delovnega kolektiva sozd iskra Številka 20/21 - Leto XXII - 14. maj 1983 PREDSEDSTVA KOS SOZD ISKRA So pomoč naši DO 'ektrozveze 8. seje predsedstva KOS Sjja . lskra (bila je v ponedeljek, 9. Jtie1° je vodil predsednik KOS vJ Ker a. rn) je bila problematika, oz ši Rajanja sanacijskega programe i Industrija sistemov za elek- Prvj26 breZ Olepšav 'n r.^rnunr.c P8' ed —’ 1,1 “ uicpaav in naravnost ik0 l ’ ba sanacija v ISEZ ne poteka itv H n 01 Smo s' j° zamislili in da izmed ^ taVk 'n zahtev tako imenovane ^ 'la n 6 *(njige<< o sanaciji niti ena ni liviv 0-*noma izvršena, kljub zame-iicv p '^'inih kadrov in novih sanator-l) feDo0p0bno velja tudi za TOZD TTS - »ej: 'kijev lanskem letu pridela) naj-8rjev®ub’ kakih 11 starih milijard di-. ^udi sanacijski program te r. - 5i>ka in' Za(lovoljil sanatorjev (Iskra Ljubljanska banka, sklad skup- jjj|.erv občine Ljubljana—Šiška), ki ifj/jj1 Pripravljeni sanirati izgube tijg- EPS. Vsa ta dejstva narekujejo ijtii 0 ln hitro akcijo, oziroma ukre-J ' sic • er bo potrebna uvedba druž- lsi dQ^arstva» kaj pa to pomeni, i ljub reorganizaciji DO ISEZ, opravljeni z uspešnim referendumom ob koncu lanskega leta, se razmere v DO še niso stabilizirale in uredile tako, da bi ta naša, pomembna organizacija, ustanovljena za namensko, posebno proizvodnjo, lahko proizvodno zaživela in tako začela ustvarjati dohodek, kljub dobremu kadrovskemu sestavu in tudi obilici proizvodnih programov, namenjenih našim namenskim kupcem. Vzroki za takšno stanje se vlečejo že vrsto let, značilnost obnašanja posameznikov v tej DO pa so izrazito »vrtičkarska usmerjenost«, obilica potrebnih in nepotrebnih programov, pri čemer seveda trpi osnovno-proizvod-nja in pridobivanje dohodka. Vzrok za vse to seveda tiči v kadrovski problematiki in doslej niso tam zamenjali še nikogar, ki ovira objektivno ali subjektivno izvajanje sanacijskega programa. Za sanacijo TTS pa je Sekirnik dejal, da je treba v najkrajšem možnem času,v enem tednu, popraviti in tako pripraviti sanacijski program, da bo ustrezal sanatorjem. Podobno je spregovoril o tej problematiki tudi predsednik sindikata konference DO ISEZ Bernard Lenardič, ki je poudaril, da je sindikat neštetokrat razpravljal o tej problematiki, sprejemal sklepe, sodeloval pri vseh akcijah, vendar pa so vsi sklepi in trdna volja žal ostajali vse doslej samo na papirju. Po- dobno velja tudi za ostale DPO v tej DO. Sicer pa so po njegovem mnenju začeli izdelovati sanacijski načrt prepozno. Po posegu še nekaterih članov predsedstva KOS je predsedstvo menilo, da je potrebno nuditi vso pomoč sindikalni konferenci v tej DO, dalje je potrebno organizirati odkrite pogovore z delavci ISEZ na vseh lokacijah brez poslovodnih organov, nuditi konkretno pomoč tudi vsem ostalim DPO v tej delovni organizaciji, za TTS pa poskrbeti, da bo čim prej pripravila takšen sanacijski načrt, da bo izplavala iz izgub. Pri vsem tem se sindikat globoko zaveda težke in zapletene situacije v tej DO, saj sta trenutno ogrožena socialna varnost in nadaljnji razvoj te DO, pri čemer pa se mora na vseh ravneh spet in znova pokazati iskraška solidarnost, ki je že tolikokrat poprej pomagala marsikateri naši TOZD ali DO, da se je izkopala iz izgub, preusmerila svoj program in začela uspešno poslovati v okviru SOZD Iskra. In končno so se tudi še dogovorili, naj skličejo partijsko problemsko konferenco,v DO ISEZ. V drugi točki dnevnega reda je predsedstvo KOS obravnavalo osnutek programa dela KOS za leto 1 983-84 in ga brez posebnih pripomb sprejelo kot predlog programa dela KOS za prihodnje obdobje, ki naj bi ga kot dokončen dokument sprejela bližnja letna delovna konferenca KOS SOZD Iskra^n bi jo sklicali 18. maja letos. Na dnevnem redu letne konference sindikata naj bi bilo najprej poročilo o delu KOS za minulo obdobje, sprejem programa dela KOS za leto 1 983-84 in končno problematika dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra. Ob koncu seje pa je predsednica konference sveta ZSMS SOZD Iskra Janja Žlebnik na kratko poročala o delu in problematiki mladinske organizacije v SOZD Iskra s čemer se sindikat konkretno seznanja z mladinsko problematiko in kar mu omogoča tudi konkretnejšo pomoč tej pomembni organizaciji, ki v Iskri ni tako maloštevilna. D.Ž. <(^v /. maja so v sežanski temeljni organizaciji Sprejemniki pripravili v^iučj10 °,vor‘lev novih proizvodnih in skladiščnih prostorov. Z otvoritvijo je bila 0 hii.^na '• etapa investicije v proizvodnjo transformatorjev, ki jih bodo prodajali jggfll konvertibilna tržišča in predstavljajo največji delež izvoza tozda. Slav- Sbči°Vornik na otvoritvi, ki se je je udeležilo več gostov - -predstavnikov skupšči-%le re DPO Sežane in Iskre, je bi! namestnik predsednika KPO SOZD Iskra jantar. hd ^e,ek Prikazuje halo za proizvodnjo transformatorjev v izmeri 1200 k v. m tik Sn(J lori'vji°- S preselitvijo transformatorske dejavnosti v te prostore bodo bi- S« \'(Fn povečali obseg proizvodnje, produktivnost in izvoz; v 570 k v. m velikem ^ skladišču pa bodo posodobili in uredili skladiščno poslovanje. Vse predstavnike DO in TOZD, ki jih zanima potek aktivnosti na temo Celostne grafične podobe Iskre, s poudarkom prikaza uporabe identifikacijskih elementov na izdelkih in embalaži Iskrinega programa, vabimo na kontaktni razgovor, ki bo 24. maja 1983, ob 13. v prostorih Iskre Commerce, TOZD Marketing, Poljanska 31, Ljubljana. A COMMERCE V PRVEM ČETRTLETJU *voz in uvoz pod načrtovanima Commerce je v letošnjem prvem četrtletju dosegla za 6.679,9 milijona di-ot P>r0daie in storitev. S tem je celotni načrt uresničila z 19 odstotki, za enak * Pa je prekoračila rezultate iz enakega lanskega obdobja. -Posamezne temeljne organizacije so poslovale takole: Prodaja je na jugo-,0Vanskem tržišču prodala oz. kupila za 2,2 milijardi dinarjev blaga, kar jeza oraj tretjino več kot v lanskem prvem četrtletju. Servis je opravil za nekaj , a0ni kot 240 milijonov dinarjev storitev in prodal rezervnih delov, to je za » /o več kot lani, v Zunanjem trgu so izvozili za približno 42 milijonov dolar-X°ziroma za 6% več kot lani ter uvozili za 24 milijonov dolarjev, kar pa je ^ec kot četrtina v primerjavi z lanskim januarjem, februarjem in marcem, ealizacija Zastopniške dejavnosti je znašala 18,5 milijonov dinarjev, s en,er so prekoračili lanskoletni rezultat iz enakega obdobja za 36%. V j^arketingu je znašala realizacija nekaj manj kot 45 milijonov dinarjev in so nskoletno realizacijo prekoračili za 28%. SL' 0bU ZlJNANJI trg sisi^^Hjenih 42 milijonih dolarje fci|no Commerce izvozila na konver-'»v °hmočje za skoraj 31 milijo-Hlev° ^V' Celoten izvoz je 617^ P°d načrtovanim in je dosegel Ste, ^IfiePA nnnrto NIoicloKčz^ ro-zi11_ . nega načrta. Najslabše rezul-dosegli na tržiščih Srednje V-, v Sovjetski zvezi in v Turčiji. ov Za nezadovoljive rezultate (ifUSarn* izvozniki pa poudarjajo ■Ha 7 171 tud’ tole: poslovna in iz-|izdpn.nes*i*vost ter kakovost-Iskri-itže r, - v vedno bolj slabšata, kar se n stevilnih reklamacijah, sporih ipd. Tudi konjunktura za prodajo Iskrinih izdelkov se še ni začela zboljše-vati, v vrsti dežel v razvoju se možnosti poslabšujejo, le v državah, ki so članice SEV, so možnosti razmeroma dobre. Prav enak odstotek, kot pri uresničitvi letnega izvoznega plana je tudi pri uvozu. S konvertibilnega območja je Iskra uvozila za dobrih 21 milijonov dolarjev in le za 2,7 milijona s klirinškega območja. Skupno je Iskra v prvem četrtletju prijavila uvoz v višini 37,7 milijona dolarjev, uvozila pa je za omenjenih 24 milijonov dolarjev. TOZD PRODAJA Na jugoslovanskem tržišču je še naprej izredno veliko povpraševanje po širokopotrošnih izdelkih in od tod tudi prodajni uspehi: so za več kot 40% boljši kot v enakem obodju lani, z njimi pa so presegli četrtletni načrt. Največji problem v dejavnosti Maloprodaje so še vedno zapadle terjatve, glavni vzrok pa je v neažurnosti podatkov. V nabavni dejavnosti so za potrebe Iskrinih tovarn kupili pri jugoslovanskih proizvajalcih v prvem četrtletju za dobro milijardo dinarjev surovin, polizdelkov in izdelkov. Letni plan so s tem uresničili 22-odstotno, lanskoletno realizacijo pa prekoračili za 18%. Vzrokov, da načrta niso uresničili, je več, omenimo pa predvsem pomanjkanje nekaterih repromaterialov na jugoslovanskem tržišču. TOZD SERVIS Načrtovane naloge so Iskrini serviserji presegli za 18%, hkrati pa realizirali celo za'35% več, kot v enakem obdobju lani. Kljub izredno dobremu delu pa se serviserji srečujejo še naprej s kopico problemov — od pomanjkanja ne- (Nadaljevanje na 2. strani) Četrtega maja, ko smo se vrnili na delo po prvomajskih praznikih, smo se tiho in spoštljivo poklonili spominu našega preminulega voditelja tovariša Tila. Pred vhodom v novogoriško Iskro — Avtoelektriko je bilo postavljeno njegovo obeležje, okrašeno s spomladanskim cvetjem, ki je spominjalo na morečo