 3.000 delavcev, ki so organizirani v 9 TOZD in DSSS. Proizvodni program je izredno zahteven in širok, saj proizvajamo od posode, sanitarij in frit, peči za centralno ogrevanje in radiatorje, kontejnerje, kontejnerska skladišča, rol-prekucnike, kotle in kotlarne, kvalitetna orodja in na koncu avtomatizirane strežne naprave za tehnološke linije. Od vseh naštetih programov so nekateri materialno intenzivni in energetsko zahtevni in jih bomo morali v prihodnosti zamenjati ali pa ugasniti. Tako smo naredili s TRIKA radiatorji in prav zdaj preverjamo še nekatere. Širok proizvodni program zahteva izredno intenzivno delo na področju razvoja, saj imamo izdelke s področja kemije, strojništva, energetike in elektronike. RAZVOJNA SLUŽBA Organizacijska oblika razvojne službe se je v »EMO« spreminjala ustrezno z organizacijskimi spremembami drugih enot. Prvič je obstajal centralni razvoj, potem je bil razbit po TOZD in končno je leta 1984 sprejeta zdajšnja kombinirana oblika razvojne službe. Dve TOZD imata lasten razvoj (Frite in Kotli) zaradi zaokroženosti programa in specifičnosti področja, za ostale TOZD je formiran skupni razvoj. Pogoste spremembe organizacijske oblike razvoja so se odražale tudi na učinkovitost razvojnega dela, saj so razvojniki, takrat ko je razvoj bil v sklopu TOZD, delali predvsem operativno. Novi izdelki so se dolgo osvajali in na pritiske TOZD se je dogajalo tudi, da so razvojno nedovršeni izdelki prišli na trg. Zdaj to skušamo popraviti z ustreznimi ak- cijami na vseh področjih, o katerih bom govoril pozneje. Vlaganje v razvojno dejavnost se je plansko povečevalo skozi leta in od 0,9 % bruto dohodka v letu 1984, se je povečalo na 3,8 % v letu 1987 ter s planiranim vlaganjem v višini 4 % v letu 1990. Od začetka so se sredstva vlagala le v nujno opremo (prototipna delavnica, merilni laboratorij), zdaj pa intenzivno vlagamo v računalniško opremo in šolanje kadrov na tem področju, ker se zavedamo nujnosti takega vlaganja. KADRI - NAGRAJEVANJE, STIMULIRANJE, 1 NAPREDOVANJE S kadrovsko strukturo, na področju razvojno-raziskoval-nega dela ne moremo biti zadovoljni, saj so deleži delavcev v razvoju po izobrazbeni strukturi naslednji: VS - 21 %, ViŠ -10 %, SŠ - 44 % in ostali 25 %. Premalo je delavcev z visoko in višjo izobrazbo in vse delamo, da bi k sodelovanju privabili ustrezne strokovnjake, ampak nam žal ne uspeva, ker je pomanjkanje strokovnjakov na celotnem celjskem območju. ZZD je izničil uradne in verificirane oblike izobraževanje in je vpeljal novo kategorijo z delom pridobljeno delovno zmožnost. Bilo je to obdobje, ko ni bilo nobene stimulacije za dodatno izobraževanje ob delu, sadove tega obdobja pa še sedaj čutimo. Zadnja leta, v EMO, pri zaposlovanju novih kadrov, zlasti na področju razvoja, terjamo tudi formalne zadostitve po izobrazbi za določeno delovno mesto in je tako tudi napredovanje pogojeno z izrednim šolanjem. V letu 1987 smo naredili velik premik v nagrajevanju strokovnih kadrov s tem, da smo bistveno povečali štartne OD strokovnjakov. Za primerjavo zdaj, je odnos OD razvojnega delavca z VS proti povprečnemu OD od 2,1 do 2,5 proti 1. Hkrati smo povečali razpone možnega OD za vsako delovno mesto in le-ti so za bolj zahtevna delovna mesta ustrezno večja. Zdaj lahko strokovni delavec z napredovanjem, ki je odvisno od prizadevanj in rezultatov, zasluži več kot vodilni delavec. S tem je odpadlo premeščanje dobrih strokovnjakov na vodilna mesta, le zaradi osebnega dohod- ka, in je omogočena dvojna linija napredovanja - vodstvena in strokovna, kar je odvisno od usmeritve in nagnjenosti posameznika. Štipendiranje je pomemben faktor pri pridobitvi novih ter za Tucič Vasilije, dipl. ing. metalurgije, vodja naše razvojne službe, sicer pa sekretar OOZK DSSS je bil med razpravljalci na konferenci občinske organizacije ZK 17. marca. dodatno izobraževanje obstoječih kadrov. Zagotovljeno je napredovanje vsakega delavca, ustrezno z dokončano šolo. Mislim, da vse nismo naredili na področju načrtovanja osebnega razvoja vsakega strokovnega delavca ter na področju stimulativnega nagrajevanja razvojnih delavcev. Čeprav zasledujemo rezultate napredovanja in dela vsakega razvojno-raziskovalnega delavca, je premalo ta razvoj načrtovan in planiran. S projektnim načinom dela, ki ga zdaj uvajamo in ki je tudi po teoriji organizacije najboljša oblika razvojno raziskovalnega dela, pričakujemo, da bomo naredili korak naprej za oba omenjena področja. S planskim vključevanjem strokovnih delavcev v projektne time, zasledovanjem kvalitete in kvantitete dela timov, ter povezovanjem rezultatov z nagrajevanjem bomo omogočili, da tisti razvojno-raziskovalni delavci, ki več in boljše delajo, tudi več zaslužijo, kar zdaj ni slučaj. Zdaj imamo fiksne OD za R-R delavce in se še ni zgodilo, da je le-ta več ali manj zaslužil ne glede na količino in kvaliteto dela. Za R-R delavce skrbimo, da imajo možnost zasledovanja svetovnih trendov na svojem področju. Imamo dobro organizirano strokovno knjižnico, preko katere smo naročeni na vrsto strokovnih tujih in domačih revij in v kateri imamo veliko število strokovnih knjig. Zadnji dve leti smo, kot večina drugih DO, uvedli varčevalne ukrepe, ki so se odražali tudi na možnosti obiskov tujih sejmov in strokovnih srečanj. Vendar skušamo biti prisotni na najbolj pomembnih evropskih prireditvah in na ta način obdržati neposredni stik z razvitim svetom. Tisti, ki so izbrani za obiske, pripravijo po vrnitvi nazaj predstavitve ter strokovne analize za vse, ki delajo na tem področju in niso imeli možnosti za direktno udeležbo. Pri domačih sejmih, seminarjih in strokovnih posvetih ni problemov, saj se jih razvojniki udeležujejo po sprejetem letnem planu izobraževanja. Pri obisku tujih sejmov pa R-R delavci dobijo natančne zadolžitve, ki terjajo aktivno udeležbo na sejmu in ne samo potovanje, ki je samo sebi cilj. V okviru razvojne službe imamo tudi INDOK dejavnost in smo se povezali s tujimi bankami podatkov, kar je izrednega pomena za hitro pridobivanje informacij, ki so pomembne za določen projekt. Povezani smo tudi z domačimi in tujimi patentnimi uradi ter preko njih pridobivamo tudi številne informacije. Povezanost R-R službe z zunanjimi raziskovalnimi inštitucijami in fakultetami je razvejano, vendar še premalo, gospodarstvo in tudi mi zavezujemo te inštitucije za takšno raziskovalno delo, ki bo dalo tudi praktične efekte. Preveč se znanstvene inštitucije postavljajo kot nosilec uslug in premalo kot dejanski nosilec znanja in pobudnik transferami le-tega do porabnika. Pa ne da bi mi imeli slabše povezave z inštituti in fakultetami kot druge OD, saj sodelujemo z metalurško, strojno, elektrotehnično, kemijsko in še drugimi fakultetami, le da bo potrebno to sodelovanje še razširiti. POVEZAVA INOVACIJSKE IN R-R DEJAVNOSTI V EMO je organiziranje inovacijske dejavnosti v okviru razvojne službe in že to pove, da želimo vključiti inovacijsko dejavnost v vse faze od nastajanja ideje, preverjanja njene smiselnosti in možnosti realizacije, do končne sprovedbe v življenje. Vse se začne pri ideji oziroma inovaciji in smo zdaj vpeljali sistem širokega vključevanja vseh dejavnikov in ustreznih služb (raziskava tržišča, razvoj, tehnologija, plan in analiza, TOZD, investicijska služba, kontrola kakovosti) v proces preverbe in vrednotenja predloga. Vse službe sodelujejo na pripravi potrebnih podatkov za strateško odločanje vodstva o i .adalje-vanju dela na predhodno selek-tiranih projektih, ter v končni fazi o investiranju, ki je potreb- no za zaživitev posameznega izdelka oziroma ideje. Velik korak naprej smo naredili z novim pravilnikom o inovacijski dejavnosti in se to že odraža na konkretnih rezultatih, saj v prvih dveh mesecih tega leta že imamo 60 % od celotnega lanskega števila predlogov. Moram povedati, da imamo popolno podporo vodstva DO, saj brez tega in brez povezanega delovanja vseh potrebnih služb ne bi imeli takšne rezultate. Trenutno v EMO poteka postopek za reorganizacijo, ki ima za cilj zmanjševanje števila in združitev posameznih TOZD v programske celote. Pričakujemo napredek, saj je zapiranje mej TOZD povzročalo težave in je učinkovitost posameznih faz dela bila upočasnjena. Imeli bomo le tri TOZD in DSSS. Organizacija razvojne službe bo ostala nespremenjena. Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da se zavedamo področij, na katerih smo v stanju razvojno-tehnološke stagnacije. Jih preverjamo, pospešujemo njihov razvoj in tudi prekinjamo proizvodnjo, tam kjer ne gre. Začeli smo s široko akcijo za uvedbo računalniško podprte proizvodnje. Formiramo banke podatkov, uporabljamo računalnike v konstrukciji, komuniciramo s tujimi bankami podatkov, šolamo kadre. Zavedamo se pomembnosti stimulativnega nagrajevanja kadrov in projektnega načina dela, prav zdaj pa delamo na povezovanju teh dveh pomembnih področij. Stimuliramo šolanje s poudarkom na upoštevanju formalnih pogojev po izobrazbi pri zaposlovanju in napredovanju, s štipendiranjem. Inovacijski dejavnosti skušamo dati pomen in mesto, ki ji pripada ter z ustreznim stimuliranjem tudi tako priti do nagrajevanja proti delu in večji ustvarjalnosti. Skratka zavedamo se, da je 21. stoletje že tu, pred nami. Odprli smo široko fronto dejavnosti, da bi nadoknadili zamujeno in pri tem tudi vse ne poteka gladko in enostavno. Zaviralni momenti so od splošnega stanja v družbi in nekaterih ukrepov, ki bi lahko bili usodni za predelovalno industrijo, do subjektivnih napak v preteklosti, ko razvojno-raziskovalno delo še ni imelo pravi pomen in pravo težo. Vzpodbudno je, da imamo mlad razvojno-raziskovalni kader, ki si bo lahko izboril, da bo EMO imel svoje mesto tudi v postindustrijski informativni družbi. Imenovanja programskih vodij Delovna skupnost skupnih služb. Delavski svet DSSS je na seji 31. marca 1988 v skladu z dopolnitvami organiziranosti DSSS in v skladu s 483. členom Zakona o združenem delu imenoval vršilce dolžnosti za pomočnike gl. direktorju za program energetske opreme, program DOM in program orodij in naprav. Za vršilca dolžnosti pomočnika gl. direktorja za program energetske opreme je bil imenovan Milač Tomaž, dipl. ing. strojništva. Za vršilca dolžnosti pomočnika gl. direktorja za program DOM je bil imenovan Pristovšek Janko, dipl. ing. strojništva. Za vršilca dolžnosti pomočnika gl. direktorja za program orodja in naprave je bil imenovan Stepišnik Stanko, dipl. ing. strojništva. Imenovanja veljajo od 1.4.1988 dalje za dobo 6 mesecev. SPREMEMBA TERMINSKEGA KOLEDARJA Zaradi spremembe montažersko-vzdrževalnih del v delovni organizaciji je prišlo do spremembe terminskega koledarja. KOLEKTIVNI DOPUST ZA VSE ZAPOSLENE V DO EMO BO TOREJ od 5.7.1988 do 15.7.1988. Za ostale mesece v letu ni spremembe terminskega koledarja. Stepišnik Stanko (5.6.1956) -dipl. ing. strojništva, zaposlen v naši delovni organizaciji od 10.9.1979 do 31.1.1982 oziroma od 2. 7. 1984 dalje. V času zaposlitve v naši delovni organizaciji ga je pot vodila skozi vrsto delovnih procesov, saj je opravljal številna zahtevna dela in naloge. Ukvarjal se je s projektiranjem in vodenjem projektov, bil vodja tehnologije ter vodja inženiringa v TOZD Emokontejner. Ob tem se je razvil v vrhunskega strokovnjaka, zlasti s področja tehnologije, s tem, da izredno kvalitetno obvladuje tudi poslovodsko in poslovno področje. 1984. leta je prevzel dela in naloge vodje TOZD Orodjarna ter jih uspešno opravljal do imenovanja za vršilca dolžnosti pomočnika gl. direktorja za program orodij in naprav. Pristovšek Janko (27.7.1944) -dipl. ing. strojništva, zaposlen v naši delovni organizaciji od 4. 1. 1971. S svojim dosedanjim delom je dokazal, da v celoti obvladuje problematiko naše tovarne, saj je do sedaj uspešno opravljal vrsto zahtevnih strokovnih del s področja tehnologije in proizvodnje s postopnim prevzemanjem kompleksnejših obveznosti, vključno s poslovodno funkcijo TOZD Posoda ter funkcije pomočnika glavnega direktorja za področje proizvodnje, ki jo je uspešno opravljal od leta 1986 pa do imenovanja za vršilca dolžnosti pomočnika glavnega direktorja za program DOM. Milač Tomaž (20. 9. 1950) -dipl. ing. strojništva, zaposlen v EMO od 23. 7. 1974. V naši delovni organizaciji je prešel vse nivoje dela na področju razvoja. Najprej je delal kot samostojni razvojni konstruktor, nato kot vodja razvoja in projektive do maja 1984 (vse v TOZD tovarna kotlov), ko je prevzel dela in naloge vodje centralne razvojne službe. S svojim uspešnim delom je dokazal, da ima vso potrebno širino za opravljanje poslovodnih funkcij, zato je bil v novembru 1986. leta imenovan za pomočnika glavnega direktorja za področje razvoja in investicij. Ta dela in naloge je opravljal do septembra 1987, ko je bil imenovan za pomočnika glavnega direktorja za področje energetske opreme. 1. 4. 1988 je bil imenovan za vršilca dolžnosti pomočnika gl. direktorja za program energetske opreme. DSSS Delavski svet DO EMO je na 11. redni seji 28. marca 1988 obravnaval poročilo o realizaciji ukrepov na področju organizacijskih sprememb in potrdil Pravilnik o načinu in vsebini programskega vodenja DO EMO Celje. PRAVILNIK O NAČINU IN VSEBINI PROGRAMSKEGA VODENJA DO EMO CEUE 1. VSEBINA IN NAMEN PRAVILNIKA Pravilnik opredeljuje funkcijsko organizirano koordinacijo dela in vodenja DO ter programsko organizirano koordinacijo in vodenje DO. Pravilnik tudi razmejuje pravice, odgovornosti in pooblastila med področji in programi na nivou DO (DSS) kot v TOZD tako, da določa globalne naloge in opravila za posamezna področja in programe. Pravilnik nadalje opredeljuje osnovne oblike in metode področno-programske koordinacije in vodenja na nivou DO ter znotraj posameznih področij in programov. Namen pravilnika je preko novega, programskega vodenja DO realizirati predvsem naslednje globalne cilje na področju: a) poslovne ekonomike - poslovno dovolj močni in veliki programi - povezanost programov z vsemi potrebnimi funkcijami reproprocesa - boljše izkoriščanje kapacitet - zniževanje stroškov na enoto - boljše planiranje in optimiranje proizvodnje - večja tržno-poslovna okretnost programa b) sprememb v organizacijski filozofiji in vrednotah - večja identifikacija s cilji in vrednotami programa - kompletna in nedeljiva odgovornost za realizacijo ciljev in nalog - odprava križne odgovornosti ob obveznem sodelovanju - delitev delovnih področij v skladu z locirano odgovornostjo - načelo mandatarstva pri vodenju programa c) kadrov in njihove izkoriščenosti - potrebna koncentracija znanja (kritična masa) - identifikacija s cilji in prevzemom odgovornosti - racionalizacija administrativno tehničnih del - zmanjšanje neproduktivnega dela - večja kadrovska prestavljivost (mobilnost) - večja kadrovska fleksibilnost (širše oblikovani delovni postopki) - večja možnost prekvalifikacij (prezaposlovanje). 2. OPREDELITEV FUNKCIJSKO ORGANIZIRANE KOORDINACIJE DELA V DO Na osnovi členitve nalog celotne DO so definirana štiri področja dela, v katerih se na nivou DO (DSSS) koordinirajo in opravljajo tista dela in naloge, za katere je smiselno, da se zaradi specifičnosti delovnega procesa opravljajo enotno in na enem mestu za vse programe oz. vse organizacijske enote DO: 1. ekonomika 2. kadri, organizacija in poslovna informatika 3. razvoj in investicije 4. oskrba 3. OPREDELITEV PROGRAMSKO ORGANIZIRANE KOORDINACIJE DELA V DO Na osnovi analize sedanje organiziranosti se v tri programe združijo tisti delovni procesi (org. enote), pri katerih predvsem z razvojnega, teh-nično-tehnološkega, proizvodnega, tržnega in kadrovskega vidika prihaja do sorodnosti, povezovanja in potrebnega usklajevanja delovnih postopkov: 1. program oprema za dom 2. program energetske opreme 3. program orodij in naprav Programsko povezani in zaokroženi delovni procesi se odvijajo tako na nivou DO (DSSS) kot v TOZD, vendar so enotno vodeni in koordinirani z nivoa DO (DSSS). 4. NALOGE, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI POSAMEZNIH ODLOČITVENIH NIVOJEV V DO DO EMO vodi vodstvo delovne organizacije na čelu z glavnim direktorjem. Člani vodstva DO so štirje področni in trije programski pomočniki gl. direktorja in poslovni sekretar. Glavni direktor s tem pravilnikom in v skladu z ostalo zakonodajo delegira oz. prenaša vsa pooblastila za realizacijo nalog in ciljev mesečnih, kvartalnih in letnih planov na področne in programske pomočnike za naslednja delovna področja DO: a) Področni pomočnik za ekonomiko: - finance - računovodstvo - plan in analize b) Področni pomočnik za kadre, org. in posl. informatiko: - planiranje in izobraževanje kadrov - nagrajevanje - kadrovanje in sociala - varstvo pri delu - pravno in samouprava - družbeni standard - organizacija in poslovna informatika - računalniška obdelava podatkov c) Področni pomočnik za razvoj in investicije: - strateško planiranje - razvoj izdelkov in grup - investicije - kontrola kakovosti d) Področni pomočnik za oskrbo: - nabava skupnih strateških materialov - uvoz materialov - skladiščenje materialov - transport z odpremo e) Programski pomočniki: - trženje programa z domačo prodajo in izvozom - tehnološka priprava proizvodnje - operativna priprava proizvodnje s kooperacijsko nabavo - konstrukcija - proizvodnja z notranjim transportom - skladiščenje polizdelkov in izdelkov ter materialov kooperacije Glede na to, da se v okviru programa nekateri delovni procesi opravljajo v različnih organizacijskih enotah oz. nekateri enotno za celotni program na nivou DO (DSSS), drugi specifični pa v osnovnih proizvodnih celicah (TOZD), se s tem pravilnikom delegirajo oz. določajo tudi pooblastila in odgovornosti za realizacijo ciljev in nalog planov (mesečnih, kvartalnih in letnih) znotraj programa tako, da ima direktor TOZD vsa pooblastila in odgovornosti direktno: - za proizvodnjo z notranjim transportom - za skladiščenje polizdelkov in izdelkov - za ostala področja dela, določena z zakonom. Zaradi specifičnosti posameznega programa, kot so prostorska dislociranost, povezanost delovnih procesov, itd., se konkretna delitev del in nalog in s tem vsa potrebna pooblastila in odgovornosti za njihovo realizacijo urejajo v razvidih del in nalog, vendar v mejah delovnih področij, ki jih ureja ta pravilnik. To pomeni, da je konkretna delitev del in nalog znotraj programa na nivou DO (DSSS) in nivou TOZD urejena glede na specifičnost programa v razvidih del in nalog. 5. DISCIPLINSKA IN FUNKCIONALNO-DISCIPLINSKA ODGOVORNOST NOSILCEV PROGRAMSKEGA VODENJA DO Vsi nosilci odločanja v sistemu dinarriičnega programskega vodenja DO, ki ga ureja ta pravilnik, so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Na nivou DO (DSSS) so disciplinsko odgovorni glavnemu direktorju vsi področni in programski pomočniki. Na nivou TOZD glavni direktor prenaša vsa potrebna pooblastila za vodenje programa na programske pomočnike, zato so v skladu s tem pravilnikom (predhodne točke) direktorji TOZD funkcionalno-disciplin-sko odgovorni programskim ali področnemu pomočniku (TOZD ERC) v vseh zadevah, nalogah in pravicah, ki se tičejo funkcionalno-disciplin-skega vodenja programa. (Glej shemo v prilogi). 6. KONČNE DOLOČBE Posebne zadolžitve posameznih nosilcev odločanja znotraj programa ali področja, ki v generalnem smislu niso urejene s tem pravilnikom, se urejajo preko posebnih odločb, odredb glavnega direktorja ali preko posebnih pravilnikov, sprejetih samo na delavskih svetih znotraj programa. Pravilnik stopi v veljavo po sprejetju na delavskem svetu DO. Spremembe in dopolnitve se tudi sprejemajo na delavskem svetu DO po predhodni obravnavi na IO CDS. Celje, 18. 3. 1988 REZULTATI POSLOVANJA ZA LETO 1987 Kako smo gospodarili Minilo je drugo leto izvajanja sanacijskega programa v naši delovni organizaciji. Poslovanje je potekalo v zaostrenih pogojih gospodarjenja, za katere je bila značilna visoka inflacija (prek 160 %), omejevanje rasti cen in osebnih dohodkov, zmanjševanje domačega povpraševanja tako pri investicijski kot široki potrošnji, težave na področju ekonomskih odnosov s tujino, notranja finančna nedisciplina kot posledica poslabševanja likvidnosti gospodarstva ter številni ukrepi tekoče ekonomske politike. Na področju vrednotenja družbenega premoženja in ugotavljanja uspešnosti poslovanja v letu 1987 pa je imel precejšen vpliv spremenjeni obračunski sistem. Zaradi nenehnega prilagajanja tekoči gospodarski situaciji, konsolidaciji nekaterih poslovnih funkcij znotraj delovne organizacije in tudi notranjih slabosti, nam ni uspelo, razen preživetja, doseči bistvenih premikov v izboljševanju poslovnih rezultatov iz leta 1986. OCENA POSLOVNEGA RE- terih izjem, v celoti vzeto, celotnega uvoza. Kljub do-ZULTATA DO EMO CELJE dokaj dobra. hodkovni nezanimivosti smo, zaradi, potrebne evi- Osnovne značilnosti po- - Eksterna prodaja je za- denčne devizne pozicije in slovanja delovne organiza- ostala za letnim planom za zastoja prodaje na domačije v letu 1987 so nasled- 7% oz. v primerjavi z lan- ¿em trgu presegli planiran nje: skim letom pa je precej pod ¿voz za 4 %. Kar 57 % na- inflacijo. Pomeni, da smo šega izvoza je usmerjeno na - Proizvodnja izražena v Prodal' mani kot smo proiz- področje ZRN, Francije, Itali-bruto cenah kot v tonah vedli, poleg tega pa z našimi je in Velike Britanije, kaže na njen realni padec cenami nismo uspeli povsod -Celotni prihodek je vsled (ca. 5 %) v primerjavi z ena- slediti (zamrznitve novega obračunskega sis- kim obdobjem lanskega leta. cen)- Najbolj očiten izpad tema (izpad 2.979 mio din) Znižanje obsega proizvod- Prodaie Je prisoten v Od- ter izpada prodaje porastel nje je posledica delne ukinit- Preskih, zaradi že omenje- |e za 93 % v primerjavi z leve proizvodnje avtokoles v ne9a ukinjanja programa av- tom 1986. Precejšen vpliv je TOZD Odpreski, padca na- tC)koles, Radiatorjih, Emo- tudi imel ukrep omejevanja ročil v programu kotlov, ra- kontejnerju, Posodi in delno cen. Delež izvoza v celot-diatorjev in TOZD EMO kon- ^ritah, zaradi padca kupne nem prihodku je porastel iz tejner ter delne spremembe moči 'n konkurence. 12 na 16 %, delež interne proizvodnega programa. Iz -Za ekonomske odnose s realizacije v celotni fakturi-istega vzroka je padla fizič- tujino je značilno, daje izvoz rani realizaciji pa znaša na produktivnost za 1,3% po primerljivem tečaju na ni- 23%. vrednostno izražena pro- voju predhodnega leta in da - Porabljena sredstva so duktivnost pa ni v celoti do- je uvoz manjši za 10 %. Kar nekoliko zaostala za rastjo segla stopnje inflacije. Os- 91 % izvoza usmerjamo na celotnega prihodka, večji pa krbljenost proizvodnje s su- konvertibilni trg, s tega pod- so stroški za porabljeno rovinami je bila razen neka- ročja pa smo realizirali 80 % energijo, transportne storit- ve, investicijsko ter tekoče - Dohodek je za 113 % vzdrževanje delovnih sred- višji kot leto poprej in znaša štev, za reklamo in propa- 19.409 mio din. Poleg tega, gando, prehrano delavcev, naj na tem mestu omenimo, potne stroške ter za povra- da smo zaradi finančne ne-čilo materialnih stroškov discipline naših kupcev mo-DSSS. rali odpisati za 313 mio din ZAPOSLENOST a) Stanje zaposlenih 31. 12. 86 31. 3. 87 30. 6. 87 30. 9. 87 31.12. 87 b) Fluktuacija Stanje zaposlenih 31. 12. 1986 Prišli v obdobju 1 -12787 Odšli v obdobju 1.-12787 Stanje zaposl. 31. 12. 1987 c) Osebni dohodki Elementi Izvršitev 1986 Plan 1987 Izvršitev 1987 Izplačana masa - bruto v 000 din 5,149.233 11,174.946 11,160.831 - neto v 000 din 3,633.631 7,865.581 7,856.967 Povpreč. št. zaposl. na podlagi vkalk. ur 2.970 2.957 2.967 Povprečni mes. OD na zaposl. v din 101.953 221.666 220.677 č) Kvalifikacijska strukture zaposlenih v DO EMO Stopnja izobrazbe Leto 1986 Struktura Leto 1987 Struktura I. 30 1,00 33 1,09 II. 1915 63,58 1881 61,69 III. 96 3,19 102 3,34 IV. 399 13,24 423 13,87 V. 420 13,94 443 14,53 VI. 89 2,95 95 3,12 VII. 63 2,1 72 2,36 Skupaj 3012 100 3049 100 3012 3011 2982 3018 3049 3012 459 422 3049 obračunanih in neizterjanih obresti (nad 60 dni). Izpad dohodka zaradi nadplanske slabe kvalitete pa znaša 952 mio din, kljub določenim pozitivnim premikom v II. polletju. Novembrski ukrepi ZIS so nam z zamrznitvijo naših cen, enkratnega visokega popravka cen vhodnih surovin in energije ter devalvacijo dinarja, povzročili ca. 1 milijardo din dodatnih stroškov samo v mesecu decembru 1987. Takšen izpad dohodka seveda nismo uspeli nadoknaditi. - Prispevki in davki iz dohodka so hitreje naraščali kot dohodek,osebni dohodki pa so usklajeni z rastjo dohodka. Povprečni mesečni čisti OD na delavca izplačani v letu 1987 so znašali 220.677,- din in zaostajajo za povprečjem izplačanih OD v gospodarstvu SRS za 15,7 %. Obseg izplačanih bruto osebnih dohodkov je bil usklajen z družbenimi usmeritvami na področju delitve dohodka in čistega dohodka. UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din Izvršitev 1986 Plan 1987 Izvršitev 1987 INDEKS 3:1 3:2 IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA TOZD Izvršitev Izvršitev INDEKS 1986 Struk. 1987 Struk. 4:2 CELOTNI PRIHODEK Stroški R4 skupaj PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK ČISTI DOHODEK Del ČD za OD iz živega dela Del ČD za stanovanjski sklad Ostanek za sklade Rezervni sklad Sklad za druge potrebe Poslovni sklad Izguba 38,383.374 28,882.199 29,269.270 9,114.104 5,744.727 5,07,1.507 247.422 686.612 339.026 302.597 41.756 260.816 75,013.810 53,161.469 53,939.377 21,074.433 13,127.245 11,174.946 593.789 1,358.510 74,157.526 58,212.649 54,749.011 19.408.515 11.096.515 10,944.688 105.769 734.394 618.416 102.201 13.777 688.336 193 202 187 213 193 216 43 107 182 34 33 264 99 110 102 92 85 98 18 54 Povprečno štev. zaposlenih Število del. dni Število plač. dni 2.997 266 275 3.015 265 275 1. Opravljene ure 4,812.230 73,7 4,822.606 73,8 100 - proizvodne 2,467.000 37,8 2,465.081 37,7 100 - režijske 2,345.230 35,9 2,357.525 36,1 101 2. Nadure 183.820 182.694 - proizvodne 136.547 140.815 - režijske 47.273 41.879 3. Neopravljene ure 1,537.134 23,6 1,531.1 20 23,4 99 - odmor 311.697 4,8 312.690 4,8 100 - držav. praz. 199.963 3,1 200.225 3,1 100 - redni letni dop. 564.734 8,7 568.253 8,7 100 - hranarina 433.1 79 6,6 418.458 6,4 97 - ost. plač. izost. 27.561 0,4 31.494 0,5 100 4. Refundacija 12.109 0,2 8.835 0,1 50 5. Neoprav. ure, za katere prejme delavec na- domest. OD iz sred. zdrav, zavar. 