obletnico, obenem pa potrjevalo našo odločnost, gojiti bratstvo in enotnost, ter trdno voljo, hoditi po poti, ki nam jo je začrtal sin jugoslovanskih narodov in. narodnosti. V ISKRI IEZE v Skupnih službah so se na obletnico smrti predsednika Tita poklonili njegovemu spominu. Komemoracijo so pripravili mladinci in prav iz ust mladih je najlepše zazvenela obljuba, da bomo ostali zvesti njegovi revolucionarni poti, samoupravljanju in neuvrščenosti. ODLIKOVANJA ZA 21 DELAVCEV ISKRINE TOZD SERVIS Odlikovanci — ambasadorji dobrega dela V današnjem času stabilizacijskih prizadevanj in krepitve vzajemne povezanosti vse Jugoslavije so posebej pomembna srečanja, na katerih prihaja do izraza zavest delovnih ljudi in njihova gospodarska uspešnost. Zato je bila tudi skupna seja delavskih svetov Iskra Commerce in TOZD Servis v Ljubljani v bistvu ne le srečanje zaslužnih delavcev iz vse države, ampak tudi zaveza, da bodo tudi v bodoče skupno in uspešno delovali v prid delovne organizacije in celotne socialistične skupnosti. Na skupni seji delavskih svetov Iskra TOZD Servis in Iskra Commerce, ki je bila pretekli petek, 6. t.m. v Ljubljani, je predsednik skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik Maks Klanjšček izročil državna odlikovanja za posebne zasluge in uspehe pri delu 21 delavcem TOZD Servis iz raznih Iskrinih servisov. Iskrina servisna mreža ima svoje začetke v letu T953, ko sta bila ustanovljena prva servisa v Ljubljani in Beogradu. Danes je to razvejen sistem, saj ima Iskra 34 lastnih in okoli 300 pogodbenih servisov po vsej Jugoslaviji. V temeljni organizaciji Servis je od 600 delavcev kar 400 zaposlenih v republikah in pokrajinah izven Slovenije. Več kot polovica delavcev se ukvarja s servisiranjem zahtevnih profesionalnih naprav in sistemov. TOZD Servis si je za letos zastavil pogu men delovni načrt: vrednost servisnih storitev naj bi znašala 530 milijonov dinarjev, od prodaje rezervnih delov naj bi iztržili 400 milijonov dinarjev, skupaj s še nekaterimi dodatnimi postavkami pa naj bi celotna realizacija znašala 960 milijonov dinarjev. Že tako visok načrt so pozneje še povečali za 50 milijonov, tako da bodo letos prvič presegli magično mejo milijarde dinarjev realizacije, kar bo v primerjavi z lanskim letom kar za četrtino več. Seveda tu ne gre zgolj za popravila pokvarjenih aparatov ampak tudi za vzdrževanje že obstoječih naprav in sistemov. Vsekakor imajo za dosežene rezultate TOZD Servis zasluge tudi odlikovanci, ki so s svojim prizadevnim in vztrajnim delom pripomogli k razvoju servisne dejavnosti kot pomembnega elementa trženja. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik, ki je odličja predal zaslužnim delavcem, je med drugim poudaril: »V primeru TOZD Servis gre nedvomno za TOZD, na katerega čvrsto delovno zavest in dobre poslovne rezultate lahko naša skupnost računa tudi vnaprej. Zato se čestitkam ob teh odlikovanjih iskreno pridružujem tudi sam!« »Odlikovanci so bili vsekakor entuziasti pri delu, privrženi tako SOZD Iskra, kot tudi celotni družbeni skupnosti. Prav z dobrim delom tako v lastni TOZD kot tudi v širšem okolju pa so odlikovanci hkrati tudi nosilci naše socialistične usmeritve in ambasadorji dobrega dela« pa je v svojem nagovoru poudaril Šimen Primožič, direktor DO Iskra Commerce. viaL PREDSEDSTVO SFRJ je z ukazom št. 7 z dne 2. 2. 1983 odlikovalo za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za socialistično izgradnjo države z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo 1. Jože Čebela 7. Slavko Najmiler 8. Milan Pantelič 9. Miro Stegnar za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države z Redom dela s srebrnim vencem 1. Mustafa Agič 4. Radovan Domazet 2. Mara Beltran-Rilonja 5. Živojin Jovanovič 3. Marjan Cankar 6. Selim Kantardžič za prispevek pri socialistični izgradnji države z Medaljo zaslug za narod 1. Igor Dolenc za trud in dosežene uspehe pri delu z Medaljo dela 5. Boris Durjava 6. Roman Mavrič 7. Peter Milavec 1. Mladen Bauk 2. Milan Belec 3. Stanislava Buh 4. Pavle Cvetkovič 8. Franc Rotar 9. Vinko Šajn 10. Anton Vatovec Odličja pomenijo obveznost! Izmed odlikovancev Iskrine TOZD Servis je najvišje odličje — red zaslug za narod s srebrno zvezdo prejel Jože Čebela, pomočnik direktorja TOZD Servis. Zato smo ga zaprosili za kratek razgovor. Ko danes slavimo odlikovance servisa, nam uhaja misel nekam daleč nazaj, na začetke delovanja tega servisa. Kaj bi na kratko rekli o tem? »Tako je. Servisovi zametki segajo že v leto 1953, ko ga je ustanovila Kranjska Elektromeharuka. Od tedaj je minilo 30 let. V obdobje, ko je bila ustanovljena PSO (prodajno servisna orga- nizacija) 1961. leta pa sodijo tudi prvi zametki tržne funkcije, saj je bila poleg prodaje in predstavništev ustanovljena tudi servisna mreža. Med današnjimi odlikovanci je tudi nekaj veteranov, ki so sodelovali pri nastajanju tega servisa. S tem so pomembno prispevali k plasmaju Iskrine proizvodnje na celotnem jugoslovanskem tržišču. Vsi ti naši. delavci pri svojem tedanjem delu niso izražali pripadnosti zgolj TOZD ampak so bili vedno ambasadorji celotne Iskre, tako v dobrem, kot tudi v slabem.« Servisna organizacija se je v dolgoletnem delovanju Iskre očitno v celoti potrdila. Kakšno je njeno mesto v Iskri? »Pri ražvoju servisa bi sedaj vendar kazalo opozoriti, da je bilo vlaganj V servisno dejavnost, kljub- njegovim uspehom, premalo. V Iskri se nismo vedno dovolj zavedali, da je servisna dejavnost pravzaprav logično nadaljevanje proizvodnje. Za poslednje obdobje pa le moram reči, da so se stvari obrnile na bolje, saj smo uspeli s pomočjo vlaganj iz združenih sredstev SOZD in IC le dograditi nekaj naših najnujnejših objektov za potrebe servisa in s tem omogočili hitrejšo rast in kvalitetno izboljšanje te in celotne naše dejavnosti.« V čem se pravzaprav kaže dejanska dejavnost Iskrinih servisnih enot? »Polovica dela naših servisov je delo na profesionalni tehniki, druga polovica pa se nanaša na delo pri širokopo-trošnih artiklih. Seveda pa taka sestava dela zahteva več znanja in torej bolj usposobljene kadre, pa tudi boljšo opremljenost s specialnimi aparaturami — vse to pa seveda zagotavlja visok nivo servisnih storitev. Servisna organizacija v Iskri je zelo razvejana. Koliko je njenih enot? „Našo servisno dejavnost opravlja ta čas poleg 34 lastnih še 300 pogodbenih servisov. Zato mora biti pri tako široki mreži to delo dokaj odgovorno in natančno koordinirano, če hočemo zagotoviti primemo oskrbljenost z vsemi potrebnimi rezervnimi deli, s tehnično dokumentacijo in z neprestanim uvajanjem moderne tehnologije servisiranja v vseh servisih našega sistema. Zaradi tolikšne geografske razpršenosti po vsej Jugoslaviji imate gotovo tudi specifične probleme? Prejšnji teden je obiskal Iskro novi francoski veleposlanik v naši državi g. Jaajues Dupuy (v sredini). Sprejel ga je predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, po razgovorih v Iskri pa je visoki gost obiskal še Ljubljansko banko in novomeško IM V. Vsekakor. Predvsem pogrešamo učinkovit informacijski sistem, ki bi posredoval poslovne in samoupravne informacije. Ta v Iskri še ni toliko dodelan tako, da bi bili sprotno v Iskrinih servisnih organizacijah delavci vedno zadovljivo obveščeni o aktualnih dogajanjih. Tako se nemalokrat dogodi tudi obratno — posamezni delavec v oddaljeni filiali si mora neredkokdaj reševati posamezne kočljive zadeve tudi sam; Naj navedem samo primer: srečujemo se s težavami pri oskrbi z rezervnimi deli. Proizvodnja smatra, da je prva v prioriteti proizvodnja za izvoz, na drugem mestu rezervni deli za izvoz, na tretjem proizvodnja gotovih izdelkov na domačem tržišču in šele na četn-tem mestu so rezervni deli, ki so namenjeni servisiranju. In če ob tem navedem, da mora biti po zakonu izdelek servisiran v najmanj 45 dneh, sem pravzaprav povedal o tem vse.... Ali imate tudi težave v samoupravnem dogovarjanju in drugih družbenopolitičnih akcijah — zaradi te razpršenosti? Samoupravno in družbenopolitično delovanje imamo z ozirom na dislociranost kar dobro organizirano. 