29.343 0,4 25.095 0,4 100 6. Porodniška 120.659 1,9 143.105 2,2 116 7. Neopravljene ure, za katere ni nadomestila 12.804 0,2 8.268 0,1 50 Qk-! IPKin QTP\/II D i IR BREZ NADUR: 6,524.279 100,0 6,539.029 100,0 100 SKUPNO ŠTEVILO UR: 6,708.099 6,721.723 - Rezultat doslej omenjene problematike poslovanja je pozitivni finančni izid oz. ustvarjena akumulacija na nivoju DO v višini 251 mio din. Ustvarjeno je bilo 734 mio din ostanka za sklade in obračunano 205 mio din amortizacije nad predpisanimi stopnjami. Omembe vredna pozitivna rezultata nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih proizvodov. Kot smo že omenili, so se te zaloge povečale tako fizično kot vrednostno (prevrednotenje) zaradi otežene prodaje programa posode, radiatorjev in kontejnerjev. Nasprotno pa beležimo realni padec zalog surovin in materiala, saj se je njihova mulativnost in obračanje obratnih sredstev poslabšali, zaradi večjega obsega uporabljenih poslovnih sredstev za enak obseg poslovanja. Stopnja kratkoročne likvidnosti DO se je, zaradi že omenjenih vzrokov, poslabšala, vendar je še vedno pozitivna. Seveda ob predpostavki, da so naše terjatve izterljive in zaloge kurantne. Posebej velja izpostaviti precejšen porast inovacijske dejavnosti, saj je bilo v letu 1987 danih 174 novih predlogov, medtem, ko je bilo v predhodnem letu le-teh 95. Gospodarska korist je dosegla 95,0 mio din, kar je približno za 200 % realno več kot v letu poprej. Najuspešnejši predlogi so povezani s spremembami na stroju za nanašanje emajla na pokrove, dvoročnega vklopa na varilnih strojih, tehnologije v vlačilnem oddelku, konstrukcije in montaže naprave na ograjo kotla, konstrukcije novega stro- ja za varjenje vzdolžnih zvarov, izboljšave kvalitete frit in usposobitve terminalov PAKA. V DO EMO smo v preteklem letu z namenom pospešitve inovacijske dejavnosti, uvedli stimulativ-nejše nagrajevanje koristnih predlogov in pristopili k širši animaciji zaposlenih. Če bi povzeli osnovne ugotovitve iz analize poslovanja delovne organizacije v letu 1987, je zaključek naslednji. Ne glede na poslabšane pogoje poslovanja, smo pozitivne premike v poslovanju dosegli na področju inovacijske dejavnosti, uspeli smo znižati zaloge surovin in materiala, izboljšati izterjavo neplačane realizacije, povečati sredstva v rezervnem skladu delovne organizacije, upoštevati družbene usmeritve na področju delitve čistega dohodka in nenazadnje ohraniti pozitivni finančni rezultat. Ker pa s tem ne moremo biti zadovoljni je nujno potrebno vložiti dodatne napore v izvajanje sprejetih sanacijskih ukrepov iz leta 1986, ukrepov za izvedbo gospodarskega plana za leto 1988 in sprejetih ukrepov v zvezi z izboljšanjem likvidnosti DO. Ukrepi se nanašajo na zahteve po spremembi načina in vsebine vodenja DO, zniževanju deleža slabe kvalitete, tekoči izterjavi neplačane realizacije in obresti, obvladovanju višine zalog, boljšem koriščenju kapacitet, racionalizaciji proizvodnih postopkov, hitrejšem prilagajanju zahtevam trga, poenotenju plačilnih pogojev, (Konec na 8. strani) sta le v TOZD Frite in TOZD Orodjarna. Z izgubo pa so poslovale tri temeljne organizacije in sicer Radiatorji, Kotli in Emokontejner v skupnem znesku 688 mio din. Osnovni vzrok slabih rezultatov v omenjenih TOZD je, poleg tržne situacije in notranjih slabosti, dodatna obremenitev stroškov poslovanja zaradi revalorizacije družbenih sredstev. V teku je izdelava sanacijskih programov za TOZD z izgubo, v katerih bodo podrobno obrazloženi vzroki za nastalo izgubo in opredeljeni potrebni ukrepi za izboljšanje poslovanja. - Skupne zaloge so se povečale za 1,5 krat, predvsem na račun povečanja zalog vezava znižala za 10 dni. Na področju terjatev in obveznosti do naših poslovnih partnerjev ni prišlo do bistvenih sprememb tako, da se neto terjatve niso povečale, kot je bil slučaj med letom. Poleg porasta zalog oz. izpada planirane prodaje, je vplival na poslabšanje likvidnosti tudi neto odliv sredstev na račun obresti in tečajnih razlik. Kazalniki uspešnosti poslovanja nam povedo, da v preteklem letu ponovno nismo uspeli zagotoviti kvalitativnega preskoka v poslovanju. Ekonomičnost in rentabilnost poslovanja smo sicer ohranili na nivoju leta 1986, vendar smo aku- IZGUBA ZARADI SLABE KVALITETE TOZD Program Enota mere PROIZVODNJA - količinsko skupna od tega % slabe slab. kv. kval. Izguba nad planom zaradi slabe kval. in reklam. Skupna izgub, zaradi slabe kval it. po neto cenah in reklam. FRITE trite tone 7.902 9 0,12 5.690 POSODA alu-program tone 349 4,3 1,2 13.287 13.287 emajlirana posoda tone 7.289 1128,0 15;5 2,844.512 847.776 sanitarije tone 2.043 86,1 0,4 8.292 8.292 reklamacije 6.983 6.983 izmet 75.500 75.500 RADIATORJI reklamacije 13.879 emocentral kom. 8.274 74 0,89 5,030 trika ton 1.034 10,6 1,03 2.208 emoterm ton 810 57,9 7,14 9.833 EOR ton 187 2,1 1,16 1.564 Styria kom. 504 46,0 9,13 158 KOTLI reklamacije 1.637 ORODJARNA reklamacije 239 ODPRESKI kolesa kom. 14.755 33 0,2 1.617 odpreski ton , 855 4 0,5 5.116 reklamacije 19.540 KONTEJNER reklamacije 5.870 SKUPAJ 3,020.955 951.838 OCENA POSLOVNEGA REZULTATA DO EMO CELJE (Nadaljevanje s 7. strani) sprotnem prilagajanju cenovne politike inflacijskim gibanjem, uvedbi projekta racioanalizacije logistike v DO, hitrejšem uvajanju novih proizvodov, omejevanju neproizvodnih investicij, boljšem koriščenju kadrovskih potencialov, zniževanju števila režijskih delavcev, ustreznejši prilagoditvi novemu obračunskemu sistemu in še posebej zniževanju materialnih stroškov, stroškov za investicijsko in tekoče vzdrževanje delovnih sredstev, za porabljeno energijo in transportne storitve itd., oz. z drugimi besedami povedano, potrebno je varčevanje na vsakem delovnem mestu. Zavedati se moramo, da lahko le s prizadevanjem vseh zaposlenih dosežemo kvalitativni preskok v uspešnosti poslovanja, se dvignemo nad povprečje panoge in si zagotovimo hitrejši razvoj. V nasprot- STROŠKI v 000 din ELEMENTI Izvršitev Plan Izvršitev INDEKSI , 1986 1987 1987 3:1 3:2 1 2 3 4 5 Porabljene surovine in mat. 15,327.617 28,304.558 28,256.269 184 100 Odstop planskih cen -56.021 39.339 Porabljena energija 1,332.942 2,836.083 3,001.410 225 106 Transportne storitve 244.975 470.333 526.390 215 112 Str. invest. vzdrževanja delovnih sredstev 627.396 1,350.507 1,703.162 271 126 Druge proizvodne storitve 4,508.291 7,325.900 9,970.070 221 136 Stroški za var. pri delu 181.624 397.854 350.843 193 88 Amortizacija po pred. stopnji 1,108.190 2,030.005 1,138.119 103 56 Povrač. na delo in z dela 103.762 213.544 256.115 247 120 Izdatki za prehrano 264.687 762.783 696.515 263 91 STROŠKI R4 SKUPAJ 28,894.691 53,137.580 58,221.096 201 110 nem primeru nas bodo tr- jevanje obsega poslovanja, kadrovski kot vseh ostalih žne razmere prisilile v orne- kar pomeni omejitve tako v poslovnih funkcijah. PRIMERJALNI KAZALNIKI POSLOVANJA 1-12/87 FRITE POSODA RADIATOR KOTU 1986 1987 Ind 1986 1987 Ind 1986 1987 Ind 1986 1987 Ind Celotni prihodek v 000 din 4.084.058 7.563.424 185 13.060.325 26.071.769 200 3.521.543 5.866.480 167 5.413.819 10.322.541 191 Čisti dohodek v 000 din 742.995 806.406 109 1.912.853 4.050.493 212 268.192 327.174 122 31.118 539.026 - Ustvarjena akumulacija v 000 din 82.694 429.756 520 65.715 82.090 125 8.455 ~ - - - - Izguba v 000 din J- - - - - - - 193.219 - 260.816 180.470 69 OD in SSP na del. 8.485.827 - - 1.423.065 - - 1.563.399 - - 1.536.495 - - Povpreč. št. del. na podi. vkalkul. ur 75 78 104 1298 1284 99 158 160 101 190 195 103 Pov. mes. OD neto 128.093 266.900 208 89.519 188.016 210 92.735 192.981 208 99.882 223.217 223 Ind. fiz. produk. 100 100 100 103,9 101,9 98 91,2 94 103 - 96 - ODPRESKI ORODJARNA KONTEJNER VZDRŽEVANJE 1986 1987 Ind 1986 1987 Ind 1986 1987 Ind 1986 1987 Ind Celotni prihodek v 000 din 2.178.926 1848.766 85 829.899 2.317.662 279 2.700.220 4.514.296 167 3.181855 7.196.120 226 Čisti dohodek v 000 din 207.700 258.061 124 275.959 702.177 254 395.882 343.615 87 475.428 927.621 195 Ustvarjena akumulacija v 000 din 37.817 34.396 91 20.216 122.662 607 78.949 - - 22.513 3.939 17 Izguba v 000 din - - - - - - - 314.646 - - - - OD in SSP na del. 1.666.680 - - 1.988.000 - - 1.655.401 - - 2.002.898 - - Povpreč. št. del. na podi. vkalkul. ur 97 56 58 122 130 107 182 183 101 215 220 102 Pov. mes. OD neto 97.311 222.287 228 125.368 260.117 207 99.970 222.766 223 116.902 243.849 209 Ind. fiz. produk. 100 81 81 - - - 96 108 113 - - - ERC SIT DSSS DO .EMO« 1986 1987 Ind 1986 1987 Ind 1986 1987 Ind 1986 1987 Ind Celotni prihodek v 000 din 207.398 445.116 215 975.261 2.117.002 217 2830.668 5.894.350 264 38.383.374 74.157.526 193 Čisti dohodek ' v 000 din 82.319 155.113 188 210.496 377.128 179 1.149.785 2.612.631 229 5.744.727 11.096.515 193 Ustvarjena akumulacija v 000 din 13850 5.101 38 51.175 54.700 107 - - - 119.966 - - Izguba v 000 din - - - - - - - - 260.816 688.336 264 OD in SSP na del. 135853 - - 2.344.046 - - 125.445 - - 1.892.929 - - Povpreč. št. del. na podi. vkalkul. ur 29 29 100 65 86 102 539 569 106 2970 2967 100 Pov. mes. OD neto 132.997 301.716 227 119.207 264.592 222 118.185 265.768 225 101.953 220.677 216 Ind. fiz. produk. - - - - - - - - - 104,7 100 96 NASTANKA MNOGIH PROBLEMOV NE MOREMO PREPREČITI, VENDAR JIH DOSTIKRAT LAHKO OMILIMO IN OMEJIMO. TO LAHKO DOSEŽEMO Z NEKOLIKO VEČ RAZUMEVANJA, Z RAZUMEVANJEM TEGA, ZAKAJ LJUDJE REAGIRAJO TAKO, KOT REAGIRAJO, TER Z ZNANJEM IN VEŠČINO PRI REŠEVANJU ČLOVEŠKIH PROBLEMOV. Analiza izvajanja sanacijskih ukrepov Sanacijske ukrepe smo sprejeli zaradi poslovanja z izgubo v letu 1985 in jih revidirali ob priliki sprejetja plana za leto 1987. 1. PODROČJE RAZVOJA IN INVESTICIJ - Vsi programi: transportni, toplotni, emajlirski, MATELI, se izvajajo po revidiranem planu. Trenutno še ne dajejo zadovoljive rezultate elektroniki, čemur je vzrok skorajšnje formiranje ekipe ter neprimerna razvojna oprema. - Preizkuševalnica še ne daje zadovoljivih rezultatov (ne rešuje vseh potreb). Vzrok temu je nezadostni kader ter pomanjkljiva merilna oprema. - Obstoječa strojna oprema in izdelovalne potrebe presegajo zmožnosti obstoječega kadra. Za usklajeno funkcioniranje potreb, strojnih in kadrovskih resurov bo treba slednje okrepiti. - Za leto 1987 smo planirali 25 % rast št. inovacij. Ta cilj smo presegli več kot za štirikrat, podobno velja za inovacijski dohodek. - Službi za standardizacijo smo postavili temelje in usmeritve nadaljnjega delovanja. Strokovna knjižnica ter tehnična informatika: Dosegli smo vzorno stopnjo urejenosti knjižničnega poslovanja podprtega z osebnim računalnikom. Podobne uspehe smo dosegli pri zbiranju strokovnih informacij iz znanstvenih institucij ter tujih baz podatkov. - Realizacija naložb v letu 1987 je potekala v TOZD Frite: priprava investicijskega elaborata, pridobitev lokacijskega dovoljenja, pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo tovarne FRIT kasnijo. Glavni vzrok kasnitev so nekatere nejasnosti glede ekoloških rešitev (deponija za odpadke, strokovna mnenja institucij) ter kasnitev projektantskih organizacij (METALNA Maribor, IB Ljubljana). TOZD Posoda: realizacija planiranih investicijskih projektov je v teku (BUTIK - peč za žganje posode). Pričakujemo, da bo investicija končana pred rokom. TOZD Orodjarna: v tem TOZD so nekatere investicije končane v roku ter dajejo pozitiven finančni efekt, kar je razvidno iz poslovnega poročila tega TOZD. Del investicije je v teku. (Obdelovalni stroj ter merilni stroj). Ta del investicij bo končan v letu 1988. TOZD ERC: investicija je bila predčasno končana in daje pričakovane rezultate. 2. PODROČJE MATERIALNE OSKRBE V primerjavi z letom 1986 je bilo obračanje zalog v letu 1987 povprečno za 16 dni hitrejše. Nabavne pogoje smo pri dobaviteljih skozi vse leto zaostrovali, vendar jih še nismo v celoti prilagodili prodajnim. Porast repromaterialov in kooperantskih delov se je v letu 1987 gibal nad planskimi okviri, saj so cene ključnih materialov višje za 150 % glede na leto 1986. Največja povišanja so pri kemikalijah 160 %, pri bakelitnih delih 190 %, barvni metalurgiji 170 % in črni 150 %. Cene uvoznih materialov so se povečale za procent rasti valut, ki je bil v letu 1987 za DEM 285 % in 5 % na račun višjih uvoznih dajatev, tako da so uvozne cene v povprečju višje za 300 %. Zaradi nesorazmerne rasti vrednosti valut, je odstopanje od planskih okvirov še večje (rast USD le za 203 % - uvoz je pretežno iz nedolarskega področja). Sicer je bila oskrba z uvoznimi materiali zadovoljiva, saj smo se oskrbovali pretežno preko kooperacije in maloobmejnega prometa, kot je bilo v ukrepih tudi stavljeno. 3. PODROČJE ZA PROIZVODNJO - Po kriteriju deleža porabljenih sredstev v celotnem prihodku smo ukrep znižanja stroškov v letu 1987 izvršili, saj je delež porabljenih sredstev v CP padel od 76,2 % v letu 1986 na 73,8 % v letu 1987. V tem času so porabljena sredstva narasla z indeksom 187, celotni prihodek pa z indeksom 193. - Zunanje storitve smo v letu 1987 napram letu 1986 povečali za 118 % in cilj ni v celoti dosežen. Glavni koristniki zunanjih storitev so TOZD Kotli, TOZD Vzdrževanje, TOZD Emokontejner, TOZD Orodjarna in TOZD Odpreski. Delež zunanjih storitev v porabljenih sredstvih se je znatno znižal pri TOZD Emokontejner, TOZD Odpreski in TOZD Radiatorji, pri TOZD Kotli smo ostali na nivoju leta 1986, precej pa so se povečale zunanje storitve v TOZD Orodjarna zaradi povečanja obsega poslovanja ter pri TOZD Vzdrževanju zaradi angažiranja zunanjih organizacij pri posegih investicijskega vzdrževanja. - V letu 1987 smo za potrebe EMO dokaj zadovoljivo vzdrževali orodja in stroje, večjih zastojev v proizvodnji iz teh vzrokov ni bilo. Ob tem je treba poudariti, da je velik del naše proizvodne opreme zastarel in iztrošen, kar zahteva stalne vzdrževalne posege ter povzroča višji delež slabe kvalitete. - Zaradi zaostrene tržne situacije je pravočasna izdelava mesečnih in kvartalnih planov še vedno problematična, saj praviloma zamujamo dogovorjene roke. Rešitev je v skrajšanju časov posameznih aktivnosti, ki sodelujejo v procesu priprave planov, to pa bo možno le ob večjem koriščenju računalniško podprtih obdelav. - Na področju slabe kvalitete smo praktično na vseh izdelkih v mejah planskih ciljev, izjema je emajlirana posoda, kjer smo dosegli 15,5 % slabe kvalitete, plan je bil 10 %. Preko celega leta smo z raznimi ukrepi skušali delež slabe kvalitete znižati, rezultati so se začeli kazati ob koncu leta, saj smo v mesecu oktobru padli na 12,43 % slabe kvalitete, v naslednjih mesecih pa se delež slabe kvalitete giblje približno na nivoju 10,5 %, kar je že skoraj na planskem deležu. - Minimalnih tehnoloških serij v proizvodnji ne dosegamo, vdani tržni situaciji se je bilo potrebno čimbolj prilagajati potrebam tržišča tudi na račun krajših serjj v proizvodnji. - Pri urejanju tehnoloških normativov je stanje takšno, da lahko pri vseh programih planiramo materialne potrebe s pomočjo računalnika, za TOZD Kotli že lahko računalniško planiramo zasedenost kapacitet, naslednja faza je računalniško planiranje kapacitet pri programih široke potrošnje, kar bomo realizirali v letošnjem letu. - T udi pri fizični produktivnosti ne dosegamo zastavljenih ciljev, saj je prudoktivnost DO EMO v letu 1987 za 1,3 % nižja kot v letu 1986. Planirali smo 5 % povečanje produktivnosti in plan ni dosežen. Vzrok za to je v glavnem zniževanje proizvodnih planov, sicer bi zaloge gotovih izdelkov še bolj narasle. 4. PODROČJE TRŽENJA - Cenovna politika prilagajanja inflacijskim trendom, se izvaja, potrebno bo predvsem čimprej pristopiti k kreiranju cenovne politike na osnovi selekcije artiklov po metodi pokrivanja, predvsem pa zagotoviti možnost hitrega prilagajanja tržnim potrebam. - Na izvoznem področju se vsi ukrepi izvajajo in tu ni trenutno nobenih težav z vidika plasmana, nasprotno intenziviranje je še možno. - Optimalno prilagajanje proizvodnje potrebam trga še ni zagotovljeno, vendar se realizacije izboljšujejo, je pa še vedno problem skladiščenja gotovih izdelkov in urejena odprema. - Aktivnosti področja ekonomske propagande so realizirane, žal še vedno ni do končne faze urejen sistem področja informatike. Liste zalog gotovih proizvodov so še vedno nezanesljive, prav tako ni urejen sistem na področju šifer. - Še bomo zasledovali osnovni cilj, da se prilagodimo maksimalno potrebam trga, je potrebno še marsikaj postoriti, predvsem zagotoviti več strpnosti in prilagajanja na vseh področjih. - Ukrep zagotavljanja naročil za planiran izkoristek proizvodnih kapacitet v TOZD Kotli je inženiring reševal z znižanjem deleža zunanjih storitev, s povečanjem deleža storitev za zunanje naročnike, vendar ni v celoti uspel, saj je na drugi strani še vedno prisotno upadanje povpraševanja za investicijsko opremo. V letošnjem letu smo nabavo materiala prenesli v inženiring, združili razvojne aktivnosti znotraj inženiringa, pristopili k realizaciji širšega povezovanja z eminentnimi zunanjimi institucijami in sprejeli dodatne ukrepe za pospeševanje prodaje, vse v cilju zagotavljanja potrebnega nivoja proizvodnje. (Konec na 10. strani) 5. PODROČJE ZA KADRE, ORGANIZACIJO IN POSLOVNO INFORMATIKO - Dejanska struktura v izobrazbi seje v letu 1987 napram preteklim letom izboljšala. Premiki so na vseh stopnjah: večji na nižjih, manjši pa na višjih stopnjah zahtevnosti. To pomeni, daje konec leta manj delavcev brez izobrazbe in več delavcev s poklicem, srednjo ter višjo in visoko šolo. Glede na vse zaposlene v začetku in na koncu leta 1987 se je delež delavcev brez izobrazbe zmanjšal od 64,6 % na 62,7 %, delež ostalih pa povečal od 35,4 % na 37,2 %. To povečanje je največje pri delavcih s poklicno in srednjo izobrazbo. Le-te smo pridobili pretežno iz vrst svojih štipendistov, saj tovrstnih kadrov med iskalci zaposlitve ni in so deficitarni tudi v širšem prostoru. Kadre z višjo in visoko izobrazbo smo pridobili z akcijami aktivnega kadrovanja. -V letu 1987 je zapustilo DO 265 delavcev, prišlo pa 302 delavcev, tako da je stopnja fluktuacije bila 8 %. V primerjavi z letom 1986 je nižja za 1,8 %, kar pomeni za 62 delavcev manj odhodov. - V letu 1987 smo nadaljevali z agresivno politiko štipendiranja iz leta 1986 za tiste smeri oz. poklice, ki so deficitarni. Od razpisanih 178 kadrovskih štipendij smo podelili 103. Nezadostni odziv je bil na IV., VI., in VII. stopnji zahtevnosti, kljub temu pa 103 novih štipendistov predstav-ja 12 % več kot v letu 1986 in skoraj 3-krat več kot v prejšnjih letih štipendiranja. Ob koncu leta je bilo 217 štipendistov ali 7,1 % na stanju zaposlenih. Tudi pri študiju obdeluje v letu 1987 porast. Od skupaj 73 delavcev, ki se šolajo ob delu in koristijo ugodnosti po pogodbi, ki jih je v letu 1987 29 novih, večina na višjih stopnjah zahtevnosti. - Za potrebe TOZD in DSSS smo v letu 1987 organizirali in izvedli 26 izobraževalnih akcij, v katere je bilo vključenih 866 delavcev. - Proizvodno delo in delovno prakso je opravilo 227 učencev srednjega usmerjenega izobraževanja, kar je potekalo po posebnih programih skozi vse leto v 19 skupinah. Na višjih stopnjah zahtevnosti je delovno prakso opravilo 28 študentov. - Izven DO so se strokovno funkcionalno izobraževali delavci vseh TOZD in področij v DSSS. Raznih oblik izobraževanja se je udeležilo 10 % zaposlenih, za kar je porabljeno okoli 800 delovnih dni. Poleg tega je obiskovalo tečaje tujih jezikov še 47 delavcev. -V zadnjem kvartalu so bili sprejeti ukrepi CDS, ki so pogojevali izvedbo programske organiziranosti z referendumom, tako da so bile v tem času opravljene vse strokovne priprave in konsultacije okoli strokovnega gradiva. - Na področju informatike so se nadaljevale vse začetne naloge, posebej pa izobraževanje za uporabo PC računalnikov za posamezne manjše skupine v DO. Pristopilo se je tudi k urejanju in racionalizaciji vseh tabel in vhodnih dokumentov. - V projektu povečanja učinkovitosti logističnega sistema se nadaljujejo naloge na podprojektih »ureditev notranjega transporta« in »ureditev logističnega procesa od montaže do odpreme TOZD Posoda«. 6. PODROČJE ZA EKONOMIKO - Nov model kalkulacij za vse vrste EMO-vih proizvodov, tako imenovana »analitična kalkulacija« po posameznih izdelkih, grupah in TOZD, je vpeljan. Model spremljave proizvodnje na osnovi planov prodaje že uporabljamo, potrebna bo določena časovna prilagoditev sistema planiranja in ažuriranja šifrer. V končni fazi je tudi izdelava modela tekočega spremljanja eksterne prodaje po metodi »poslovnega pokritja«, vendar je njena uporabnost odvisna od kvalitetne »analitične kalkulacije«. - Sistem celovite spremljave naročniške (objektne) proizvodnje, vključno z dohodkovno in stroškovno spremljavo v Inženiringu in TOZD Kotli, je bil izdelan ter sprejet v začetku leta 1987, vendar izpeljava sistema še hi v celoti zadovoljivo stekla. Potrebne bodo še dopolnitve vzvezi s predvideno novo organiziranostjo. - Izkazana izguba v TOZD Kotli za leto 1986 je bila v celoti pokrita z nepovratnimi viri že pred oddajo ZR. V pokrivanju izgube so sodelovale OZD iz reproverige in TOZD v okviru delovne organizacije. Tehnološka in ekološka sanacija proizvodnje frit Zaradi dolgoletne problematike proizvodnje frit je EMO že v srednjeročnem planu 1981-1985 načrtoval sanacijo proizvodnje frit. Pogoji poslovanja, odnosno gospodarjenja so se vedno bolj zaostrovali, tako da ni prišlo do realizacije v prejšnjem srednjeročnem obdobju, ampak se vsa zadeva prenaša v to srednjeročno obdobje 1986-1990, ki se smatra za EMO tudi obdobje celovite sanacije DO. Razvoj tehnologije je v tem času precej napredoval, zlasti na področju čistilnih naprav, tako da smo mi v tem času proučevali nekaj variant in sicer: - postavitev nove tovarne z večjo kapaciteto v okolici Celja, - prenos proizvodnje in čvrsta poslovna povezava s partnerjem izven Slovenije, - eventualna povezava z inozemskim partnerjem in - ekološka in tehnološka sanacija proizvodnje frit z delnim povečanjem proizvodnje. Na osnovi vseh aktivnosti v tem času in stopnji razvoja na tem področju smo se odločili za ekološko sanacijo proizvodnje frit z delno tehnološko modernizacijo ob istem obsegu proizvodnje. Ekološka in tehnološka sanacija proizvodnje frit predstavlja za sanacijski program odnosno srednjeročno obdobje DO EMO 1986-1990 najvitalnejši investicijski poseg. V svojem vsebinskem smislu pomeni ta investicija sanacijo varstva zraka, odpadnih voda, odpadkov, hrupa, zadržanje kvalitete frit na istem nivoju in delno rekonstrukcijo obstoječe talilnice, kar pogojuje nova čistilna naprava, delno odpraševanje in delno izpopolnitev obstoječega tehnološkega postopka. V zadnjem času so se izredno zaostrili pogoji gospodarjenja, še zlasti na področju investicij, predvsem predpisi o amortizaciji, ta problem se delno prenaša na sposobnosti sovlagateljev, kar vse skupaj bi lahko zaviralno delovalo na razvoj odnosno modernizacijo ostalih proizvodnih programov DO in s tem zavlačevalo tudi razrešitev ekologije. Vsi ti razlogi so nas navedli na odločitev v ekološki sanaciji proizvodnje frit z delno tehnološko modernizacijo. V najkrajšem možnem času bo treba reševati nabavo čistilne naprave z ustreznimi dobavitelji opreme, celovit problem tehnologije in povečanja proizvodnje pa bomo reševali posebej, morda tudi kasneje. Upoštevajoč sedanje aktivnosti kakor tudi vse omenjene omejujoče faktorje, predvidevamo realizacijo te ekološke sanacije proizvodnje frit in delne modernizacije tehnologije v drugi polovici leta 1989 z usposobitvijo redne proizvodnje v letu 1990. Frankfurt 88 Mednarodni frankfurtski sejem zajema široko področje obrtniških in industrijskih vej, med njimi tudi posodo za gospodinjstvo, drobne aparate, pripomočke ter drobno gospodinjsko opremo. Posodo so razstavljali skoraj vsi večji evropski proizvajalci kot so: SILIT, BEKA, FISSLER, WMF, PRINZ, VVESTFALIA, NAHRATH, BSW, KELOMAT, CROMOS, VITREX, MERKURIA, METALAC, EMO in mnogi drugi. Največ je bilo nerjavne posode, sledi emajlirana, litoželezna, aluminijasta posoda s PTFE prevleko, posoda za mikrovalovne pečice, tlačna posoda in dosti namenske posode. I. RAZVOJNO - 1. Emajlirana posoda Emajlirano posodo glede na kvaliteto in namembnost lahko razdelimo na: a) sodobno visokokvali-tetno težko emajlirano posodo, b) klasično poltežko posodo, TEHNIČNI VTIS c) lahko posodo. Kvaliteta kuhalne posode se je do sedaj opredeljevala v glavnem na osnovi atestov kot jih predpisujejo standardi. Vendar je v standardih skromno zajet kriterij uporabne vrednosti - eden od bistvenih elementov, ki prispevajo k celotni oceni kvalitete kuhalne posode. V Tudi litoželezne posode je bilo precej razstavljene. Pojavlja se predvsem v dveh izvedbah - mat črna in svetleče emajlirana v raznih barvnih niansah. Držaji so v glavnem leseni ali vliti skupaj s posodo. Silit (1 Schwarzer Stahl mit Silargavi Posoda, ki jo vidimo na sliki ni dekorirana, opremljena je samo z domiselno nalepko, ki propagira posodo prihodnosti. Ta nalepka se pred prvo uporabo odstrani. svetu se tudi izredno hitro razvijajo gospodinjski aparati, ki omogočajo energijsko varčno, hitro in kvalitetno pripravo vsakodnevnih obrokov hrane. Vendar trendi razvoja kažejo, da bodo ostali tudi klasični aparati -kot štedilniki, v tehnično vedno popolnejši obliki (s steklokeramičnimi ploščami - in to navadni sevalni s spiralami, halogenski in indukcijski), osnovna oprema vsake kuhinje. Izboljšanim oblikam toplotnih naprav pa se mora sproti prilagajati tudi kuhalna posoda (kajti le celotni sistem je lahko optimalen). a) Sodobna emajlirana težka posoda Najhitreje se vse te prednosti, ki jih prinašajo sodobna kuhališča izkoristili ravno proizvajalci emajlirane posode (predvsem primernost tudi za indukcijska kuhališ-ča zaradi feromagnetičnosti materiala). S sodobno viso-kokvalitetno emajlirano posodo, ki je primerna za vse znane vrste kuhališč (od plina do indukcije) se ponašajo SILIT, BEKA in WMF (pri nerjavni posodi še KUHN -RIKON). To je posoda s 3 mm debelim dnom, stene 1,6-2 mm, predvsem z gal-vano robovi in nerjavnimi pokrovi. SILIT se predstavlja s svojo posodo SILARGAN oziroma SCHWARZER STAHL. To je posoda, ki je vedno emajlirana s črnim emajlom (zunaj s svetlečim črnim) in je skupaj z nerjavnim pokrovom neka vrsta kompenzacije za nerjavno posodo. Temni emajli pa se pojavljajo predvsem zato, ker absorbirajo še dodatno svetlobno energ ijo. Ta posoda ni dekorirana, opremljena je z navadno okusno rešeno nalepko, ki propagira posodo prihodnosti. Ta nalepka se pred prvo uporabo odstrani. Omenjena posoda je opremljena tudi z dvema kontrolnima znakoma za primernost in CERAN steklo-keramičnih ploščah in z znakom za primernost na indukcijskem kuhališču. S to izvedbo posode je SILIT razširil asortiman na niz- Garnitura nerjavne posode TRANSTHERM - CARAT proizvajalca WMF. ke, visoke kozice, lonce, ponve in celo na tlačne lonce. SILITU sledi BEKA s posodo DOMUS in posebno izvedbo posode z valovitim dnom (3 mm), ki ga je tudi patentirala. Posoda je prav tako v temnih emajlih in opremljena s tremi kontrolnimi znaki, s CERAN znakom, z znakom za halogenska kuhališča in znakom za indukcijska kuhališča. BEKA se je s temi znaki letos pojavila prvič. WMF pa se pojavlja z garnituro PROVENCE z valovi- tim 3 mm dnom (od BEKE). Kot tretji proizvajalec emajlirane posode jo propagira za univerzalno uporabo, tudi za indukcijska kuhališča. Vsa posoda je cilindrična. To so trenutno trije proizvajalci sodobne visokokvali-tetne emajlirane posode. Vsi trije pa imajo v svojem asor-timanu poleg emajlirane posode, še nerjavno, litoželezno in posodo za mikrovalovne pečice. (Nadaljevanje na 12. strani) I Memphis eine, exclusiv Serie Žive barve bakelita in črtna dekoracija sta nadomestili cvetlično dekoracijo. HOCHKARATIG INFORM UND FUNKTION GRIFFE HARTVERGOLDET Frankfurt 88 (Nadaljevanje z 11. strani) b) Klasična poltežka emajlirana posoda - kuhalna V tej skupini se pojavljajo ostali proizvajalci emajlirane posode. To je predvsem tre-bušena posoda kot tudi cilindrična posoda. V tej skupini so npr. VVESTFALIA, PRINZ, EMO, itd. Ta posoda je opremljena z različnimi oprijemalnimi elementi, kovinskimi, bakelitnimi, lesenimi, termoplastičnimi. Pokrovi so predvsem emajlirani, pa tudi iz og-njeodpornega stekla. Barvne izvedbe in grafična opremljenost posode je omenjena v posebnem poglavju. c) Lahka emajlirana posoda Lahko emajlirano posodo so razstavljali predvsem vzhodni razstavljalci (Poljska, Češka, EMO, itd.). 2. Nerjavna posoda Tudi kvaliteta nerjavne posode je zelo različna glede na izvedbo dna. V prvi kakovostni razred spada posoda z izvedbo dna kot jo ima AMC - debelo vtisnjeno aluminijasto dno z zaključno ploščo. Prevladuje FIS-SLER, ostali s tako izvedbo dna pa so TEFAL ter HAC-KMAN, THEKLA (finska proizvajalca) in WMF. Firma KUHN RIKON iz Švice pa se ponaša z nerjavno posodo za indukcijsko kuhanje (s pomočjo dvojnega votlega dna in dvoplastne pločevine). FISSLER ima več izredno lepih in uporabnih garnitur kot so FISSLER CORONAL, FISSLER CARINA, FISSLER PROFI COLLECTION, FISSLER DESIGN 90, itd. WMF je predstavljal garniture kot so GOURMET PROFI, IMPERIAL TRANSHERM CARAT itd. BEKA propagira svojo nerjavno posodo BAKAFIT s poliamidno dozirno skodelico na pokrovu, SILIT pa z nerjavno posodo GOURMET INOX. Vi glavnem imajo vodilni proizvajalci nerjavne posode pridobljen znak za uporabnost na klasičnih sevalnih steklokeramičnih kuha-liščih. Nerjavna posoda nastopa v vseh mogočih variantah glede na obliko, izmere in opremo. Največ je kozic, $m\ mwm Kvaliteta nerjavne posode je zelo različna, odvisna je predvsem od izvedbe dna. V prvi kvalitetni razred sodi trenutno izvedba loncev, ponev, najrazličnejših pokrovov itd. Oprijemala so v glavnem iz nerjavečih profilov ali iz bakelita. Debeline dna so v glavnem v območju med 4 in 9 mm. Nekaj nerjavne posode je tudi dekorirane z odlepnimi dekorji, brušene... in tudi gravirane. 