19 delavcev delavskega sveta naprimer prihaja iz TOZD širom Jugoslavije, iz Slovenije jih je le 5, vendar jih na nobenem zasedanju ne manjka manj kot eden, kvečjemu včasih dva. Vse seje samoupravnih organov vodimo v srbohrvaškem jeziku, tako se bolje razumemo, težava je le v tem, da velikokrat ne uspemo vedno vseh gradiv za samoupravne organe prevesti v srbohrvaški jezik. Na srečo je v skoraj vsakem servisu vsaj en Slovenec, tako da le-ta gradivo prevede svojim sodelavcem. Kdo so delavci, ki so bili sedaj odlikovani? Po katerih kriterijih so bili odlikovanci izbrani? Odlikovanja so prejeli delavci za dolgoletno uspešno delo in pri razvoju te dejavnosti. V razgovorih z odlikovanci se je izkristalizirala misel, da oni sami ta priznanja smatrajo ne-le kot priznanja njim samim, temveč, vsem delavcem Iskra Commerce. Ta priznanja so dobili delavci vseh struktur — od odpremnega manipulanta do direktorja. Kaj bi rekli ob svojem tako visokem odlikovanju? Zame je to v bistvu že petnajsto odličje, priznanje, nagrada, ki sem ga prejel. Doslej sem namreč prejel že zlati in srebrni znak slovenskih sindikatov, plaketo Zveznega odbora sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije, priznanje asociacije samoupravljalcev Jugoslavije pa Iskrška priznanja krajevne skupnosti, in občine in druga, za opravljanje 54 različnih funkcij. Prejšnji mesec sem imel tudi že srebrni jubilej — 25 let dela v Iskri. Vsekakor pa mi to zadnje odličje pomeni enako kot vsem drugim delavcem, ki so jih dobili nadaljnjo vzpodbudo in obvezo, da bom še vnaprej vse preostale življenjske sile maksimalno vlagal za nadaljnji ekonomski krazvoj Iskre ter za razvoj socialističnega samoupravljanja. Ta odličja seveda moramo po eni strani smatrati kot priznanje za uspešno delo na strokovnem področju, in za dosežene rezultate, po drugi strani pa tudi za prispevek k socialističnem samoupravljanju in le izgradnji vseh samoupravnih asociacij in s tem naše družbe kot celote. In kako gledate v prihodnost posebej glede na sedanje težavne gospodarske razmere? »Glede na težko ekonomsko situacijo sem v pogledu bodočega pozitivnega razvoja vendar optimistično razpoložen. Želel bi le, da bi bili optimisti tudi vsi drugi in da bi na tej osnovi z maksimalno angažiranostjo razreševali probleme in z vso odgovornostjo ter medsebojno delavsko solidarnostjo nesebično pomagali drug drugemu. Vsi v Iskri — od razvojnih delavcev, delavcev v proizvodnji in delavcev s tržnega področja se moramo zavedati, da imamo skupne interese in da bomo enotno vključeni v združeno delo težave najlažje premostili.« ^0 Jubilanti dela v DO IKM. Nagrajenci dela v DO IKM Izvoz in uvoz pod načrtovanima (Nadaljevanje s 1. strani) katerih rezervnih delov do zalog, pa od likvidnosti in terjatev do bencinskih omejitev, o čemer pa pišemo v tej številki v posebnem članku. TOZD ZASTOPSTVA Verjetno ni treba posebej ponavljati, s kakšnimi problemi se srečuje ta temeljna organizacija zaradi znanih neugodnih gibanj v zunanjetrgovinski menjavi s konvertibilnim območjem. Z omenjenimi 18,5 milijoni dinarjev so se precej približali četrtletnemu načrtu. Glede na sklenjene posle vse kaže, da bodo v prvem polletju kar dobro poslovali, vendar če ne bo novih administrativnih omejitev. TOZD MARKETING Podobno kot večina dejavnosti v Iskri Commerce, razen Domače prodaje, tudi v Marketingu niso povsem uresničili četrtletnega načrta, močno pa so presegli rezultate iz enakega obdobja lani. Na področju tržne dejavnosti so v prvem četrtletju podpisali dogovor s podpisniki Samoupravnega sporazuma in pogodbe s pogodbenimi kupci. Uspešno so izvedli tudi prodajne pogodbe. Prav tako je lepe rezultate dosegla tudi marketinška dejavnost z raziskavo tržišča, oblikovanjem, ekonomsko propagando in publikacijami, institucionalno propagando ter sejemsko dejavnostjo. LD Vse pogosteje državne praznike v delovnih organizacijah obeležijo tudi z delovnimi praznovanji. Tako so praznovanje dneva OF, 27. aprila in praznovanje dela 1. maja v delovni organizaciji Institut za kakovost in metrologijo obeležili še s proslavo delovnih jubilejev. V uvodu slovesnosti je spregovoril direktor delovne organizacije Šušulič o pomenu praznikov in med drugim poudaril: »Ta praznik, 27. april, pomeni spomin na eno prvih organiziranih priprav, oz. odločitev slovenskega ljudstva za organizirano borbo za osvoboditev! »Utrditev narodne zavesti slovenskega ljudstva je navezal t)a celotni razvoj formiranja modernega slovenskega naroda v teku zadnjih 200 let. Pri tem je poudaril, da »pomeni 27. .april novo kvaliteto v borbi slovenskega ljudstva proti tuji dominaciji. (Nadaljevanje na 4. strani) Potrebe po sodelavcih Na tem mertu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, ts^ redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v i* SOZD ali posameznih DO. Prav tako bofno v skladu z 89. členom ssmoupr^j l |,v sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki Jim v jv,, oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, kj.j^ želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vo^ in vostvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse ki bodo prispele k nam do vklučne vsakega ponedeljka. . ■> Objava zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucij* 3, u Ijana, E—11, telefon 324—f)61.int. 21—25. ISKRA — INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA I. TOZD Tovarna sestavnih delov in delovnih sredstev, Savska 3, Ljubljana. Delavski svet ponovno razpisuje dela in naloge vodje računovodskega sektorja Pogoji: dipl. ekonomist, 4 leta delovnih izkušenj pri nalogah ekonomike, pl3,!' finančno računovodskih zadev ., .gt Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri kandio upoštevali celovitost strokovnih znanj in osdbnostnih lastnosti v skladu s kriten)1 , drovanja po Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske polih' , območju ljubljanskih občin ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter p08 vanja' in usklajevanja delovnega procesa. Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj katitj^ pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno konus (kadrovska služba). O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa novanju na delavskem svetu TOZD. oWe II. Delovna skupnost za skupne zadeve Ljubljana, Kotnikova 6 Delavski svet razpisuje dela in naloge vodje področja za orgamzadjo m Pogoji: dipl. ing. matematike, informatike ali dipl. organizator, 5 let delovnih šenj iz področja računalništva in organizacije, znanje angleškega jezika. . ,at6< 6, ’ Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri kandi ^ % upoštevali celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s krite0) ,, jati i drovanja po Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske P° — I — _ — 1 - - 1 " 1— It — 1 —11— — l— X f rt *■ -w r\ s-o n i t rv i/z-vzi n in cin I H tCl [ [P | območju ljubljanskih občin ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter p vanja in usklajevanja delovnega procesu. Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let. . di^* Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kan < pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno kofiU (služba kadrovanja). O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa novanju na delavskem svetu DSSZ. ISKRA — INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA, TOZD Tovarea" tematskih in varilnih naprav 1. tajnik samoupravnih organov 2. likvidiranje in kontiranje 3. KV strugar 4. priučen delavec za opravljanje del in nalog struženja 5. priučen delavec v proizvodnji Pogoji: K0N) ( »v N j. h% niel Nrj H aeije laitie, 3; V Pod 1) — končana I. stopnja pravne, upravne ali družboslovne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 90 dni Pod 2) — ekonomski tehnik — 4 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 90 dni Pod 3) — KV strugar — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 60 dni Pod 4) — končana osnovna šola — 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah v proizvodnji — dvoizmensko delo — poskusno delo 60 dni Pod 5) — končana osnovna šola 6 mesecev delovnih izkušenj .x — poskusno delo 60 dni Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, razen za dela in naloge ta) „ samoupravnih organov za določen čas (nadomestilo delavke na porodniškem ° Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo v o s mi h po objavi na zgoraj navedeni naslov, kjer dobijo lahko tudi dodatna pojasnila. K dati bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ‘ftAt h IC01' Kd A 'linj ante. ISKRA—INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ n.sol.o. LJUBLJANA Stegne 23 TOZD BATERIJE, Ljubljana 1. v odit-"delovnih sredstev in vzdrževanja . . agij Pogoj: Visokošolska izobrazba dipl. inženir strojništva in štiri leta delovnih izK .j, ali višješolska izobrazba inženir strojništva in pet let delovnih izkušenj z rrwzn ugotavljanja delovne zmožnosti. 2. Orodjarja v sektorjih delovnih sredstev in vzdrževanja $ Pogoj: poklicna šola — orodjar (KV) in dve leti delovnih izkušenj. Poskusn traja 40 delovnih dni. Delo je samo dopoldne. V delovni skupnosti skupnih služb — komercialnem področju 1. pripravnika — ekonomskega tehmka tra)1*-J za določen čas. Obstaja možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pripravništvo 5 mesecev. Delo je samo dopoldne. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas (razen P°r nika) s polnim delovnim časom. . Iiajil Prijave pošljite na naslov ISKRA—INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ U',D'U Stegne 23 — kadrovsko socialna služba v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o v obvestili v 30 dneh po zaključnem roku za sprejemenanje prijav. % «13 s n?; Vi %or Vei Me( ISKRA — KIBERNETIKA, TOZD TOVARNA ŠTEVCEV KRANJ vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oz. nalog pri montaži elektronskih štev posebnih naprav: 1. 