3. Litoželezna posoda Tudi litoželezne posode je bilo precej razstavljene. Pojavlja se predvsem v dveh izvedbah - mat črna in svetleče emajlirana v raznih barvnih niansah. Asortiman je obširen in zajema zraven kuhalne posode še celo vrsto pekačev in gospodinjskih pripomočkov. Držaji so v glavnem leseni ali vliti skupaj s posodo. Celoten asortiman dopolnjujejo še izdelovalci težke pločevinske emajlirane posode, ki so jo dodatno vključili v program. Največ proizvajalcev litoželezne posode je iz ZRN in skandinavskih dežel. Nekateri proizvajalci pa že propagirajo litoželezno posodo za bio-kuhanje in celo za uporabo na steklokeramičnih kuhališčih. 4. Aluminijasta posoda Aluminijasta posoda se pojavlja predvsem s PTFE prevleko znotraj. Zunaj je emajlirana ali pa eloksirana. Pri teflonskih prevlekah se največkrat pojavlja SILVER-STONE. Predvsem so to pekači ali ponve različnih de- ki ima debelo vtisnjeno belin in velikosti, sledijo pa tudi razni gospodinjski pripomočki. 5. Kuhalni lonci na parni tlak Vsi vodilni proizvajalci kuhalne posode imajo v svojem asortimanu tudi kuhalne lonce na parni tlak in to v emajlirani oziroma nerjavni izvedbi. Izstopajo naslednji modeli kuhalnih loncev na parni tlak: BEKA s svojim SUPER-SCHNELIKOM in BIO-SCHNELIKOM, SILIT s svojima SICOMATIC - L (bio-kuhanje) in SICOMATIC - S (AROMA - DAMPF), WMF s PERFECTOM, FISSLER - VITAVIT, TEFAL s svojim SENSORJEM, itd. V glavnem vsi proizvajalci iz leta v leto bolj propagirajo bio-tlačne lonce. V zvezi z zapornimi zaščitami pri kuhalnih loncih na parni tlak nismo opazili nič novega v primerjavi s prejšnjimi leti. Ni novosti pri samih oblikah tlačnih loncev niti pri volumnih. jasto dno z zaključno ploščo. 6. Posoda za mikrovalovne pečice Kot je bilo že omenjeno ima vsak večji proizvajalec posode v svojem asortimanu tudi posodo za mikrovalovne pečice. To je v glavnem posoda iz specifičnih plastičnih mas (npr. vlažni poliester), iz specifičnih keramičnih mas in posebnih steklo-keramičnih materialov ali samo iz steklenih prozornih materialov. BEKA celo s svojim zaščitnim znakom za tovrstno posodo propagira posodo za mikrovalovne pečice. Od večjih ponudnikov omenjene posode izstopa še WMF s svojo MICRO-PERFECT posodo. Je še pa dosti manjših proizvajalcev te posode. 7. Namenska posoda Namenske posode za gospodinjstva je bilo na tem sejmu razstavljene zelo veliko. Ta pa je predvsem: - kitajski voki (skoraj vsak proizvajalec kuhalne posode), - sokovniki, - lonci za vkuhavanje sadja z lastnim gretjem ali brez njega, - najrazličnejši namenski (univerzalni) pekači, - aromat pekači, - MULTITOPF (naprava za sočenje pod pritiskom, za vkuhavanje sadja, za pripravo zelenjave, itd.), - različni kotliči za čaj (zaprti), - lonci za mleko, - lonci za pripravo testenin, krompirja, beluši (z mrežnim vložkom), - pokrivne plošče (emajlirane in nerjavne), - foundiji (zelo veliko raz-stavljalcev), - ročke za kavo, - grelne plošče, - razni ovalni in oglati pekači, - dodatna oprema za posodo, - gril pekači, - mongolski lonec (BEKA), - menažne garniture, - pladnji, - soparniki. 8. Emajlirani dekorativni izdelki Emajliranih dekorativnih izdelkov ni bilo veliko. Tu in tam se je med asortiman pojavil kakšen tak izdelek. Na našem razstavnem prostoru so bili butik izdelki, ki so bili deležni večje pozornosti. 9. Oprijemala za posodo Opaziti je bilo zopet trend pritrditve bakelitnih oprijemal z vijaki (manj na vzmet). Pojavljajo se predvsem oprijemala iz special - bakelita (vzdržljivost čez 200 °C). Pri nekaterih proizvajalcih pa je bilo že opaziti prehod na oprijemala iz termo-plastičnih mas. Opaziti je zopet trend kovinskih ročajev na cilindrično kot tudi trebušno emajlirano posodo. II. INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE Če bi hoteli vizuelno posnemati vodeč okus, bi morali nujno nabaviti bel in živo rdeč bakelit Z razvojem novih načinov kuhanja se navadni EMO emajlirani posodi zapira pot v tehnološkem vrhu. Vzporedno s tem je postala neaktualna in nezanimiva pestra paleta možnosti, ki jih daje dekoriranje emajlirane posode. Barvitost emajla je zamenjala nova estetika, ki jo narekujejo novi materiali primernejši za zahteve moderne kuhinje. Cena take posode je visoka zato je njena dekoracija skromna, ker se odloča o nakupu pač pa o tem odloča njena visoka kvaliteta in trajnost. 1. Posoda iz nerjavne pločevine ki jo je na frankfurtskem sejmu iz leta v leto več je ople- menitena s tremi osnovnimi barvami: - cinober rdečo - rumeno - modro Te barve so postale klasične za poudarjanje sivo srebrnih nepestrih površin posode z: - barvnimi oprijemalnimi elementi, - s črtno dekoracijo v navedenih barvah, - s črnim ali belim bakeli-tom in rdečo črto, - s cinober rdečim bakeli-tom. Nerjavno posodo je mogoče dekorirati tudi z: - gravuro, - brušenjem (ravnih linij), - medenino (oprijemalk ali z znakom firme), - znak firme je pogojno odtisnjen v bakelit 2. Črna litoželezna posoda z lesenimi ali litimi držaji spada enako v vodilni eks-trakakovostni razred. Ta material je možno emajlirati in to v barvah, ki to posodo napravijo,psihološko lažjo. To so: - pastelno zelena, - pastelno modra, - bela, - pastelno vijolična oziroma. Z obema vodilnima skupinama posode (nerjavno in litoželezno) smo dobili prevladujoče barve, ki veljajo za vso drugo posodo. |tt|n > 1 I H -M' Firma SILIT se je na sejmu predstavila s posodo SILARGAN oziroma SCHWARZER STAHL. Gre za posodo, ki je vedno emajlirana s črnim emajlom in predstavlja skupaj z nerjavnim pokrovom nekakšno kompenzacijo za nerjavno posodo. 3. Emajlirana posoda (Lahka, težka in poltežka) je zaradi poplave nerjavne posode podvržena njenim vplivom. Ker bi ta posoda bila rada podobna nerjavni, na splošno ni več cvetlične dekoracije. Zahteva po lesku je uresničena s svetlečimi emajli ali s kombinacijo z nerjavnim pokrovom. Povzete so tudi žive barve bakelita in črtna dekoracija. Za,osnovo - ozadje prevladujejo nevtralne barve črna in bela mat (nerjav. posoda je siva kot b. nevtral. barva). Primeri dekoriranja emajlirane posode: - črna svetleča težka ¡posoda iz debele pločevine in nerjavnih pokrovom (SILIT), - temno modra, črna in bela posoda z medeninastimi držaji in nerjavnim obročem zlate barve, -temno rjava svetleča posoda s pokrovom iz temnega jenskega stekla (podoben je naš rjav MAJOLIKA emajl), - črno-rdeča, -črno-zlata (črni emajli je mat), - belo-rdeča (rdeč pokrov ali rdeče črte), - lahko tudi rdeč kramelje emajl, -sivo-rumena kombinacija. . Če bi hoteli vizualno posnemati vodeč okus bi morali nujno nabaviti bel in živo rdeč bakelit. Metalac je na sejmu že predstavil črn mat in kobalt emajl - s tem da kobalt emajl ni več aktualen. Poleg črnega in belega mat emajla se je pojavil nov bel emajl, ki je hkrati notranji in robilni - če bi ga razvili bi pridobili na estetskem vtisu posode hkrati pa bi seveda tudi skrajšali čas emajliranja. Poleg obstoječega asorti-mana so povsod razstavili še nizke pokrivne plošče z nerjavnim robom ali brez v pastelnih barvah, fondije (ki jih je bilo na sejmu presenetljivo mnogo) in kljunarje, ki smo jih predstavili tudi v našem butiku v t. zv. UNIQUE EMAJLU. „ Od t. zv. malih artiklov smo videli še: - emajlirane ure, - čajnike - obvezno z mrežo za odcejanje čaja, - kavovarje (večje in manjše) za ekspresso kavo, - tudi naš kavovar bi morali prilagoditi zah. tržišču, kjer se turška kava ne pije), - kotliče ž zamaškom, - in srebrno posodo. V butiku smo sledili modnemu trendu z emajli: - črnim in belim mat, - in s svetlečimi emajli. V kombinaciji z nerjavno pločevino zlate barve. Artikli, ki smo jih predstavili zlasti old-timerji (-čajnik, kotlič, šalčke za kavo) - so bili edinstveni na sejmu ker mlajši proizvajalci nimajo tako dolgoletne tradicije. Postajajo pa zanimivi zlasti zaradi mode starin, ki se je pojavila. Iz stališča tehnologije pa butik še ni razvit do te mere da bi ga lahko takoj plasirali. Bojan Sešel Magdalena Klarer SMUČARSKE VESTI Važno je sodelovati Smučarska sekcija je dne 7. 3. 1988 organizirala in izpeljala interno prvenstvo v veleslalomu na smučišču Celjska koča. Na štartni listi je bilo prijavljenih 96 smučarjev, na samem štartu pa nas je bilo le 47 tekmovalcev. Tekma se je odvijala v oblačnem vremenu, kar je verjetno vzrok za polovico manjšo udeležbo. Proga je bila postavljena od vrha Tolstega vrha do vznožja (pri gostišču), postavili so jo uslužbenci Železarne Štore, kateri so tudi merili čas in posredovali uvrstitve. Ženske do 30 let: 1. Štrukelj Suzana FRITE, 2. Krajnc Tatjana ERC, 3. Grajžl Andreja POSODA in 4. Majger Darinka Frite. Ženske nad 30 let: 1. Vončina-Terglav Tanja FRITE in 2. Tominc Erna SIT Starejši člani: 1. Grajžl Ivan DSSS, 2. Zimšek Franc ERC, 3. Kovačič Gusti KONTEJNER, 4. Ivančič Zmago, 5. Gostečnik Ivo, 6. Knez Mirko, 7. Gregorčič Emil vsi DSSS; 8. Ločnikar Tine SIT, 9. Zajc Jože Posoda; 10. Tominc Ivan, Kotli; 11. Cerar Anton Posoda. Odstop - Sajovic Rudi Vzdrževanje Člani (30-40 let): 1. Dojer Marjan DSSS, 2. Perkovič Drago RADIATOR, 3. Zorec Mladen ERC, 4. Dvoršak DSSS; 5. Audič Srečko ERC; 6. Platovšek Rudi Vzdrževanje; Odstop -Zorko Ivan Radiatorji. 24. marca so se tekmovanja na Golteh nadaljevala. Za EMO so nastopili: Vidmar Dani, Dojer Marjan, Poteko Zoran, Grajžl Ivan (vodja ekipe), Gorenšek Dejan in Povše Marjan. OD MAJA DO DECEMBRA TERMINSKI PROGRAM INTERNIH PRVENSTEV IN POMEMBNEJŠIH TEKMOVANJ RŠD Maj interno prvenstvo - vlečenje vrvi igreEmajlircev prvomajski šahovski turnir interno prvenstvo - rokomet Junij - Julij interno prvenstvo - namizni tenis Avgust interno prvenstvo - balinanje September interno prvenstvo - nogomet Oktober interno prvenstvo - košarka interno prvenstvo - kegljanje 100 lučajev November turnir finalistov - kegljanje 200 lučajev December interno prvenstvo - streljanje posamezno interno prvenstvo - odbojka OPOMBA: Izvedba internih prvenstev se lahko tudi delno premakne odvisno od sovpadanja z občinskim tekmovanjem v isti panogi. Posamezni TOZD in sekcije planirajo tudi več srečanj, turnirjev in drugih akcij, ki se pa sproti usklajujejo z razpoložljivimi kapacitetami športnih objektov. Čiani do 30 let: 1. Poteko Zoran DSSS; 2. Grajžl Dani KOTLI; 3. Kocman Srečko KOTLI; 4. Vidmar Dani Vzdrževanje; 5. Gorenšek Janko Posoda; 6. Kovše Miro Kotli; 7. Povše Vlado Vzdrževanje; 8. Vovk Vojko, 9. Cehner Roman vsi Vzdrževanje; 10. Ravnikar Vili Kotli; 11. Lobe Vinko Posoda; 12. Marot Vinko, 13. Korošec Borut, 14. Medvešek Damjan vsi Kotli; 15. Pavlin Tomaž Frite; 16. Ba-njeglav Bogdan, 17. Čamer-nik Miran, 18. Vengust Miran vsi Radiator; 19. Strašek Jože Frite; 20. Jagodič Slavko Radiator; 21. Lipar Zoran ERC; Odstop - Horjan Ivan Radiator. Obenem je bilo interno prvenstvo, izbor za občinsko prvenstvo na Golteh 14. 3., 15. 3. in 24. 3. 1988. Proge so postavili isti organizatorji kot na Celjski koči in sicer na smučiščih Lahovnica (ženske) in Medvednjak (moški). Rezultati naših tekmovalcev so bili pohvalni, kajti konkurenca iz ostalih DO je bila dokaj močna. Poskrbeli smo tudi za fotografiranje naših tekmovalcev, ki so se udeležili tekem na Golteh. Rezultati: Ženske III: 6. Tominc Erna, 11. Kukovič Jelka Ženske II: 6. Štrukelj Suzana, 17. Vončina-Terglav Tanja Ekipa naših tekmovalk in tekmovalcev, ki je zastopala naš kolektiv na Golteh 15. marca. Od leve proti desni: Tominc Erna, Gregorčič Emil (vodja ekipe), Grajžl Ivan, Zimšek Franc, Kovačič Avgust in Perkovič Drago. Ekipa, ki je zastopala barve naše delovne organizacije na Občinskih sindikalnih igrah v veleslalomu na Golteh 14. marca. Od leve proti desni: Grajžl Dani (vodja ekipe). Štrukelj Suzana, Majger Darinka, Vončina-Terglav Tanja, Tominc Erna, Grajžl Andreja, Kukovič Jelka in Grajžl Ivan (vodja ekipe). Zenske I: 8. Grajžl Andreja, Majger Darinka - odstop. Ekipno so ženske osvojile 6. mesto. Starejši člani II: 3. Grajžl Ivan, Ratej in Tominc - odstop. Starejši člani I: 4. Zimšek Franci, 28. Kovačič Gusti, Gostečnik - odstop. Moški lil: 34. Gregorčič Emil, 37. Perkovič Drago. Moški II: 7. Vidmar Dani, Gorenjšek in Povše - odstop. Moški I: 4. Poteko Zoran, 10. Grajžl Dani, 15. Dojer Marjan Kdor želi naročiti slike, jih naroči pri Štrukelj Š. (tel. 216) ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE USMERITVE ZA PRIHODNJE DELO - Na programsko volilni konferenci občinske organizacije mladih, v drugi polovici prejšnjega meseca, so razpravljali predvsem o sedanjih problemih mladih in sprejeli usmeritve za svoje prihodnje delovanje. Med poglavitne naloge so uvrstili napore za ureditev prehrane srednjšolcev ter tistih vprašanj, ki so povezana z dopolnitvijo pravil o organiziranosti občinske konference ZSMS v zvezi z ustanavljanjem malih produkcijskih enot, z opredelitvijo metod delovanja in oblik sodelovanja s taborniško organizacijo ter z načinom razpravlja- nja o ustavnih spremembah. Konferenca je zaradi nedejavnosti razrešila dolžnosti enega člana predsed- stva OK ZSMS, izvolila dva nova člana predsedstva in Tatjano Grum za novo sekretarko OK ZSMS. OBVESTILO Obveščamo vse člane kolektiva, da se vrši zamenjava KUPONOV za prehrambene artikle, vsakega 15. in 16. v mesecu. Zamenjava se bo vršila od 12.30 do 15.00 ure v prostorih jedilnice DO EMO. Hkrati vas obveščamo, da se zamenjava kuponov v primerih, ko omenjena dneva zapadeta na nedela dan, prestavi naprej na prva dva delovna dneva. Obvestilo velja za leto 1988. Služba družbenega