3 dektromehamke specialiste 2. 2 samostojna elektromehanika 3. 3 elektromehamke 4. 1 finomehanik specialist 5. 1 finomehanik Za opravljanje teh del morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: Za točko 1 in 4: — 3 letna poklicna šola ustrezne smeri, — 4 letne delovne izkušnje. Za točko 2: — 3 letna poklicna šola ustrezne smeri, — 3 letne delovne izkušnje. Za točko 3 in 5: — 3 letna poklicna šola ustrezne smeri, — 1 letne delovne izkušnje. Skupni pogoj za opravljanje teh del je tudi ustrezen nivo razvitosti psiho i sposobnosti in spretnosti. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA K NET1KA, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj. ,i (Nadaljevanje na 3. $tral" Jtg Jrg !°i Jrg ;cc i,skr v ,bij< 6eta. Jrg Mec delo čtika S hoj V N V S I# Vv; »že Vod % 'ft d lana' lidaf rii^ pod1 ndid’’ nisi)0 oi|1,t’ ,i# jida10' riji^ Pl; l!()^fcNZ4 roDENZATORJI ~ SEMlC TOZD elektronski Zvečati izvoz 1,9 konvertibilno tržišče *a 60 % . |*red kratkim smo obiskali Iskrino TOZD Elektronski kondenzatorji, id ~®>uje v okviru DO Iskra—Kondenzatorji v Semiču, Njen direktor, petintri-esetletni Boris Lovrenčič, nam je najprej podrobneje spregovoril o TOZD, 118 katere čelu je, potem pa smo si tudi ogledali proizvodnjo. °wis Lovrenčič, doma a Starega trga 66 KoIpLje najprej končal srednjo ,ehruško šolo strojniške smeri, nato pa je končal še višjo šolo za organizacijo .e* v Kranju. V se miš ki Iskri je zaposlen nepretrgoma od 1967. leta, od 1977 eta pe je na čelu TOZD elektronsTd kondenzatorjTPoleg poklicnega dela je 8ovh 0 ie torei tista veja, ki jo lojetud?od°če čedalje bolj razvijali in la. y Tr.erTleij našega bodočega razvo-10% m OZD je zaposlenih približno pan,. ostale zaposlene so žene. nov ,.et° 1983 je približno 520 mili-■čga je l?®riev celotnega prihodka, od j % proizvodnje namenjene ir% ’ 'jt to predvsem na konvertibilno 1 ^ letošnjem letu imamo zastav- ^kr " 'i in ivrfrpdstavlja izdelke iz koopera-ante e lei za katere iščemo koope- ku^! Sad ,:n,etiiski2;maia 1983 .,skra Sek'sejem na Podstavlja na dveh stojnico dp|ZUnaniem prostoru prikazu-%onsi,OVanie ERO in razstavljamo e Centrale V konte merili v no- tri^i, rip(Sf :ev» radi) f^ALAVA Razs,S- P3! 1983 !skra'ava električnih ročnih orodij. ;H0 in nC Podstavlja s programom Pr„: , Ferlesa. Lacija: Iskra Marketing Js}9- ““ja 1983 iorZa a “talega gospodarstva. 'Udbe ^ro8ramov za kooperacijske Mr; }r5tant: Drago Novak uator: Iskra Marketing -•uuje c.ku m razstavljamo njen, ^ centrale v kontejnerju, v no->roipL. Program Avtomatike. Mani ant: kolona Pogačar w... ator: Iskra Marketing '^-2] Medi, * maia 1983 lCmNAa83razstava prometa , nta Avl ° ■ r,Ve Za tematika bo predstavila nabij^ !cta, avtomatizacijo cestnega pro- ^ Sekm 0rganj nt; Drago Novak ac,ja: Iskra Marketing Medi6, toaia 1983 sejem »INTEL«. * °rganizaciji ISEZ in Kiber- nred^tavili t0'A'odn°Sla predstavili del svojega Melcto®3 Programa. ‘toieW strojnice: Dino Vlačič ManL*: Zvone Zupanek acija: Iskra Marketing AIRES junija 1983 lnameriiv J .»-• ■ lska razstava transporta in ter panameriški kongres S: $$’ Mvaii° Predstavila kot nosilec ju-" 1°že|e?n.c Ponudbe za avtomatiza- , . /.ti rtVlVltldi ,0dja'' f,c.1“ telekomunikacijo. Mani, °j“tce: Danijel Paskvalič ac,ja: Iskra Marketing •sfe- Zbral: LD Ijeno v gospodarskem načrtu nalogo, da povečamo izvoz na konvertibilni trg glede na leto 1982 za 60%. Izvažamo predvsem v zahodno Evropo, Ameriko in delno v Afriko.« Ali bi nam morda lahko spregovorili tudi o podatkih poslovanja vaše TOZD v prvem četrtletju letošnjega leta? Ocenjujemo, da bo prvi kvartal letošnjega leta relativno zadovoljivo zaključen, čeprav ne moremo biti v celoti zadovoljni z realiziranim izvozom. Na konvertibilnem trgu imamo v zamudi izvoza za približno 50.000 dolarjev glede planskih obveznosti, vendar upamo, da bomo to razliko uresničili v zadnjih treh kvartalih. Srečujemo se tudi z izredno velikimi problemi pri oskrbi z repromaterialom, kajti TOZD svoj repromaterial za potrebe proizvodnje uvaža skoraj 90 %. Poleg tega , pa je del domačih reprodukcijskih materialov, ki smo jih v prejšnjih letih dobivali z domačega trga, usmerjen v izvoz, in tako domači dobavitelji niso sposobni izpolniti obveznosti. Glede na relativno slab izvoz v letu 1982 in s tem tudi slabši devizni priliv, se v letu 1983 zastavlja vprašanje premajhnega priliva deviznih sredstev. S tem pa je onemogočena pravočasna nabava uvoznih repromate-rialov. Zaradi znane situacije v našem gospodarstvu je ta še tudi dodaten ukrep tujih dobaviteljev, ki zahtevajo, da vse dobave plačamo vnaprej, kar predstavlja za nas še dodatne stroške in obveznosti. Poleg tega imamo v prvem kvartalu velike obveznosti za odplačilo kreditov za uvoz najetih v letu 1982 repromateriala, to pa je posledica lanskoletnega ukrepa, ko smo prešli na 30 % razpolagalno pravico z devizami.« Torej boste, kot vse kaže, in v tem pogledu ste zagotovo tudi malce optimist, letošnje leto, če bo šlo vse tako kot doslej, verjetno uspešno zaključili. Kakšne pa so vaše perspektive za naprej? Katera industrija, predvsem domača, pa uporablja vaše izdelke? »Naš bodoči razvoj je predvsem usmerjen v profesionalizacijo našega programa na eni strani, na drugi strani pa v predelavo miniaturnih kondenzatorjev, torej v svetu poznanega rastra kondenzatorjev, ker je dejanskocelotna svetovna industrija prešla na manjše rastre in nas s tem prisilila, da moramo v čim krajšem času preiti na to proizvodnjo, saj je to eden izmed pogojev, da se bomo obdržali na svetovnem trgu. Za domačo jugoslovansko industrijo proizvajamo v glavnem kondenzatorje vseh vrst, predvsem so tukaj naši tradicionalni kupci El Niš, Gorenje, RiZ, Ča-javec in pa tudi naše organizacije združenega dela v okviru SOZD Iskra. Do zdaj smo v glavnem to počenjali na kupoprodajnih osnovah, vendar glede na dano situacijo v naši tovarni in v celotnem gospodarstvu z ozirom na primanjkovanje deviznih sredstev, smo v razgovorih z določenimi OZD v Iskri, da preidemo na dohodkovne odnose, to je, da tudi one prispevajo svoj delež pri soudeležbi z devizami glede na našo udeležbo v njihovih izvoznih artiklih. Tukaj smo naredili korak naprej lani z El Niš, in prvi rezultati bodo prišli na dan že v letošnjem letu, ker smo šli v skupen izvoz njihovih izdelkov na zahodno tržišče. V tem poslu z El Niš smo šli na soudeležbo v izvoznem artiklu in jasno, kolikor je naš izdelek udeležen v njihovem artiklu glede na prodajno ceno, dobimo plačan tisti odstotek v devizah, kar nam bo bistveno pomagalo pri reševanju problemov z oskrbo z repromaterialom. V domači hiši pa je tu bistveno večji problem, ker vsem našim osnovnim organizacijam primanjkuje deviz, vendar bomo morali najti razumno pot in skupne probleme reševati z namenom, da bi se Iskra kot celota obdržala na zahtevnem tujem trgu.« D.Ž. V Trbovljah izvoz nad načrti »Kar dobro smo zaključili prvo letošnje trimesečje in tudi aprila je šlo po načrtih. Bilo je nekaj težav z nabavo repromateriala, smo jih sproti uspešno reševali,« pravi Adi Peitl. Poleg rednega dela pa hitijo s pripravami na novo investicijo, za razširitev kapacitet Tudi številke o poslovnih rezultatih kažejo, da so dobro poslovali. Dosegli so 25 % celotnega prihodka za letošnje leto in tako prvo četrtino leta zaključili z dpbrim ostankom dohodka, čeprav izvozno stimulacijo šele pričakujejo in to v višini 12 milijonov dinarjev. Morda je najbolj razveseljivo, da so tudi s porabljenimi sredstvi ostali v mejah načrtov in so tako stroške obrzdali, kar se sicer le redko zgodi. Z osebnimi dohodki so ostali na lanski poprečni ravni in bodo skladno s predpisi naredili poračune šele v drugi polovici leta. V proizvodnji je vse teko po načrtih in so mrežni plan za prvo četrtletje dosegli s 100%. Tudi izvoz je dobro tekel, zlasti konvertibilni, ki so ga celo presegli za 3%. Skupno 978 tisoč dolarjev je bil vreden izvoz in od tega je dobrih 500 tisoč dolarjev čistega konvertibilnega izvoza, ostalo pa gre na račun kooperacij. Zelo pospešeno se zdaj pripravljajo na investicijo, ki bo predvsem namenjena razširitvam in posodobitvam sedanjega programa. Raziskave trga kažejo, da bi lahko prodali daleč več pol-prevodniške tehnike —v glavnem diod na domačem trgu, še več pa bi lahko izvozili. Zato investicija sploh ni vprašljiva. Doslej so opravili že vrsto administrativnih opravil, imajo pa že tudi zbrana sredstva, lastna in iz domačih ter tujih posojil. Čakajo le še družbene potrditve na republiški ravni in upajo, da bodo že letos zasadili lopate in začeli z nabavo opreme. Predvsem je investicija namenjena Adi