standarda in splošnih zadev Sečna kislina - protin V zvezi z dejavniki tveganja, ki pospešujejo aterosklerozo, smo večkrat omenjali tudi povišane vrednosti sečne kisline v krvi. Vendar poleg tega, da pospešuje ateosklerozo, povzroča povišana sečna kislina neprijetno oboljenje sklepov, ki jo poznamo pod raznimi imeni. Pri nas so udomačeni izrazi zanjo, protin, putika, giht, podagre. In danes se bomo nekoliko podrobneje ukvarjali s to boleznijo. To je bolezen presnove, podobno kot sladkorna bolezen s katero je pogosto združena. Gre za komplicirano presnovno motnjo, ki ima za posledico hi-perprodukcijo sečne kisline. Običajno je ta motnja prirojena, lahko pa je posledica napačne prehrane, ali kot stranski nezaželeni učinek nekaterih zdravil. Delno je vezana na spol. Dvajsetkrat je namreč pogostejše pri moških kot pri ženskah. Običajno so to priletni ljudje, zelo redko se pojavi pri mladih. Spremlja ljudi s prekomerno telesno težo ali zlorabo alkohola. Je spremljevalka ljudi z visokim standardom, zato jo nekateri imenujejo tudi bolezen civilizacije. Kako spoznamo to bolezen? Nastopa v obliki napadov. Ob prvem napadu je najznačilnejši simptom pordel, vroč, zelo boleč in otečen temelni sklep palca na nogi. Ni pa to nujno. Prizadene lahko kateri koli sklep. Zato je vsako netipično oboljenje sklepov sumljivo in je potrebno razčistiti, če za tem ne tiči protin. Najhujše pri tej bolezni pa je to, da se sečna kislina lahko nalaga v ledvicah, jih počasi uničuje ali pa povzroča ledvične kamne uratne geneze. Bolezen se lahko pritajeno razvija več let ne da bi bolnik vedel zanjo. Hudo je, če jo odkrijemo šele takrat, ko začno ledvice odpovedovati. Zato je zelo važno, da človek, ki ugotovi, da ima kdo v ožjem sorodstvo podobno bolezen kot smo jo opisali ali pa, že ugotovljen protin gre na zdravniški pregled in si da pregledati kri na sečno kislino. Kot smo že omenili, bolezen nastopa v obliki napadov, ki se ponavljajo. Napad običajno nastopi nenadoma z močnimi bolečinami in prej opisanimi znaki na sklepu. Prvi napad navadno zajame sklep palca ali drugega sklepa stopala, medtem ko drug in naslednji napadi lahko zajamejo tudi druge sklepe. Ponavljajoči se napadi sčasoma popolnoma deformirajo sklep. Kaj naj stori bolnik, če se pri njem pojavi podoben napad, kot smo ga opisali? Najboljše je, da se vleže, položi hladen obkladek na boleči sklep in pokliče zdravnika. Napačno je, jemati proti bolečinam razna zdravila, ki so pri roki in čakati par dni, ker se slika bolezni zabriše in je pozneje težko postaviti pravo diagnozo. Zdravnik bo na podlagi točne anamneze vključno družinske, klinične slike in pregleda krvi ugotovil, če gre za protin ali ne. Zdravnik se bo tudi na podlagi bolezenske slike, časa kako dolgo bolezen že spremlja bolnika in prisotnosti še drugih dejavnikov tveganja odločil, kakšno obliko zdravljenja bo uporabil, ta je namreč odvisna v vsakem konkretnem primeru. V akutnem napadu vedno pomaga Kolhicin. Za poznejše vzdrževanje normalnih vrednosti sečne kisline v krvi, ki je ob napadu povišana, največ- DELAVSKA UNIVERZA CELJE organizira in sprejema prijave za naslednje oblike izobraževanja: V TEČAJIH - računalništva za odrasle in mladino (začetni in nadaljevalni) - slovenskega jezika - tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, francoski in ruski) I. in II. stopnja - konverzacija - verificirani tečaji tujih jezikov - tujih jezikov za predšolsko mladino in mladino (angleški in nemški) - za skladiščnike (program II.-srednje usmerjeno izobraževanje) - za upravljalce smučarskih žičnic in vlečnic - za voznike viličarjev - za preizkus znanja iz varstva pri delu za voznike avtobusnega in tovornega cestnega prometa - za upravljalce gradbene mehanizacije (buldožer, valjar, nakladalec, kompresor, itd.) - za upravljalce lahke gradbene mahanizacije - za upravljalce mostnih žerjavov - za upravljalce avto dvigal in luških dvigal - strojepisja (začetni, nadaljevalni, intenzivni-hi-tri), tudi za mladino - za tehniške risarje (začetni in nadaljevalni) - za upravljalce energetskih naprav (kurjač) - za tajnice - za poslovno administracijo - za kuhanje (začetni in nadaljevalni) - za šivanje (začetni in nadaljevalni) - za preizkus znanja iz varstva pri delu: splošni program specialni program - za voznike traktorjev - za industrijsko pnevmatiko - za usposabljanje delavcev odgovornih za izvajanje protipožarnih ukrepov in požarno varnost - za varno delo pri gozdarskih delih - za usposabljanje samostojnih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev s področja varstva pri delu - za ravnanje z vnetljivimi snovmi - za preizkuse tujih jezikov in strojepisja - strojnega pletenja - makrame (vozlanje), vezenja, pletenja - izpiti za voditelje motornih čolnov in jadrnic - za knjigovodje - za metodo študija dela REFA - za tehnologa, programerja in operaterja CNC tehnologije - seminarje in posvete o spremembah o družbenem ekonomskem in normativnem sistemu - seminar za mentorje pripravnikov v OZD - pripravljalni seminarji za vpis na višje in visoke šole Izobraževanje po specialnih programih za potrebe OZD OSNOVNA ŠOLA za odrasle (5.. 6 7 in 8 razred) USMERJENO SREDNJE IZOBRAŽEVANJE - avtoličar - lesarski tehnik - lesar širokega profila (mizar) - obdelovalec lesa (parketar. ) VIŠJA PROMETNA ŠOLA VIŠJA PRAVNA ŠOLA PREVODI IZ TUJIH IN JUGOSLOVANSKIH JEZIKOV GRAFIČNE USLUGE-RAZMNOŽEVANJE-^ FOTOKOPIRANJE VPISUJEMO VSAK DAN Vse podrobnejše informacije dobite v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE CELJE. Cankarjeva 1 telefon 25-620 ali 25-631 krat zadostuje dieta revna na purinih, shujšanje in vzdržnost pri alkoholu. Danes imamo uspešna zdravila, ki zmanjšujejo nastanek sečne kisline v krvi in pa takšne, ki pospešujejo njeno izločanje. Ni vseeno, katero zdravilo kdo jemlje. Zdravnik bo določil katero zdravilo pride v konkretnem primeru v poštev. Nikoli ne jemljite teh zdravil na lastno pest, ker si lahko hudo škodujete; pospešite nastanek ledvičnih kamnov ali pa si še bolj okvarite ledvico. Sečna kislina se izloča iz telesa preko ledvic in črevesa. Splošna preventiva pri bolnikih, ki nagibajo k povišani kislini ali pa imajo to bolezen v družini je, da skrbijo za idealno telesno težo, se čim več gibljejo, vzdržijo zlorabe alkohola in čimbolj zmanjšajo količino puri-nov v hrani. Največ purinov je v beljakovinah, ki sestavljajo jedra celic živalskega porekla, na kratko v mesu, posebno v drobovini. Bolniki naj čimveč pijejo takih tekočin, ki alkalizirajo urin, ker se v alkalnem mediju sečna kislina topi. Taka tekočina je npr. Radenska. Ta alkalizira urin, pospešuje njegovo izločanje, redči urin, s čimer izplavlja sečno kislino, izpira ledvična pota, je prijetna za uživanje in jo z lahkoto popijemo do dva litra na dan. Prognoza bolezni je odvisna od tega, koliko so zajete in okvarjene ledvice, ne pa od deformiranih in protinastih sklepov. Velike statistike zavarovalnic ugotavljajo, da protin, v kolikor ni zajel ledvic, ne skrajšuje dolžine človeškega telesa. Ker pa nikoli ne vemo, kako se bo protin ponašal, kam se bo usmeril, koliko let je bil neodkrit, koliko škode je že napravil, priporočamo temeljiti preventivni pregled. Študije kažejo, da v urejenih skupinah, kjer ljudje zdravo živijo, skrbe za lastno težo, se veliko gibljejo, zmerno uživajo alkohol, povsod opažajo upadanje te bolezni, ki je poleg sladkorne najbolj razširjena. Dr. Lojze Števanec Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. PODROČJE ZA KADRE, ORGANIZACIJO IN POSLOVNO INFORMATIKO Služba planiranja in izobraževanja kadrov RAZPIS ŠOLANJA OB DELU ZA ŠOLSKO LETO 1988/89 TOZD in DSSS razpisujejo ugodnosti šolanja ob delu za naslednje stopnje in poklice: TOZD FRITE VI. stop. - inž. kemijske tehnologije: 1 TOZD POSODA VII. stop. - dipl. inž. strojništva: 1 - dipl. inž. organizacije dela: 1 VI. stop. - inž. strojništva: . - inž. organizacije dela 1 - inž. kemijske tehnologije: 1 1 TOZD ERC VII. stop. - dipl. inž. računalništva: 1 VI. stop. - inž. računalništva: 1 TOZD ORODJARNA VI. stop. - inž. strojništva: 2 TOZD VZDRŽEVANJA Vil. stop. - dipl. inž. elektrotehnike smer elektronika 1 smer energetika 1 VI. stop. - inž. strojništva 1 - inž. gradbeništva 1 - inž. kemije 1 TOZD RADIATORJI VI. stop. - inž. strojništva 1 - inž. org. dela 1 TOZD KOTLI VII. stop. - dipl. inž. strojništva 3 VI. stop. - inž. strojništva 1 TOZD EMOKONTEJNER VI. stop. - inž. strojništva 1 - inž. metalurgije 1 TOZD SIT VI. stop. - inž. elektrotehnike 1 - inž. org. dela 1 DSSS VII/2 st. - mag. strojništva 2 - mag. ekonomije 1 - mag. oblikovanja 1 VII. stop. - dipl. inž. strojništva 5 - dipl. inž. elektrotehnike 3 - dipl. ekonomist 1 VI. stop. - inž. strojništva 4 - inž. elektrotehnike 2 - inž. računalništva - inž. metalurgije 1 1 Vloge naslovite na Komisijo za delovna razmerja TOZD oz. DSSS do 30. 6. 1988. Vodenje službe planiranja in izobraževanja kadrov Jožica Grubelnik dipl. psih. Drobne zanimivosti NOV NAČIN KALUPLJENJA KOVINSKIH PRAŠKOV Zahodnonemška firma Degussa AG in švicarska družba Vereinigte Drahtvverke Beil AG sta pred kratkim sklenili sporazum o razvoju tehnologije kaluplje-nja ob uporabi kovinskih karbidov. Tehnologija kalupljenja kovinskih praškov z brizganjem omogoča proizvodnjo sintranih delov zapletene oblike. Kovinske praške najprej zmešajo z organskim vezivom, nato pa jih oblikujejo z brizgava-njem v kalupe, da bi dobili končno obliko izdelka. Potem vezivo odstranijo iz mase, oblikovani del pa her-metizirajo s sintranjem. Firmi upata, da bodo z uporabo te tehnologije v prihodnosti lahko izdelovali dele iz karbida tipa bidurit, v enakih oblikah kot dele iz brizgane plastike in po dostopnih cenah. MINI MLEKARNE IN PASTERIZACIJA MLEKA Z INFRARDEČIMI ŽARKI Mleko pasterizirajo tako, da ga izpostavijo močnemu toplotnemu udarcu, s čimer uničijo večino bakterij in tako za več dni podaljšajo čas konzerviranja mleka. Francoska firma Geere S. A. je izumila nov sistem pasterizacije z infrardečimi žarki, ki traja 15 sekund. S takšnim pasterizatorjem so opremljene mini mlekarne zmogljivosti 300 do 6.000 litrov na uro. Vsi deli, ki so v stiku z mlekom, so iz nerjavečega jekla 304. Napravo za pasteritacijo mleka sestavljajo cevasti ovoj iz nerjavečega jekla, centralno postavljene prozorne kremenove cevi in v njem postavljeni oddajnik kratkih infrardečih žarkov. Ploščati menjalnikk toplote rekuperira toploto do 90 stopinj. Energetska izraba pasterizatorja se vzpenja nad 97 stopenj, saj se vsa energija oddajnika infrardečih žarkov absorbira v mleku. Temperatura pasterizacije se giblje od 70 do 100‘C. Pasterizirajo izključno s sevanjem oziroma gibanjem mlečnih molekul, ne pa s kontaktom oziroma s prevodnostjo kot pri klasičnih pasterizatorjih. Pasterizator uporablja namesto vrele vode ali pare tok, saj omogoča natančnejše krmiljenje procesa. Pasterizator z zmogljivostjo 1000 litrov na uro porabi 7,2 kilovata energije, pri čemer doseže K 93 odstotkov. PAST ZA ŠČURKE Baterijska past za ščurke, ki so jo izdelali v Veliki Britaniji, temelji na varni, enostavni in učinkoviti metodi, uporabna pa je za uničevanje mrčesa v bolnišnicah, hotelih, restavracijah, ladjah, trgovinah in drugod. V napravi je nestrupena tabletka, ki privlači žuželke. Ko pride ščurek v notranjost, dobi električni sunek in pade na lepljivo podlago, na kateri je prostora za 500 žuželk. Tabletka enako dobro privlači samce, samice in mlade žuželke, na lepljivo podlago pa padejo tudi jajčeca. Ko je past polna, papirnato podlago vzamemo ven, jo sežgemo, potem pa vstavimo drugo. Proizvajalec trdi, da so past natančno preizkusili v več državah in da se je povsod izkazala za zelo učinkovito. KOLO S HIDRAVLIČNIM ZAVORNIM MEHANIZMOM S kolesi nove generacije, ki so jih proizvajalci dostavili na tržišče v 3000 primerkih, zavirajo močno tudi nežni ljudje. Ta dvokolesa so opremljena s hidravličnimi ploščnimi zavorami na sprednjem in zadnjem kolesu, ki zagotavljajo dovolj kratko zavorno pot tudi v primeru dežja. Zavoro, ki jo je razvilo podjetje Magura GmbH v Bad Urachu, in pri kateri ne zaviramo s stiskom zavorne ročice, temveč s hidravliko, zaenkrat vgrajujejo le v dvokolesa sauerladnskega proizvajalca Enik GmbH. »Trgovcem priporočamo, naj ne prodajajo koles brez poskusne vožnje,« pravi vodja prodaje pri Eniku Horst Krist. »To je tehnika prihodnosti,« sanjari profesor Ernst, predavatelj strojnih elementov na visoki tehniški šoli v Aachnu. Ko je primerjal novo za- voro s konvencionalno žično zavoro, je ugotovil več kot očitno izboljšanje. Za aachenskega profesorja bi bilo smiselno, da bi v bodoče kombinirali hidravlični prenos moči z zavorami na boben. ZRAČNI LEŽAJI S TREMI BLAZINICAMI PREMIKAJO TOVORE BREZ TRENJA Britanska firma Airmatic Engineering je razvila sistem zračnih ležajev s tremi blazinicami (imenovan triglide), ki omogoča premikanje težkih tovorov prek tako natančnih površin, kot so beležne plošče in delovne mize obdelovalnih strojev, ne da bi jih poškodovali. Sistem se lahko uporabi tudi na površinah, ki imajo luknje ali T-žlebove, vendar je zmogljivost prenašanja manjša. Da bi zadovoljili čimveč zahtev, ga izdelujejo v različnih velikostih. Majhna enota, ki uporablja blazinice s premerom 120 mm, visoke 30 mm, razporejene na razdalji 450 mm, lahko prenaša do 500 kg težke tovore. Večja enota, ki ima blazinice s premerom 200 mm in visoke 48 mm, razporejene na razdalji 800 mm, lahko nosi tovore, težke do 1.250 kg. Teža tovora mora ustrezati viru napajanja s stisnjenim zrakom pod pritiskom 550 kPa. Največjo zmogljivost prenašanja tovora dosežemo, če težišče tovora postavimo v sredino med tri blazinice, tako da se teža tovora razporedi enakomerno. Prenašajo se lahko tudi ekscentrično postavljeni tovori, vendar mora biti največja teža manjša. Za delo z visoko natančnostjo, kot je zaznamovanje ali tehtanje, se triglide lahko dobavi z natančno obrušeno vrhnjo površino blazinic na enako višino v mejah + 0,005 mm. JUGOSLAVIJA TRETJA MED LADJEDELNIČARJI Lani so po podatkih Lloydovega registra ladij v svetu zgradili 1528 trgovskih ladij s skupno nosilnostjo 12,26 milijona brt, kar je precej manj kot predlani, ko se je svetovno trgovsko ladjevje povečalo za 1634 ladij s 16,84 milijoni brt. Po Lloydovih statističnih podatkih, ki pa ne zajemajo LR Kitajske, Romunije in Sovjetske zveze, je Japonska ostala na prvem mestu največjih ladjedelničarjev s 616 ladjami in 5,71 milijona brt (predlani 648 ladij s 8,18 milijona brt), na drugem mestu je Južna Koreja z 99 ladjami (2,09 milijona brt), tretja pa je Jugoslavija. Naše ladjedelnice so lani izdelale 18 ladij s 350.000 brt. UMETNA MASA V ZOBEH Medlo črne amalgamske plombe, ki ne krase lepih, smejočih ust, niso več potrebne meni vrsta farmacevtskih proizvajalcev. Z umetnimi masami, ki pri intenzivnem svetlobnem obsevanju otrde, bi se naj vrnila v zobne plombe prvotna belina. Poleg optičnih prednosti ima nova plomba tudi pozitivne učinke na zdravje in okolico. Amalgamske plombe vsebujejo do polovice zelo strupeno živo srebro, ki verjetno ni neškodljivo v povezavi s srebrom in cinkom (iz teh ele-mehtov je amalgam). Že samo nemški zdravniki odstranijo letno iz plomb 30 ton škodljivega amalgama. Dobre možnosti ima ICI Pharma iz severno-wurtem-berškega mesta Plankstadt s svojim Occlusinom. Do sedaj je bilo s tem sredstvom zadelanih 1000 lukenj. Preparat je iz umetne mase, v katero je vnešeno polnilo iz kremenčevega stekla, ki naredi plombo obstojno. Stranke s kariesom vedno pogosteje vztrajajo pri plombah v barvi zob, trdi dusseldorfski zobozdravnik Wolfgang Richter. Obenem pa svari pred iluzijami: ne da se namreč vsak kočnik zadelati z Occlusinom ali Herculitom (konkurenčnim proizvodom nekega ameriškega farmacevtskega koncerna). Če se pravilno uporabljajo, so nove plombe prav tako trajne kot amalgamske. PROIZVODNJA KOSITRA PO NOVI TEHNOLOGIJI Center za raziskovanje in razvoj kositra v jugovzhodni Aziji (Seatra) v Ipohu (približno 200 km severno od Kuala Lumpurja) je izpopolnil postopek proizvodnje kositra iz kompleksnih rud, ki jih ima to območje v izobilju. Postopek izparevanja (fuming pro-cess) so uspešno preizkusili v metalurški peči taj- skega ministrstva za rudna bogastva v Bangkoku z vzorci rude iz Indonezije, Malezije in Tajske. Finančno pomoč in svetovalce za te raziskave je priskrbel Program Združenih narodov za razvoj (UNDP). KOMPOST IZ MESTNIH ODPADKOV Kmetijstvo uporablja vedno več čedalje dražjih rudninskih gnojil, zato se je pojavila potreba, da bi del teh gnojil nadomestili s kompostom, pridobljenim iz mestnih odpadkov. Kompost je dobro gnojilo in lahko ohrani plodnost in izboljša sestavo tal. Kemijska sestava komposta se spreminja glede na čas nastajanja in naravo odpadkov. Kompost vsebuje humus, ki ga zemljišče zelo potrebuje, nastane pa z biokemijskim razpadanjem organskih snovi, katere vsebujejo odpadki. To se imenuje humifikacija, v tem procesu nastajajo hu-minske in fulvične kisline. Kemijska sestava komposta se spreminja glede na izvor. Vsebuje 35 do 40 odstotkov vlage 23,8 do 27,3 odstotka organskih snovi, pH 7,7, 0,70 do 1,30 odstotkov dušika, 0,60 odstotka P202, 0,50 % K20 in 0,70 % MgO in 5 odstotkov Cao. Kompost mora pred uporabo povsem dozoreti, da se humificira. Deset ton mestnega komposta vsebuje 900 do 1500 kg organskih snovi, 50 do 100 kg kalcija, 40 kg kalija in približno 8 do 10 kg dušika in fosforja. Humificirane organske snovi omogočajo poleg prihrankov tudi to, da se ohrani ciklus počasnega gnojenja tal. Pomanjkljivosti komposta pa so: nestalnost kakovosti, to, da ni mogoče na hitro ugotoviti njegove zrelosti, navzočnost plastičnih mas in stekla. Kompost je mogoče izboljšati s poprejšnjo obdelavo odpadkov. KATALITSKI RADIATORJI ZA VARČEVANJE Z ENERGIJO Sušenje različnih premazov na umetnih snoveh zahteva veliko energije, pri temperaturi 80 do 90 stopinj Celzija pa traja pol ure. Doslej so za ogrevanje uporabljali elektriko, s katalitskimi radiatorji na zemeljski plin pa je mogoče prihraniti veliko energije, ker zadošča že 55 do 60 stopinj. Prednost nižje temperature je tudi to, da preprečimo deformacijo umetnih snovi. Peč s katalitskimi radiatorji je izdelala družba VIRA, ki prodaja tudi lake. Material gre na tekočem traku skozi komore za barvanje, potem pa še skozi tunelno peč, dolžine 13 metrov in širine enega metra. V njej je 21 radiatorjev, deluje pa kot termo-reaktor, v katerem katalitsko izgoreva plin. Premaz absorbira toplotno sevanje radiatorjev, poraba plina pa je manjša od 40 kilovatnih ur. Emisijski spekter katalitskih radiatorjev se ujema s spektrom absorpcije premaza, ki absorbira okoli 67 odstotkov energije radiatorjev. BAKTERIJE PREPREČUJEJO EKSPLOZIJE V RUDNIKIH V indijskem raziskovalnem laboratoriju Central Mining Resources Station v Dhanabadu so po šestletnem delu izločili bakterijo Metanica in iz nje izpeljali novo kulturo za preprečevanje eksplozij v rudnikih. Kulturo te bakterije so med terenskimi raziskovanji vnesli v luknje, globoke 100 metrov, ki so jih prebili v premogove plasti v devetih rudnikih. RAZISKOVANJE UPORABNOSTI SLAME Temeljne znanstvene raziskave v zvezi z razkrajanjem lignita bi lahko omogočile izpopolnitev novih bioloških načinov uporabe slame, vštevši proizvodnjo krmil. Na manchestrski univerzi so se osredotočili na glivice, ki povzročajo belo gnitje, pri čemer razkrajajo lignin, nahajajo se pa se v naravi (Phanerochae-te chrysoporium). Znanstveniki te univerze skušajo razvozljati molekularno genetiko teh glivic tako, da Izolirajo mutante, katerim manjkajo nekateri funkcionalni genialni encimi, in ustanavljajo kataloge genov, da bi ugotovili posebne fungalne gene in njihove proizvode. Posrečilo se jim je izolirati klone, ki nosijo gene, posebej izrazite v ligninolitiku ali v fazi lomljenja lignina -fazi fungalne funkcije. Imajo splošno metodo za kartografski prikaz teh klovnov po tehniki, ki se imenuje analiza polimorfizma - restrikcije dolžine fragmentov. Znanstveniki preučujejo tudi načine premeščanja specifičnih delov dezoksiribonuklelnske kisline (DNA) v te glivice. To bi omogočilo spremembo genov v tem delu DNA in sicer z lokacijsko usmerjeno mutagenezo. Nato bi spremenjeni del lahko vstavili v organizem in tako omogočili preučevanje sprememb. Britanski znanstveniki in skupina znanstvenikov v ZDA so ugotovili, da je lignin pripet tudi z nekaterimi aktinomicetskimi bakterijami. Medtem ko glivice razkrajajo lignin le, kadar so prestradane (končni proizvod je C02), pa bakterije opravljajo proces med normalno rastjo in dajejo topljive produkte. Zatrjujejo, da vzbuja to velike upe na področju biotehnologije povsod po svetu, kjer pridelujejo žito. NOV NAČIN OBDELAVE Z REZANJEM Pri novi tehnologiji obdelave z rezanjem, ki so jo razvili raziskovalci na massachussetskem tehnološkem inštitutu, uporabljajo dva prekrižana snopa laserske svetlobe za izdelavo tridimenzionalnih predmetov, podobnih tistim, ki sojih prej pridobivali z uporabo klasičnih obdelovalnih strojev, denimo stružnic In rezkalnikov. Nova tehnologija je po porabi energije stokrat bolj učinkovita kot obdelava z enim laserskim žarkom, saj se energija trati le na zelo majhnem delu snovi, ki jo odstranjujejo, in sicer tam, kjer se snopa križata.. Pri klasični laserski obdelavi pa se energija trati v celotni masi snovi, ki jo odstranjujejo. Novo rezilno orodje sestavljata dva snopa laserske svetlobe, usmerjena vzdolž dveh različnih osi delovnega kosa, ki delata dva konvergentna reza. Ko se ravni obeh rezov srečata, snopa ves kos snovi ločita od delovnega kosa. Pri tradicionalni obdelavi z laserjem se rezanje navadno izvaja z vrtanjem skozi vso debelino delovnega kosa v smeri rezanja. Z uporabo dveh laserjev pa dobimo »slepe« reze. Material se odstranjuje le v dveh navpičnih ravneh: na čelu rezanja in čelu vrtanja. Prav tako je možno hkratno obračanje delovnega kosa, pri čemer dobimo z odstranitvijo odvečne snovi vsaj eno cilindrično površino. Raziskovalci tega inštituta so uporabili ogljikovodikoksidni laser s kontinuiranim delovanje, ki je dajal snop laserske svetlobe z močjo 1,2 kW z zrcali ločen na dva snopa enake moči. Vsak snop ima, ko se dotakne površine obdelovane snovi, premer 5 tisočink inče. TESTIRANJE SLUHA S POMOČJO ODMEVA Metode, ki se danes uporabljajo za preverjanje sluha, so zamudne in niso povsem natančne. Od osebe, ki jo testirajo, se zahteva, da pove, če sliši ali ne. Taki testi seveda niso primerni za dojenčke, živali in umsko zaostale ljudi. Britansko podjetje Medi-Tech International pa je izdelalo napravo-Peters AP 2000 Otoacoustic Emisslon Processor - ki skrajša čas testiranja ne le nekaj minut. Največja prednost te naprave pa je vtem, da pri testiranju z njo ni potrebno sodelovanje osebe, ki jo testiramo. S to napravo lahko torej preverjamo sluh tudi pri živalih. Delovanje nove naprave je zelo enostavno, tako da je res čudno, da se tega načina preverjanja sluha ni že prej nihče domislil. Majhna sonda, ki jo lahko vstavimo v uho, oddaja piskajoč zvok, kakršen je na primer zvok pri zasedeni telefonski zvezi. Med piskanjem naprava sprejema odmev zvokov iz raznih delov ušesa - s sluhovoda, bobniča, slušnih koščic in čutnega organa kohlee. Ti odmevi, ki jih naprava analizira, dajo vse potrebne podatke o ušesu. Edino, česar s to napravo ne moremo preveriti, je vpliv poškodbe dela možgan, ki je odgovoren za sluh In živčne zveze med možgani In ušesom. Tiskalnik, ki je zvezan z napravo za preverjanje sluha, na papir Izriše štiri grafikone, iz katerih lahko audiolog razbere stanje sluha pri testirani osebi že v nekaj minutah. Učinkovitejši metalec premazov in ometov Strokovnjaki francoskega podjetja Mixjet so razvili metalec premazov in ometov precijent H 3000 z dometom 60 metrov. Stroj je po kakovosti in produktivnosti zelo učinkovit. Novost temelji na hidravličnem prenosu med glavnim motorjem ter mešalnikom in črpalko. Nova zasnova omogoča, da lahko naenkrat prekrijemo dober kvadratni meter površine. Brizgalko upravlja hldropnevmatska telekomanda. Takšen način zagotasvlja plastičnost premaza ali ometa in prenašanje na velike oddaljenosti, vendar brez večjega napora. Velik učinek precijenta H 3000 so omogočili z osamosvojitvijo črpalke in mešalnika. Mešalnik se vrti v obe smeri z različnimi hitrostmi, zaradi česar ga lahko prilagodimo vsakemu materialu. Z manometrom na kontrolni plošči lahko stalno vzdržujemo in primerjamo plastičnost in strukturo materiala. Črpalka ima zmogljivost od 0 do 55 litrov na minuto oziroma 3,3 kubična metra na uro. Največji pritisk je 30 barov. Z instrumenti na plošči upravljamo obratno vrtenje črpalke. Granulometrična sestava mase je od 0 do 6 milimetrov. S kontrolo pritiska lahko ugotavljamo izločanje mase ali morebitno zamašitev. Z vrte- njem črpalke v nasprotni smeri vklopimo sesanje, pri zamašitvi zlahka očistimo cev. Metalec ometa je visok le 1,20 metra, kar omogoča enostavno polnjenje ter lahko čiščenje in pranje. Ves agregat vklopimo s pregledno kontrolno ploščo z instrumenti. Konstrukcija je robustna, prikolica z zavorami pa zagotavlja varen prevoz po cestah. Sesalniki za strupeni prah Neka britanska tovarna je poslala v prodajo več sesalnikov za prah, ki so namenjeni za varno odstranjevanje strupenih vrst prahu - azbesta, silicijevega dioksida in drugih kancerogenih snovi. Značilnost sesalnikov tipa H je motor, ki lahko deluje tudi takrat, ko napravo praznimo, s čimer se nevarnost, da bi prah prišel v zrak, zmanjša za najmanjšo možno mero. Učinkovitost filtriranja je pri različnih modelih različna, giblje pa se okoli 99,997 odstotka. Vse enote napaja standardni enofazni tok, pretok zraka pa je 3,4 do 10,25 kubičnega metra na minuto. Sesalci so kompaktne pravokotne oblike, zelo so stabilni in odporni, zlahka jih dekonta-miniramo, njihova življenjska doba pa je dolga. Inovacijska dejavnost v EMO Celje I. TRIMESEČJE TOZD Novi predlogi Izum Model Obravnavani predlogi Tehn. Kor. Posebna izb. pr. avt. prav Smiseln predi. Zavr- njeno Skupaj Gospodarska korist Posebno nadomest. Nagrada za smisel Akontacija PN/GK POSODA 32 2 1 n 11 _ 15 45 85 61,600.229 1,375.120 352.560 265.000 ORODJARNA 4 - - - 3 1 8 - 12 - 59.800 117.520 - KOTLI 9 1 1 - 6 - 1 2 11 - 323.000 102.830 - KONTEJNER 26 — - 3 3 - 4 - 10 19,066.837 387.962 58.760 - FRITE 1 - - - - 1 - - 1 - 66.468 - - DSSS 8 — _ - 2 1 5 2 10 - 174.071 73.450 - RADIATOR 7 - - - - - - - - - - - - SIT 1 - - - - - - 1 1 - - - - SKUPAJ: 88 3 2 14 25 3 33 50 130 80,667.066 2,386.421 705.120 265.000 4,1 % Pomembnejše inovacije: POSODA - 1. Nanos temeljnega emajla na pokrove (humanizacija dela, prihranek na času zaradi manjšega števila ljudi) 29,311.144 394.200 - III. izplačilo »Tl - 2. Sprememba nalaganja posode art. 192 na žgalne rešetke 3,957.920 105.847 »KP KONTEJNER - 1. Smetiščni koš 240 I (nov izdelek) 10,364.429 49.286 »KP - 2. Stacionarna stiskalna naprava (nov izdelek) 6,804.532 - »KP Upokojili so se Krajnc Maks (3. 9.1932) - DSSS, področje materialne oskrbe, špedicija in skladišče materiala. Zaposlen v EMO od 1952. do 1957. leta in od 1965. leta do upokojitve 29. 2. 1988. Kuder Anica (25. 7.1938) - TOZD Posoda, skladišče gotove posode. Zaposlena v EMO od 24. 4. 1953. Upokojena 30. 4. 1988. Uzar Feliks (18.4.1930) - TOZD Vzdrževanje in energetika - elektroobrat. Zaposlen v EMO od 10. 6. 1977. Upokojen 9. 3. 1988. Višnar Ludvik (3. 8.1931)-TOZD posoda, obrat predelave kovin - alu oddelek. Zaposlen v EMO od 5. 6. 1946. Upokojen 31. 3. 