Peitl. avtomatizaciji proizvodnih postopkov, kar bo proizvodnjo povečalo z indeksom 250. Ob tem bodo sicer zaposlili dodatnih 100 ljudi, kar je pri sedanjih 640 delavcih in tako povečani proizvodnji sorazmerno malo. Poleg sedanjih programov bodo proizvajali tudi močnostne tranzistorje. Pospešeno delajo še na dveh razvojnih nalogah; pri obeh sodelujejo s Fakulteto za elektrotehniko. Prvo nalogo rešujejo z laboratorijem za mikroelektroniko s prof. Trontljem v MOS tehnologiji, drugo pa s skupino prof. Furlana za osvajanje bipolarne tehnologije. Nadaljujejo tudi z delom okrog sončne celice katerih so že izdelali prve manjše serije. In kako kaže poslovanje do konca leta? »Za zdaj še kar dobro kaže, zlasti v izvozu. Žal pa domača prodaja iz znanih razlogov upada, kar nas seveda skrbi. Vendar si pomagamo z izvozom, kjer imamo še vedno lepe možnosti. V drugi polovici leta se obeta nekaj več težav pri uvozu repromateriala, vendar upam, da bomo tudi to zadovoljivo rešili. Devize sicer pritekajo, vendar se tudi pri nas čuti pomanjkanje deviz v Iskri in DO, kar seveda vpliva tudi na naše poslovanje in v končni fazi tudi na proizvodnjo«, je zaključil Adi TOZD TV, PRŽAN Prejeli so državna odlikovanja PETER US, EDVARD ZAJEC in VILJEM ZRIM. Medalje zaslug ža narod sta prejela IVANKA AMBROŽ in MARJAN PETRIČ, medalji dela pa MARIJA NIKOLIČ in CILKA POZDERC. SF Francu Kotarju v slovo Smrt ga je hipoma pokosila v avli naše stolpnice, ko je prinašal v uredništvo svoj zadnji, zdaj že poslednji prispevek. Kot da bi smrt sama hotela obeležiti vso naglico, prizadevnost in nenehno angažiranost našega kolege, novinarja in urednika Franceta Kotarja. Obnemeli smo, ko smo zvedeli za njegovo nenadno smrt. Saj je bil nenehno prisoten med nami, Zgovoren, duhovit in priden kot mravlja ta sedeminštiridesetletni mož, oče in soprog, ki ni nikdar odklonil pomoči, kadar smo ga zaprosili, naj kaj postori za uredništvo tudi zunaj svojih delovnih obveznosti. In te obveznosti, obveščanje v združenem delu in v svoji delovni organizaciji, Industriji elementov za elektroniko, je prizadeto in z veseljem opravljal kot novinar in urednik v našem uredniškem odboru. Nič več nam ne bo vsak petek redno prinašal gradiva za prihodnjo številko, nič več se ne bomo mogli obrniti nanj, da bi nam priskočil na pomoč v uredniški in novinarski časovni in drugačni stiski, nič več ne bo njegova bliskavka beležila na filmski trak pomembnih in manj pomembnih dogodkov v Iskri in zunaj nje. Zato pa bo ostal zapisan v našem spominu in pomnjenju kot dober tovariš, duhovit sobesednik, človek, poln energije in zares rojeni novinar. Pomnili ga bodo številni, ki so imeli z njim neposreden stik, tako tisti, ki so biti njegovi sogovorniki v velikih in manjših razgovorih kot tisti številni delavci v TOZD DO IEZE, raztreseni po Ljubljani in njegovi rodni Dolenjski, saj je znal vedno najti pot in besedo za vse ljudi, da bi jih potem s svojo pisano besedo obveščal o njihovem delu, problemih, željah in hotenjih. Ko je pred dobrimi desetimi leti začel delati v Iskri, je zadnjih pet let delal kot novinar—urednik v DO Iskra IEZE. V tem, sorazmerno kratkem času je napisal nešteto člankov, prispevkov, reportaž in intervjujev, ki so ostali zapisani na straneh našega glasila in bodo kot taki ostali pomemben dokument našega časa, dela in snovanja Iskre, v širšem smislu pa tudi našega časa. To pa vsekakor ni malo. Ko se, dragi kolega, klanjamo Tvojemu spominu, se globoko zavedamo vrzeli, ki je nastala v naših vrstah, v katerih si bil tudi Ti eden izmed pomembnih dejavnikov samoupravnega obveščanja in s tem poglabljanja ter razvoja naših družbenih odnosov. Sodelavci V ponedeljek, 25. aprila, so na Pržanu podelili 15 državnih odlikovanj najzaslužnejšim in najbolj požrtvovalnim delavcem Tovarne TV sprejemnikov. Podelitev odlikovanj je kljub zamudi zaradi dolgotrajnega postopka sodila v okvir praznovanja 30. obletnice obstoja pržan-ske tovarne. Priznanja so prejeli: po ukazu predsedstva SFRJ št. 52 z dne 16. 6. 1982 je bil posmrtno odlikovan z redom republike z bronastim vencem BOŠKO JOVIČEVIČ. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo so bili po ukazu predsedstva SFRJ št. 7 z dne 2. 2. 1983 odlikovani: ANTON BE-RAVS, RADO GORJANC, BORIS VUČIČ in posmrtno EMIL PAVLOVČIČ. Z redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani BOŽENA JEMC, ROMAN KAVŠEK, FERDINAND RESMAN, (Nadaljevanje z 2. strani) ISKRA KIBERNETIKA, TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ Delavski svet razpisuje dela, oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje gospodarske priprave proizvodnje — 5 let delovnih" izkušenj v gospodarstvu, — ustrezne organizacijske in kreativne sposobnosti, — pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako »razpis za Merilne naprave«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. ISKRA COMMERCE TOZD ZUNANJI TRG 1. Vodja predstavništva Iskre v Bagdadu, IRAK Pogoji: ekonomska fakulteta II. st. ali fakulteta za elektrotehniko II. st., izpolnjeni pogoji za ZT registracijo pri GZS za opravljanje ZT poslov, aktivno znanje angleškega jezika, 4 leta delovnih izkušenj. Delavec se imenuje za mandatno obdobje 2 let. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Iskra Commerce, Kadrovski sektor. Topniška 58, Ljubljana Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: visokošolska izobrazba ekonomske, komercialne, tehnične ali organizacijske Ohrabrujoči poslovni rezultati v TOZD TTS Rednejša preskrba z materialom v temeljni organizaciji Telefonskih in telegrafskih sistemov že rojeva tudi boljše poslovne rezultate. Po besedah našega sogovornika v tem prispevku v.d. IPO Momčila Staniča, bo-preskrba z materialom po zaslugi izrednega prizadevanja celotnega kolektiva ter s pomočjo SOZD ISKRA tudi v naslednjih mesecih letošnjega leta po vsej verjetnosti zadovoljiva, kar jim zagotavlja neprimerno boljše rezultate od lanskih, ko so se ob koncu leta morali sprijazniti z dokajšnjo izgubo. Takole nam je povedal naš sogovornik: »Repromaterial, ki smo ga dobili konec lanskega leta, delno januarja letos, nam je omogočil takoj začetne faze proizvodnje, februarja in posebej še marca pa tudi dokončno izdelavo na- prav. Tudi sicer lahko ugotovimo, da je nabava repromateriala v letošnjem RAZGOVOR S TODOROM LAZAREVIČEM Dvajset let je prav hitro minilo! Dan, ko slavljenci praznujejo svoje delovne zmage, je vsekakor primerna priložnost za razgovor. Tokrat smo za razgovor prosili nagrajenca 20 letnega dela To-dora Lazareviča. letu, za razliko od lanskega leta, dokaj zadovoljiva in je zato realizacija naše proizvodnje v teh mesecih dobra. V prvem četrtletju smo tako uspeli zaključiti proizvodnjo pomembne serije za izvoz v vrednosti 70 milijonov dinarjev in za nekaj čez 60 milijonov dinarjev za domače kupce. To je ugodnejše kot lani v tem času za kar 4,6 krat. Kot rečeno nam redna oskrba z re-promaterialom omogoča nemoteno proizvodnjo in lahko z gotovostjo napovemo že tudi poslovni rezultat v prvem polletju, ki bo predvidoma uresničen v višini 330 milijonov dinarjev, kar pomeni 109% uresničenje dinamičnega plana, oz. 44% letnega pro-dajneg plana. Glede na lanskoletne rezultate v tem času je primerjava zelo ugodna, saj smo lansko leto v prvih enajstih mesecih uresničili le 160 milijonov dinarjev (tretjino letnega plana), v vsem letu pa 340 milijonov dinarjev, oz. 62 % letnega plana. Torej kažejo rezultati letošnjega poslovanja precej bolje od lanskih in tudi ocena za drugo polletje je dokaj ugodna, ker ugotavljamo, da realizacija plana ni ogrožena. Doseganje vseh omenjenih rezulta- tov nam je omogočila predvsem boljša preskrba z devizami, ki jih delno ustvarjamo z lastnim izvozom, delno pa jih dobimo iz zunanjih virov z združevanjem, pri čemer nam izdatno pomaga SOZD ISKRA. Pri vsem tem velja, da bi pridobivanje deviz z lastnim izvozom lahko bilo precej učinkovitejše, če bi bil priliv deviz od kupcev, ki redno plačujejo, pravočasen. Nadalje nam v tem letu enakomerneje in v večjem obsegu kot lani poteka konvertibilni izvoz. Izvoz na klirinško področje, ki nam je v lanskem letu izpadel v celoti zaradi pomanjkanja repromateriala pa je spet normaliziran, oz. bolje rečeno, celo podvojen. Povemo še lahko, da smo s stalno akcijo zamenjavanja uvoženih komponent z domačimi zmanjšali v letošnjem letu potrebe po uvozu za 53.000 dolarjev, kar nam še dodatno omogoča izvoz na klirinško tržišče, prav tako pa tudi lažje izpolnjevanje obveznosti do domačih kupcev. Vendar imamo nekaj zelo negativnih posledic (izpadov proizvodnje v letu 1982). Manjša realizacija v lanskem letu je imela za posledico manjši dohodek in s tem ustrezno nizke osebne dohodke, kar nam je povzročilo precejšen odliv kadra in to najpogosteje izkušenih delavcev iz razvoja in tehnologije. To je bil tudi eden izmed vzrokov za zmanjšanje števila in upočasnitev manj pomembnih razvojnih nalog ter osredotočenje razvijalcev na manjše število tržno bolj obetavnih nalog. Skratka, doseženi rezultati v prvih treh mesecih nam ob zagotovljenih pogojih za kontinuirano proizvodnjo do konca leta dajo solidne možnosti za uspešno poslovanje in saniranje naše TOZD ter s tem tudi osnovo za boljše nagrajevanje.