1988. Očistimo in olepšajmo naše okolje Minilo je 2 meseca odkar smo vsem krajevnim skupnostim, delovnim organizacijam, društvom in družbenim organizacijam v občini Celje poslali posebno pismo, s katerim smo pozvali vse, da tudi letos organizirajo aktivnosti pod parolo »očistimo in olepšajmo naše okolje«, ki naj trajajo skozi vse leto. Doslej smo na ta naš poziv prejeli približno 30 % odziv in sicer v tem smislu, da smo prejeli programe aktivnosti od pozvanih k akciji. Napravili smo pregled storjenega v našem okolju in ugotovili, da predvsem tam, od koder nismo dobili niti programa, niti kakršnegakoli drugega sporočila o tem, da pristopajo k predlaganim aktivnostim, dejansko ni nič storjenega. V nadaljevanju bomo prikazali po naši oceni nekaj najkri-tičnejših problemov za katere menimo, da bi jih lahko brez večjih sredstev uredili: - Na območju skoraj vseh KS, kjer so postavljene postajne utice, so le-te izredno zanemarjene. Skoraj vsaka druga je do skrajnosti zanemarjena, v njej so kupi smeti, neporavnane zemeljske mase, odlomljene deske, razbita stekla itd. Menimo, da bi kazalo tam, kjer so ti primeri, organizirati občane na udarniško delo in te stvari urediti. Na isti način bi lahko eliminirali tudi manjša in večja divja odlagališča smeti. - Drug tak primer neurejenosti so površine s katerimi gospodari Sklad stavbnih zemljišč. Gre za sončni park, površine v sklopu stanovanjske soseske Zg. Hudinja, ki še niso zazidane, ob Lanovžu in še nekatere druge. Slab izgled je tudi ob Aškerčevi ulici, kjer je še vedno neurejena fasada, ki je bila poškodovana ob rušenju objekta, kjer je bil nekdaj mehanik za kolesa, skoraj porušena oz. podrta je lesena ograja itd. Tudi bi bilo potrebno urediti fasade na hišah na takozvanem Lanovžu, ki bodo gotovo nekaj let še stale. - Na dvorišču AERA na »Lanovžu« in ob ograji te delovne organizacije, so kupi nesnage, ruševin itd., kar vse tej delovni organizaciji ne daje dobrega slovesa. - Samoupravna stanovanjska skupnost in Sklad stavbnih zemljišč bi morala rešiti usodo vogalne hiše Kovinarska - Magistrala vzhod, ki s svojo neurejeno fasado kvari to okolje. - Na kompleksu bivšega su-persulfata, s katerim gospodari EMO, je skrajni nered, kot tudi ob ograji, ki omejuje to delovno organizacijo ob Hudinji. - Hudinja na območju Cinkarne Celje je zasipana z odpadnimi materiali, od starega gradbenega materiala do raznih polivinil vrečk in podobno, kar bi brez dvoma lahko delavci te delovne organizacije odstranili. -Ob novi stavbi Kreatorja, ob Ulici Grevenbroich je neurejeno okolje, ravno tako tudi ob novih zgradbah Pod kostanji. Tu bi po našem mnenju moral svoje urediti Sklad stavbnih zemljišč in Kreator. -Zaradi nepokošenih bankin v lanskem letu, je na površinah cestnega telesa veliko nesnage, kar bi po našem mnenju morali počistiti vzdrževalci cest, to je Cestno podjetje Celje in Komunalno podjetje Celje, TOZD Ceste-Kanalizacija. - Ob obrežjih potokov in rek, povsod kjer je to možno, visijo polivinilaste vrečke in podobna nesnaga. Kazalo bi preko OVS In NIVO organizirati akcije, da se to eliminira. - Ingrad Celje, bi lahko pospravil in uredil deponijo materiala v območju bivše opekarne in opustil skladišče pri Golovcu. Navedli smo samo nekaj primerov, ki kvarijo naše okolje in katerih odstranitev ne bi terjala prevelikih finančnih sredstev. Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja Celje Sporočilo sodelavcev Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Kontejner za izkazano pozornost ob slovesu in prelepo darilo. Ida LACKER -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda, obrat emajlirnica-oddelek lužilnica, za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin. Vsem v delovni organizaciji pa želim še mnogo uspehov pri delu in medsebojnega razumevanja. Marija SENIC -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz surovinskega oddelka TOZD'Posoda, za dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin. Vsem skupaj želim mnogo sreče in medsebojnega razumevanja ter obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Še enkrat vsem iskrena hvala! Ivan JAKOPIN -0- Osnovni organizaciji sindikata II - TOZD Posoda ter sodelavkam in sodelavcem iz oddelka ročajnica surovinskega obrata TOZD Posoda, se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, prejeto v času zdravljenja. Vinko AVGUST - 0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz DSSS - področje materialne oskrbe za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem v DO pa želim še mnogo delovnih uspehov in razumevanja. Rudi BELINA ZAHVALA Ob boleči izgubi, dragega očeta in starega očeta FRANCA JAUKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam, notranjega transporta in oddelka celotne montaže za denarno pomoč in izraze sožalja. Žalujoča hčerka Fanika z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame Matilde PANTNER se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD EMO-KONTEJNER za darovani venec, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. žalujoči sin Anton Pantner z družino Naše črne točke Dne 25.2.1988 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: TOZD Posoda Hrastnik Robert - neup. predpisov iz VPD - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 3 mesece; Gubenšek Jože - zapuščanje del. mesta in DO - prenehanje delovnega raz. dol. za čas 3 mesece; Biaziol Renato - neupoštevanje predpisov iz VPD - javni opomin; Petek Rajko - neopr. izost. z dela - opomin; Valant Milan - neopr. izost. z dela - opomin; Tovornik Alojz - nep. odnos do predpost. - javni opomin; Markov Aco - kraja- prenehanje delovnega razmerja; Kropeč Štefan - malomarno opravljanje del in nalog - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 6 mesecev; Hriberšek Pavel - malomarno opravljanje del in nalog - opomin; Mastnak Franc - vinjen na delu - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 12 mesecev; Grahovec Janko-neop. izost. z dela-javni opomin; Vrhovšek Peter - neop. izost. z dela - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 6 mesecev; Šplajt Martin - kraja - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 3 mesece; Korošec Sandi - neop. izost. z dela - opomin; Ivačič Albin - neop. izost. z dela - opomin; Jevšinek Branko - neop. izost. z dela - opomin; Čarkič Esad - neop. izost. z dela - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 6 mesecev; Sumrek Rudi - vinjen na delu - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 12 mesecev; Petek Viktor - neop. izost. z dela, zap. del. mesta in DO - prenehanje delovnega razmerja. Dne 4.3. 1988 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: TOZD Posoda Pavič Dušan - povzročanje mat. škode-javni opomin; Arlič Ivan - fizični obračun -prenehanje del. raz. odloženo za čas 3 mesece; Petek Rajko - malomaren odnos do dela - prenehanje del. raz. odloženo za čas 1 meseca; Koprivnik Peter - neop. izost. z dela - opomin; Regoršek Jože - vinjen na delu - prenehanje del. raz. odloženo za čas 3 mesece; Koprivc Julijana - nepravilen odnos do nadrejenega - prestavitev na druga dela in naloge za dobo 12 mesecev; Nikolič Radoslava - neupoštevanje predpisov iz VPD - javni opomin; Hrovat Gregor-kraja, neop. izost. z dela-prenehanje delovnega razmerja; Koprivc Jožica - neop. izost. z dela - javni opomin; Gajšek Darko - neup. predpisov iz VPD - javni opomin; Malešakovič Zenudin - zap. del. mesta in DO - opomin; Polenek Peter - neop. izost. z dela - opomin; Geršak Ivan-zamujanje na delo, neop. izost. z dela - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 6 mesecev. TOZD ERC Zorec Mladen - neop. izost. z dela - prenehanje delovnega razmerja. TOZD EMOKONTEJNER Mihelin Milan - neop. izost. z dela, zapuščanje del. mesta - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 3 mesece; Bekič Milan - nepravilen odnos do dela - javni opomin; Cirkulan Zmago - neop. izost. z dela - javni opomin; Ibralič Ferid - neop. izost. z dela -opomin; Pantovič Radan - povzročanje mat. škode - opomin. Pravna služba PRIZNANJE NAŠIM GODBENIKOM ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN SLOVENIJE Kadrovske vesti OD 1. 3. 1988 do 31. 3. 1988 Sprejeti na delo: JEFTIČ Dragan - DSSS-PT; ZUPANC Franc - Frite; HRIBERŠEK Jože, ARLIČ Edmund, GRUJIČIČ Slavko, ANDERLUH Sandi - vsi Posoda; URANKAR Sašo -Orodjarna; VODUŠEK Mitja - Kotli. Iz DO so odšli: JOSIPOVIČ Boža, REP Martina, HRIBERNIK Anton, OCVIRK Srečko, ORAČ Rajko, KAJBA Maks, MAR-CIUŠ Stanislav, ŠPEGEL Janko, PASARIČ Josip, MULEJ Srečko, JURAJA Damir, SREBOČAN Miran, RAKOVNIK Bogdan, BEDNJIČKI Marko, KERŠ Silvester, JEROVŠEK Andrej, GAJŠEK Darko-vsi Posoda; ČRNIČ Jože - DSSS-PT; ČERNEVŠEK Uroš -DSSS-PMO; GRADIŠNIK Vid ko- DSSS-PT; LJUBEK Vladimir, DIMEČ Janez, FIJAVŽ Aleksander, OŠTIR Janez - vsi Vzdrževanje; TURK Davorin - Kontejner, ŠPES Boris, RADOSAVLJEVIČ Dejan, ŠALE Peter -vsi Radiatorji; OTROČAK Silvo, ZANDOMENI Mitja -oba Kotli. UPOKOJILI SO SE: RAVNJAK Danijela (23. 6. 1937-16. 3. 1988) -DSSS - dr. st., LACKER Ida (13. 3.1938-13.3.1988) - DSSS - sl. kont., KRAJNC Maks (3. 9. 1932-29. 2. 1988) - DSSS - sl. nab., CESNIK Franc (31. 10. 1931-29. 2. 1988) - DSSS - sl. nab., DRAGANOVIČ Ajka (16. 1. 1951-28. 3. 1988), RUPNIK Franc (21. 11. 1932-29. 2. 1988), CENTRIH Anton (22. 1. 1928-29. 2. 1988), HORVAT Franc (24. 2. 1937-29. 3.1988) - vsi Posoda; JANEŽIČ Vili (20. 2. 1927-29. 2.1988) , UZAR Feliks (18. 4.1930-9. 3. 1988)-oba Vzdrževanje; KAJTA Miroslav (6. 2.1928-9.3.1988) - Kotli. PREMEŠČENI IZ TOZD v TOZD KAJTA Tomislav iz Odpreski v Radiatorji s 1. 3. 1988; SUKNOVIČ Dragan iz Odpreski v Radiatorji s 1. 3. 1988; HADŽIČ Emsud iz Odpreski v Radiatorji s 1. 3.1988; ŠKOBERNE Peter iz Orodjarne v DSSS-raz-voj s 1.3. 1988; BREČKO Mitja iz Kotli v Frite z 22. 3. 1988. Sprememba priimka: STRNAD Dragica - Kokot IN ZA USPESNO DELO SODELOVANJE V ZVEZI REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN črnost fo i. /porine novico PRVENSTVO V TEKIH Dne 19.3. 1988 je bilo na Rogli občinsko prvenstvo v smučarskin tekih. Udeležil; so se ga tudi naši sodelavci. Rezultati: Ženske III: 1. Tominc Starejši člani II: 1. Tominc Starejši člani I: 8. Hostnik Moški II: 8. Kos, 10. Konda, 15. Audio, 19. Planko, 21. Govek Moški I: 8. Vengust, 12. Banjeglav. Smučarska sekcija Predsednik (jpence ZRVS ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Vikija PAVŠERJA se Iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata predelave kovin in ostalim, posebej pa alu oddelku za izraze sožalja, darovano cvetje in številnemu spremstvu na njegovi prerani zadnji poti. Enako tudi godbi na pihala. Žalujoča žena Berta ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka IVANA DRŽANA upokojenega modelarja se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji EMO za venec, objavljeno osmrtnico na radiu ter godbi na pihala, ki ga je pospremila na njegovi zadnji poti z glasbo, ki jo je tako ljubil. Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin. Žalujoči žena Branka in hčerka Renata z družino Humor Kravi se paseta na pašniku. Po daljšem molku se oglasi prva: »Muuu!« »Zlomka,« odvrne druga krava, »besedo si mi vzela z jezika.« X »Zakaj pa imaš roko povito?« »Muho sem nameravala ubiti ...« »In?« »Ni bila muha, ampak žebelj.« X »S tajnico sva delala pozno v noč. Spraševal sem jo o zahtevnih zadevah.« »In kaj ti je znala odgovoriti?« »Ne.« X »Uh, Francelj, brez sape sem ostala, tako hiter si bil,« hlasta za zrakom Micka. »Veš, Mici, življenje je eno samo treniranje. Moje bivše dekle je namreč stanovalo v ulici, kjer je bilo prepovedano parkiranje.« X »Francelj, kje pa si bil sinoči? Iskali smo te, da bi skupaj ne- Bralec piše svetovalki pri čakaj malega popili.« sopisu: EMO VODNA šfORTVA PAVOSA Preslcdeu RA 2-W, NEDČAS NEKOAVTI I TALITA«. PREDSEb. P OPTIKI SMUfAA • SKAKALEC Me^to v VOJVOblWI KRAK R.EK6 NEHAM KOŠARKAR CP ETER, VER&ILOV EP SlOVIHISKI TVRKISE-R (AUDREt) REKA V SlfotRU zakoli- čena SMÉR C- o A' C3«OVl//C4 ZAPOR NIKO VEtJIVRA ORODNA TRJOVADbA, RDEČI KRIŽ RAViM- TU3STV0 3uiuo AMERIŠKA ZMER NEPRAVI KJloG EMO KRAV V ZASAVCU poltema VRSTA kritine POTAV NA VODI ITA litan. LUKA Ofc T Ati RAN U J BMP. TRAVA DRUG.E IZOSNTE ZVER IZ RODU MAČK NA PAD IZ ZRAKA A Ll VODE ŽIVAL KI RDE POD ZEMLJO CAUKAR I VAM LUÍA] TERENSKI KA/RI0U SREDIŠČE E&EtsKE KULTURE v sv\ PRIPJUDLUR AZHSKEfiA ltodstva* »Spoštovana Bernarda, cenim vaše nasvete, zato mi prosim, pomagajte rešiti tale problem: naš podnajemnik je diplomiran inženir gradbeništva in zdaj, namesto da bi se zaposlil, mojo ženo uči tehnike. Kaj naj storim?« Odgovor: »Izpolnite svojo tehniko pri ženi.« Micka postane noseča in oče jo, zaskrbljen, vpraša: »Ljuba hčerka, ali sploh veš, kdo je otrokov oče?« »Kako naj bi vedela, ko pa tudi sam veš, da sem kratkovidna in tudi nekoliko škiljim.« »Doktor, trebuh me boli. Verjetno je bila konzerva, ki je bila za malico v naši kantini pokvarjena ...» »Dobro. Dal vam bom kapljice za oči!?« »Zakaj pa za oči?« »Da boste drugič videli, kaj jeste.« X »Ste vi dali oglas, da prodajate skoraj novega golfa?« »Da.« »In koliko hočete zanj?« »Dvajset starih milijonov ...« »In zakaj tako malo?« »Ker je moj mož v oporoki denar od prodaje avtomobila zapustil svoji tajnici...« Zvišane participacije za zdravstvene storitve V čakalnici pri zobozdravniku pacient nervozno obrača žepe in gleda v denarnico ... »Ne bodite živčni. Sicer pa boste plačali šele po pregledu, ne vnaprej...« mu reče medicinska sestra. »Saj vem, rad bi le preštel denar, preden me uspavate ...« Mami vpraša sinka: »Kako je bilo v kinu?« »Izvrstno, najboljše pa je bilo tisto, ko je očka dobil zaušnico od ženske, ki je sedela zraven njega. X Pod hribom sedi slikar in na platnu ustvarja sončni zahod. Mimo pride zakonski par in žena zašepeta možu: »Vidiš, kako se muči, ko nima fotoaparata.« X »Sinko, poljubi teto za lahko OSTALI PODATKI' O STANJU NESREČ V LETU 1987 P »Nočem!« »Zakaj pa ne?« »Tudi očka jo je poljubil, pa je dobil klofuto.« X »Mamica, naučil sem se pisati.« »Lepo. Preberi, kaj si napisal. »Ne morem. Saj še ne znam brati.« Novinar sprašuje psihiatra v kliniki: »Kako pa se vam posreči na najlažji način ujeti pobeglega norca?« »Z najstarejšo in najbolj preprosto metodo: malo ličila na ustnice, svetlolasa lasulja in globok dekolte ...« Pomagajmo našim godbenikom