« B.Č. Ura zgodovine ob obilici potnih kapelj Mladinski pohodni odred 99-d na Čebinah, Vrheh in Čemšeniški planini Kako bi nam opisali teh 20 delov-' ni h let? Od prihoda v Iskro ves čas delam na področju ugotavljanja kakovosti v istem okolju. Začel sem v Sektorju za meritve in kvaliteto Zavoda za avtomatizacijo (ZZA), nadaljeval v istem laboratoriju Iskrinega Raziskovalnega inštituta,(IRI) in nazadnje v današnji samostojni DO — Inštitutu za kakovost in metrologijo (IKM). Kakšna je bila vaša pot v Iskri? Že v prvih dneh v Iskri sem naletel na tovariško pomoč in razumevanje sodelavcev, kar je s časom prešlo v tesno sodelovanje in medsebojno zaupanje. Seveda so vmes bili tudi težji časi, ki pa jih je premagala vztrajnost in prilagajanje. Prehodil sem vso pot od merilnega tehnika, preiskuševalca, raziskovalca kakovosti in od 1974. leta sem na mestu vodje laboratorija za elektronske naprave. Ukvarjam se s tipskim preskušanjem elektronskih naprav—ugotavljanjem njihove ustreznosti v pogledu kakovosti (preverjanje deklariranih podatkov, zahtev tozadevnih predpisov, njihove odpornosti na vplive okolja), sodelujem pa tudi pri preskusih zanesljivosti. V zadnjih letih pretežno delam na problemih električne varnosti. Poleg rednega dela v Inštitutu že skoraj deset let sodelujem pri delu JEK in IEC, kot sekretar Tehničnega pododbora za varnost (TPO—-12B) Tehničnega odbora za radiokomunikacije. Leta 1980 sem od Zveznega zavoda za standardizacijo prejel zahvalo za zasluge pri delu na nalogah jugoslovanske standardizacije. Pred kratkim pa sem ob 25-letnici JEK izvoljen za zaslužnega člana Zveze strojnih in elektrotehniških inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Vsekakor taka nagrada človeka nav-duši? Ga pa tudi obvezuje? Pred praznovanjem 1. maja so nam jubilantom dela v IKM predali nagrade in priznanja. Enako kot drugi sem tudi sam bil deležen prijateljske pozornosti sodelavcev in se ob tem zazrl v preteklost. Ugotovil sem, da je pravzaprav hitro minilo teh201etvlskri.Vmes smo se le nekoliko postarali... Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem vsem sodelavcem v IKM in zagotavljam, da bom tudi v bodoče prizadevno delal na skupnih nalogah ter po svojih močeh prispeval k ugledu Iskre in IKM. " Mak Ne naključje, ampak dva pomembna dogodka iz naše polpretekle zgodovine sta nas tokrat peljala v Zasavske hribe. Čebine, zgodovinska vasica nad Zagorjem, so rojstni kraj naše Partije in noč s 17. na 18. april leta 1937 boža vedno zapisana v zgodovina našega revolucionarnega boja. Vrhe so simbol partizanstva v tem delu Slovenije, tu so ustanovili tudi Trboveljsko četo, še zlasti pa je pomembna Čemšeniška planina, kjer so se 1. avgusa 1941 uresničile ideje z ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah o oboroženem boju proti fašizmu in boju za revolucionarno preobrazbo družbe. noviteljev in borcev Revirske čete Alojzom Ribičem odšli k spominskemu znamenju na Čemšeniški planini. Naslov tega prispevka zagotovo ni izmišljen in to bodo potrdili tudi udeleženci pohoda, kajti steza med Vrhemi in Č -mšeniško planino zvabi potne kaplje na obraz še tako prekaljenemu hribolazcu. Neposreden pogovor s prijetnim sogovornikom, kakršen je Alojz Ribič, je bil zares prava ura zgodovine. Natrese! nam je toliko zanimivosti o začetkih oborožene vrstaje v Revirjih, hkrati pa potrdil, da je izjemen poznavalec razmer med narodnoosvobodilnim bojem ne le v Revirjih, asmpak po vsej Sloveniji. Popoldanski kviz na Vrheh se je morda najprej zdel kot težka preizkuš- Udeleženci pohoda. Revirska četa, ustanovljena na vrhu Čemšeniške planine, ni oklevala niti za trenutek in čeprav izredno slabo oborožena se je že kmalu proslavila z napadom na nemško postojanko v Zagorju in z drugimi junaškimi dejanji. S pohodom smo se tako spomnili zgodovinskih trenutkov na Čebinah in izrazili spoštovanje do borcev Trboveljske in Revirske čete. Kar 55 pohodnikov se nas je 15. aprila popoldne^bralo v Trbovljah in prav toliko nas je še ta večer, čeprav kljub manjšim težavam, mimo Čebin prišlo na Vrhe. Ob pohodnih brigadah ISKRE, PTT in RTV je bili z nami tudi 5 vojakov iz vojašnice Ljubo Šercer v Ljubljani, z zadovoljstvom pa lahko povemo, da je pohodni odred dobil okrepitev in tako medrepubliški značaj. Ideja o sodelovanju mladincev RTV iz Ljubljane in Zagreba je že obrodila sadove in v okviru pohodne brigade RTV Ljubljana je doživela ognjeni krst pohodna četa RTV Zagreb. Tokrat je bilo z nami 8 Zagrebčanov, prihodnjič jih bo po njihovih zagotovilih gotovo več. Na Vrheh smo torej prenočili in naslednje jutro skupaj z enim izmed usta- Komandant RTV brigade Rudi Medved Slavnostni govornik je bil Peter Mivšek. ISKRA AVTOELEKTRIKA Proslava 1. maja nja. Udeleženci pa so vendarle potrdili, da v mladinski pohodni odred 99-d niso zašli kar tako, temveč da jih zgodovina partizanskih delavnic- zares zanima. Kako naj si tudi drugače razlagamo dejstvo, da so mladi igraje odgovarjali na še tako podrobna vprašanja o dejavnosti partizanskih delavnic, hkrati pa so pokazali prav presenetljivo poznavanje revolucionarnega boja v Revirjih. Poudariti je še treba, da kviz nima toliko tekmovalnega značaja, kot pomena za izobraževanje mladih pohodnikov. Večerje minil ob tabornem ognju, naslednji dan pa ob poti nazaj v dolino. Ocena pohodaje jasna — uspel je in veseli smo tega. Ne le zaradi velikega števila udeležencev, temveč tudi zaradi pomena, ki ga je manifestacija vnovič izpričala. Že res, da šolski učbeniki bogato učijo o naši zgodovini, toda seznaniti se na kraju samem z dogodki, na katere smo in moramo biti ponosni, je vendarle posebno doživetje. Naj končam z res nekoliko obrabljenim pa vseeno tokrat zares prisrčnim: Nasvidenje na prihodnjem pohodu! Zadnji delovni dan pred prvomajskimi prazniki so v novogoriški Iskri Avtoelektriki (TOZD in DSSS v Šempetru) zaključili z delom uro prej kot običajno. Vsi zaposleni so se zbrali pred dvoriščno zeleni-pred slavnostno okrašenim odrom, ki je bil pripravljen za sprejem nastopajočih na proslavi 1. maja. Proslava mednarodnega praznika 1. maja je izredno dobro uspela. Za to imajo seveda največ zaslug mladi Iskre Avtoelektrike, ki so bili organizatorji proslave, učenke in učenci iz osnovne šole Ivana Roba Šempeter, ki so izvedli enkraten kulturni program s pesmimi in recitacijami ter »domačinki« Ines in Karla, ki sta se predstavili z recitacijo »Pni maj«. Slavnostni govornik na proslavi je bil glavni direktor Iskre Avtoelektrike Peter Mivšek. Spregovoril je o rezultatih našega dela v prvih štirih mesecih le-tošnjega leta ter podčrtal zastavljene cilje za naše nadaljnje delo. Med drugim je dejal: »Z rezultati poslovanja v prvem kvartalu snio lahko le deloma zadovoljni. Res je sicer, da so rezultati v primerjavi s prvim kvartalom lanskega leta ugodnejši. Vendar pa istočasno ugotavljamo, da ne dosegamo zastavljenih planskih ciljev. Zaostajamo predvsem na dveh bistvenih elementih našega poslovanja — to je na proizvodnji in na izvozu. . _ . Zaostajanje pri izpolnjevanju plana proizvodnje je predvsem zaradi izredno kritične situacije pri preskrbi z repro materiali, deloma pa tudi zaradi naših lastnih slabosti. Premajhna proizvodnja ima za posledico nižjo prodajo tako na domačem, kot tudi na inozemskem tržišču, ter s tem v zvezi tudi slabše dohodkovne rezultate. Kljub temu, da v celoti ne dosegamo zastavljenih planskih ciljev, smo se smelo odločili, da za drugi kvartal letošnjega leta korigiramo nivo osebnih dohodkov, da bi tudi z boljšo motivacijo za delo dosegali v prihodnje boljše rezultate. V tako odločitev nas je vodilo predvsem dejstvo, da imamo dokaj dober položaj za plasma naših izdelkov tako doma, kot tudi v inozemstvu. Zavedati pa se moramo, da nam položaj sam ne bo prav nič koristil, če ne bomo z večjo proizvodnjo kvalitetnih izdelkov uspeli realizirati večjega deviznega in dinarskega priliva. Ko si postavljamo cilje za naše delo v naprej, ne smemo iti mimo dejstva, da smo izredno aktivni na področju investicijskih vlaganj. Vse zastavljene in na novo načrtovane investicije bomo lahko uspešno zaključili le, če bomo vsi skupaj ustvarili zadosti čistega dohodka. Zaradi tega mora vsaka TOZD skupaj s strokovnimi službami v DSSS in TOZD skupnega pomena izdelati čim prej akcijski program za dosego boljših poslovnih rezultatov v naslednjem obdobju. Dokument mora zajemati predvsem naslednja področja oz. aktivnosti: Nagrajenci (Nadaljevanje z 2. strani) Ko je v nadaljevanju spregovoril še posebej jubilantom dela, se jim je zahvalil za prizadevaje in pripadnost, tako delovni organizaciji kot socialističnemu samoupravljanju. Zaželel jim je še naprej uspešnega dela in polne delovne zavesti, da bi tako s skupnimi močmi lažje premoščali sedanje in bodoče težave in tako dosegali nove delovne zmage. — večja proizvodnja — večji izvoz — uvajanje novih akumulativne) V* Ne, delkov — zniževanje zalog — usklajevanje cen izdelkov f i0v — zniževanje proizvodnih stros* V letošnjem letu je pred na^ reorganizacija našega poslov neg3j ^ česa. Reorganizacija je nujna z uv , dikov. Na eni strani je zaradi nov|L ^ storskih kapacitet nujno prerazp3^ J I strojno opremo tako, da bo bolj6. (iV v riščena; po drugi strani pa je^j rig^ boljšo delitvijo dela med služba1"1! seči efektivnejše zasledovanje P°, jse zasledovanje r , nega procesa. v. drugačni obliki moramo dosečic ^ ker računamo, da bomo tudi s ^-prihodnje dosegali boljše poslov e zukate. - sp«1 Vj Na področju samoupravnega L $tj ‘ zumevanja in urejanja družbe11 A °< nomskih odnosov, smo v pretekle j _ i ^ Jai J TOZD. med TOZD Inštitut in TU,l:vs naredili bistvene pozitivne P^jv^1 Uskladili smo odnose med ^ odnose pri ustvarjanju in delih1' Tq nega prihodka, pri delitvi čisie8jjh. a' hodka, pri oblikovanju in delih1^ štev sklada skupne porabe ter se ^ vorili o načinu razreševanja ne1^ ^ n< sporov med proizvodnimi 1 . -r-" DSSS in TOZD skupnega pom6' Tudi na področju uvajanja no'1 ‘ |f0a stema delitve osebnih dohodk. ravni SOZD, DO in po TOZD^ segli v povprečju zadovoljive rez ^ s katerimi pa še ne moremo bi0 ^ ^ voljni in je sedaj naša pomemb^j ltt| ga. da integralni sistem delitve . sprovedemo v celoviti obliki v živ" v vseh sredinah Ostaja še nekaj odprtih tako v urejanju odnosov med ^1^' Komerciala, TOZD DES in Pr°..j| k!! n i mi Tf~V7ri Vnt tnrii v ^ nimi TOZD, kot tudi v definirar!P;tk —" o interni izvozni sti1®" ^ ^ P' žirom na sklepeakcijsk.^ h razuma Toda z ozirom ference komunistov ter pripra'Tj ia za dogovarjanje v vseh TOZ^ ^ pričakujemo, da bomo tudi tašc)t vprašanja čim prej dorekli. SedsJ v$ naša glavna naloga s tega % dogovorjene družbeno-eki”1" ^ ie^°z odnose dosledno izvajamo, jih1 u I 1 J njujemo ter da proti kršilcem u$ ukrepamo. aa Siniši Vse to nesporno dokazuje. unai|!iei ' skupaj vedno bolj zavedamo P"^ SjS1 sti ISKRI — Avtoelektriki in daL i- • - „.. ....... , - vj|i'sltr0. slogi moč za premagovanje vsa ^ ^ težav.« Ob koncu je voditeljica pf08*^; vabila vse prisotne na osredni^ ;ov-^ slavo 1. maja v Opatje selo Žev ki so ga mladi Avtoelektrike Prlg^ tvgj^ predvečer praznika na izletni5 % Kekec nad Novo Gorico. Okro8 ^ jjiij-j. plavajočih ognjenih zubljev se)*^ nad sto Iskrašev in drugih P(p našega mladega mesta, zapel'1 Al šali so, večina njih pa je kat n*lR dočakala prve ure praznika. N j| zatrjevali, da je bil to njihov 1 prvi maj. [k Ki j 'abiij Kaj n k Nla s N; kr ill dei Udi Marko ^ Jubilanti dela delovne ord*^ zarije IKM so: dela v DO IKM delo” Krainer Boris 10 dobe aM Radež Jože 10 let delovne"^! Lazarevič Todor 20 let dobe . Povoden Mitja 20 let de j dobe ..J Piskurič Sonja 20 let de | dobe ,0 Valič Lado 20 let delovne'^ Mramor Terezija 30 let de dobe ko M«1 kci %ia N ?GOVOR I --VK z MGR DARINKO ŠTIGLIC košnji delovni načrt TOZD CAOP dosega v zad-n]em času lepe uspehe. O njenem Poslovanju smo se pogovarjali z !?agr. D. Štiglic, direktorico r°ZD CAOP, ki se je vabilu na razgovo,- ljubeznivo odzvala. Ilog bila globalna opredelitev Nlog ,a bi bila globalna opredelitev IVi* , u 1983? Kakšen je Vaš načrt »De|'etni P~gram? '"sicer- usmerjamo v nekaj področij, 1sn!erj' razv°jno raziskovalno delo je v na*°8e skupnega pomena Na inf Iskra — za področje ra- ^daij. :0rrnatike v Iskri. V okviru tega KaiJfemo dela na projektu »Za-’^kra,,a Rotacijskega sistema v SOZD "oietN Ja bo predvidoma zaključen 80. l Gre za kompleksno nalo- Pomr^P^ksen projekt, v katerem ^ . ---------------- "JŠc t-, i10 s°delujejo poleg izvajalcev fNoče m dru8ih tozd iz DO ZORIN Nj j^®nib fazah in nalogah tudi sode-%|; ^drugih DO Iskre, ki bodo upo- KajN.dbatc te naloge. . e doseči z izvedbo naloge in- 'Otm •• u Cjj: (Iškega sistema Iskre? pi# N|;io'e naI0ge je, zgraditi strokovno ' no' t3 reabzac*jo povezanega po- '‘uva0 - , •-unz.uviju povezanega pu-NovainJ0rm,ac’jskega sistema v Iskri. %teria.Za tak informacijski sistem je svo< Sib" '"formacijski sistem vseh de-0aIjii,"tNna!r,r®?ri’zacr*i Iskre, ki se bo preko „a pl tijslti ■ lske mreže povezal v informa-1 Lli1 s,etn iNem SOZD. Informacijski si- • li< Ohrl^t ^ P3 ie 70ra i^n < nr\v#»7avri in nvihdšl^-n pa h zgrajen s povezavo in o0t i2grLPOdprto v°denje proizvodnje. ' N "'tzne DnJI računalniške mreže posa- p, - * dcunamiSKe inreze posa-:irf v°dii0. ^ (pa) je posebej upoštevano ^ %en! P°datki naj se zajemajo na s i ic ‘iGm '--‘vivi naj z-djciiidju iid lovni »ij Se -Nstu nastajanja, obdelujejo pa °v, re m ohze mestu uporabe rezulta- a sp« Na|e3trabzirana obdelava je predvi-Lhoč* 'ji obrili3113’ kjer je zaradi kompleksno-^leiH1! Nlijij|3ve Predviden zmogljivejši ra- pSSj 'tše yr^a83 očitno ni edina, ki angažira V rvL^vosti? i'-ln i Sistem združenega dela, to še Pose jp darjam za našo Iskro, ki jo gradimo^ stema temeljnih organizacij preko - f SOZD, vsekakor omogoča prodok j funkcionalno oblikovanje, nudi vse ()i vezav ^ d IZ- GOVOR JOŽETA SEDMAKA Uvodni govor, kot smo že zapisali, je imel direktor TOZD Sprejemniki Jože Sedmak: »Izboljšanje delovnih razmer in dvig produktivnosti ter s tem zagotovitev ne samo socialne varnosti ampak tudi dobrega življenjskega standarda, je bila dolgoletna želja delavcev TOZD Sprejemniki Sežana. Inve- GOVOR NAMESTNIKA PREDSEDNIKA KPO SOZD ISKRA PAVLA GANTARJA Slavnostni govornik na otvoritvi je bil namestnik predsednika KPO SOZD Iskra PA VLE GANTAR. V svojem govoru, ki ga v celoti objavljamo, je poudaril pomen novih prostorov za delo in bodočnost sežanske Iskre ter osvetlil mesto 7 OZD v prostoru in Iskri. poslovnih in integracijskih po' znotraj Iskre kot tudi z zuna nimipartnerji. Naša nadaljna nalog3 ^ Iskre pa je, da težimo k še boljš' sa^ pravni organiziranosti in to taki, ki d0.^ gočala oblast delavcem v TOZD in uC vito poslovanje celotnega poslovneg3 Trak pred vrati nove proizvodne dvorane, v kateri bodo odslej proizvajali transformatorje, je prerezala delavka z najdaljšo delovno dobo v tem kolektivu VERA ŠUŠMEU. Vrata z napisom »NAVIJALNICA« odslej dobesedno pomenijo vrata v lepšo, socialno in programsko zanesljivejšo bodočnost. Imam prijetno dolžnost, da vas lahko ob vašem praznovanju pozdravim v imenu 32.000 članskega kolektiva SOZD Iskra. Na vsak način pomeni odpiranje nove proizvodne hale praznik za delovne ljudi te temeljne organizacije. S to halo boste imeli možnost povečati produktivnost dela, prihraniti pri določenih stroških ter izpeljati še druge tehnološke zadeve, ki so nujne za čim boljše poslovanje vaše temeljne organizacije. Mišljenja sem, da ima izgradnja proizvodnih površin gospodarski pomen tudi za širše področje. Zato zahvala celemu kolektivu, vsem subjektom DO in SOZD Iskra, ki so, vam pri izgradnji pomagali in še posebej tudi družbeno politični skupnosti Sežane ter bančnim institucijam, ki so vedno z razumevanjem gledale na vaše težave in jih pomagale razreševati. Poznano je vsem prebivalcem tukajšnjega področja, da je bilo v stari Ta kolektiv je s svojimi popularnimi sprejemniki postal znan širom domovine. Prvi aparat še danes igra v marsikaterem domu. Sledile so druge vrste radijskih sprejemnikov kot so: »Triglav«, »Kras«, »Bled« in »Portorož«, itd. Zavedali ste se, da so vam potrebni kadri, zato ste organizirali lastno šolo za radiomehanike. Leta 1965 ste se odločili, da ste postali samostojna tovarna v okviru združenega podjetja Iskra. Ob reorganizaciji ZP Iskra 1985. letapa ste se združili kot TOZD Sprejemniki Sežana v DO Industrija širokopotrošnih izdelkov v okviru SOZD Iskra. Moram reči, da ste imeli težave s proizvodnim programom. Tehnologija ni bila na višini. Pravtako niste imeli zadosti sredstev in tudi vse premalo strokovnih kadrov v tovarni. Kljub vsemu temu pa ste proizvodni program dopolnili s televizijskimi stabilizatorji, ki vam jih je razvila Iskrina tovarna TELA. Nadalje ste dobili od Elektromeha-nike zelo perspektivno področje ojačevalnih naprav. Kljub vsem težavam ste s svojimi proizvodi vedno bolj prodirali na jugoslovansko tržišče, nekaj pa tudi že v izvoz. Gotovo vaše razvojno obdobje ni bilo lahko. Od pomanjkanja prostorov, ustrezne tehnologije, sposobnih kadrov, cesto re-promateriala, so bili činitelji, ki so vam prinašali določene, včasih kar nepremagljive r sticijski programi, ki so načrtovali realizacijo le-tega so bili vedno preobsežni in zato neizvedljivi. Zato je bilo nujno začeti s postopnim investiranjem. Rešiti je bilo potrebno najprej infrastrukturno problematiko, za kar je bilo porabljenih 16 milijonov din investicijskih sredstev. .Nekaj let pozneje smo z lastnimi sredstvi, kreditom izvajalcev del, združenimi sredstvi za investicije SOZD Iskra, sredstvi rezerv gospodarstva občine Sežana ter bančnimi krediti, začeli graditi proizvodni objekt, v katerem naj bi proizvajali male transformatorje, ki so nepogrešljiv podse-stav v proizvodnem programu nekaterih Iskrinih tovarn pa tudi tovarn v ostali jugoslovanski elektroindustriji. Poleg tega so tudi zelo dober izvozni proizvod Ifi to na tržišča s konvertibilno valuto. V ta objekt je bilo vloženih 61 milijonov dinarjev ali skupaj z vlaganji v infrastrukturo 77 milijonov dinarjev in od tega skoraj 40 milijonov lastnih sredstev. Kljub težki gospodarski situaciji moramo nadaljevati aktivnosti investiranja. Investicijski program II. faze, ki zajema v glavnem zamenjavo dotrajane strojne opreme za navijanje tuljav v JUBILANTI 30-LETNEGA BELA: Škvarča Ivanka, Fabič Anica, Šipek Alberta, Bratina Marjan. JUBILANTI 20-LETNEGA DELA: Starc Aleksandra, Gomeze! Mirjam, Križman Marija, Lango Margareta, Kobal Sergej, Bizjak Bernarda, Povh Jožica, Setnikar Ana, Babič Danila, Samdrdžič Vesna, Kocjan Marija, Veljak Vilma. JUBILANTI 10-LETNEGA DELA: Pavlič Milan, Žiberna Marija, Rebula Silvana, Ivančič Zdenka, Polh Milenka, Colja Marta, Brana Rudina, Švagelj Klelija, Škapin Marica, Rebec Mirka, Raspopovič Milena, Gec Sonja, Kramar Mira, Nigovič An tim, Zupanc Marjan, Sila Milica, Bonča Franc, Sušnik Miroslav, Čič Janez, Rože Marjan, Trebeč Mileva, Ukmar Vojko, Abram Elvira, Gorup Eleonora. Avstriji kot tudi pod italijansko vladavino to področje načrtno zadrževano v zaostalosti. Kraški človek je moral v glavnem iskati kruha v tujini. Nova Jugoslavija je razvoj tega področja postavila v ospredje. Jasno je bilo postavljene stališče, da je potrebno začeti z industrializacijo, pri čemer naj pomagajo tudi z odpiranjem obratov druge tovarne v paši republiki. V ta izbor je prišla tudi Sežana. Tako je leta 1953 Iskra Telekomunikacije prenesla v Sežano svoj obrat za proizvodnjo radijskih sprejemnikov, ki so bili tedaj, lahko rečemo zelo iskani. Z delom je pričelo 6 radiomeha-nikov že marca meseca 1953, kolektiv pa je kmalu narasel na 44 članov. Podatki za 1. tromesečje kažejo pozitivne rezultate, tako da lahko trdimo, da se v vaši tovarni uresničujejo postavljeni načrti. Kako boste delali naprej je odvisno predvsem od vas samih, seveda pa morate pri tem dobiti vso pomoč v okviru možnosti DO Široka potrošnja, kakor tudi SOZD Iskra, kjer vaši delavci združujejo delo in'sredstva. ^ ^ 4F:i Delo v novi navijalnici je steklo: udobnejše, produktivnejše ob neprimerno bolj zdravih okoliščinah, kot v stari navijalnici. Stara navijal niča je bila najprej namenjena za skladišče, zato seveda ni bilo mogoče urediti zdravih delovnih razmer. Potrebna bo še vrsta naporov, vendar jih boste kot trdi Kraševci znali premagati. To ste dokazali tudi v preteklosti. Treba bo pa seveda izkoristiti vse možnosti, ki so vam na razpolago. Ustrezno povezovanje v okviru DO in SOZD Iskra, urejeno s samoupravnimi akti, vam mora odpreti vse možnosti učinkovitega delovanja ter tako notranjo kot zunanjo proizvodnjo in poslovne povezanosti. Poseben poudarek morate dati pro-* blemu usposobljenosti strokovnih kadrov, saj je njihovo stalno potrjevanje v kakovostnem prispevku k dohodku, pogoj za stalno rast produktivnosti dela, s tem pa za uspešno gospodarjenje in za uspešen dolgoročni razvoj na trdnih temeljih. Najpomembnejše v sedanjem času je kakovost gospodarjenja na samoupravnih osnovah. Zagotavljati morate kakovost gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi, kar pa seveda tudi zahteva uveljavljanje odgovornosti. Zavedamo se, da imate vsakodnevne težave pri vašem delu, vendar se je treba ravno v tem času temeljito in strokovno ukvarjati z dolgoročnim perspektivnim razvojem. Vem, da to ni samo vaša naloga, ampak naloga tudi subjektov v Iskri, ki so za tako delovanje zadolženi, vendar morate predvsem vi biti iniciatorji. Zavedati se moramo, da naše sedanje težave z materialnimi, družbenimi, političnimi razsežnostmi zadevajo vsakega od nas, zato so tudi ma. Pri vas j)ts tiST T( oicvj b>! resu pospešuje razvoj obmejnih 0 ^ Tudi to je določena vrednost vaše or8a^ cije združenega dela, ki pa je v preic nismo znali dovolj izkoristiti. taZ’ Ko gledamo s stališča nadaljnjeg3 j celotne Iskre, moramo opozonti, ^ . tehnologije, nove oblike trženja, učinkovitejše in integrativnejše vode11),, stavljene organizacije, kar terja °Pre "hel ‘JiVe vre2 n so odprte možnosti obmejnega 8oSY,c< L skega sodelovanja, ki ima številne pre * ki uspešno dopoljnjuje redno blag°v njavo in istočasno v obojestranske"1 zd^ni sredstev, skrbno selekcijo program0’''^ timizacijo vlaganja; večjo poslovno F nost in enakomeren razvoj vseh of ko s. V S"lO Sani stala 2? krši, strol 6 'etit, V Hej, ŽUb( leta 5 robu da težave. Bili so časi, ko se je tovarna komaj ohranjala pri življenju, vse premalo je bilo storjenega za sanacijo, ki naj bi to tovarno pripeljala v čimbolj zdravo poslovanje. Mislim, da smo sedaj v obdobju, ko se tako ob pomoči, zlasti DO Iskre in ostale Iskre, kakor tudi zunanjih faktorjev tovarna le postavlja na take temelje, ki bodo nudili gotovost poslovanja in socialno varnost vsem zaposlenim. To dokazujejo tudi vaši rezultati preteklega leta. Z velikimi napori, ob pomoči DO ste leto 1982 uspoešno zaključili. Tudi iz podatkov gospodarskega plana za leto 1983 sledi, da morate iti naprej v začrtani smeri, opuščati neakumulativno proizvodnjo, se usmeriti v prodajo proizvodov za izvoz ter se povezovati z drugimi organizacijami združenega dela na dohodkovnih odnosih. 1 t idŠmPT jf m rm Nazoren pregled proizvodnega programa je omogočala razstava izdelkov,^ pripravili ob otvoritvi. Fotografija prikazuje del programa elementov ojact naprav. rešitve le z našim prizadevnim delom. Da pa to ne bi ostale le prazne ugotovitve in poziv, mora tudi vsak posameznik imeti možnost, da vpliva skladno s svojimi konkretnimi interesi, ki jih narekujejo njegov položaj in razmere, v katerih dela in živi, na oblikovanje družbenih odločitev in da tudi prevzema odgovornost za njihovo uresničitev, pri vsem tem pa mora poleg svojih upoštevati tudi stališča in interese širše družbene skupnosti. Zato je boj za gospodarsko stabilizacijo hkrati boj za uresničevanje samoupravljanja, kajti prav samoupravljanje daje slehernemu človeku možnost, da se na podlagi dela enakopravno in enako odgovorno kot drugi uveljavi kot nosilec odločitev o pogojih in rezultatih dela in s tem odločanja v družbi nasploh. Za vas se mi zdi še prav pomembno poudariti uresničevanje uporabe rezultatov strokovnega dela ter razvijanje različnih delov reprodukcijske funkcije, t j- j proizvodnje in trženja. Vse to pa i"0 zagotoviti tako samoupravljanje, d3 J lavec v TOZD odločal o rezultatih $ jr dela. Še enkrat poudarjam, da h°s J boljše rezultate dosegali predvsem5 ^ p trdim delom. Dokazali ste, da to z"3 (j pozitivni rezultati so tukaj. Ostali511 ^ • SOZD Iskra so dolžni, da vam v vaših3 okviru svojih pristojnosti in dolži10 "flj fluk magajo. Vse to bo peljalo k boljšem3 Ptei vanju, boljšim osebnim dohodkom. socialni varnosti vseh zaposlenih, je to tudi eden izmed naših osnovo nadaljnega razvoja te tovarne. Ob koncu še enkrat čestitke k v; . leni ce. kole k JeŽjj -i! s zmagi ob otvoritvi novih prostorov F čestitke k prazniku OF in praznik3 1. maju! r Osnovni podatki o končani naložbi v proizvodnji transformatorjev — Zgrajenih je 1.200 kv. m proizvodnih površin in 570 kv. m veliko skladišč0, — v proizvodni hali bo tekla proizvodnja transformatorske dejavnosti, pretežno , menjene za izvoz (transformatorji so izvozni program tozd Sprejemniki Seza, — pričakovana je večja produktivnost dela, ker dosedanji prostori niso ontogOv, normalnega dela (ni bilo orostora za postavitev ustreznih strojev in naprav, m strežne klimatske razmere, prenatrpanost, itd.) . [jo — s selitvijo proizvodnje transformatorjev iz sedanje v novo proizvodno h310 , omogočena preselitev obrata za proizvodno zvočnih elementov iz vasi StOTV, centralno tovarno (v dosedanjo navijalnico transformatorjev se bo preselila lava pločevine za transformatorje). S preselitvijo bo prihranjenih letno 15 tg°n ki je bilo do sedaj potrošeno za ogrevanje in transport. . jj — z vključitvijo novih proizvodnih in skladiščnih prostorov bo možno preseliti računovodstvo, ki je do sedaj bilo nameščeno v dislociranih prostorih — s preselitvijo skladišča v nove prostore bo sproščenih 400 kv. m sedanjih ne3S mh prostorov, ki jih bo možno preurediti v prostor za razdeljevanje hrane (m^j družbene prehrane) pridobljen bo tudi prostor za sestajanje, ki ga tovarna nima (vse večje sestanke so bili prisiljeni sklicevati v prostorih občinske skup* ne). jj. — pričetek gradnje sega v leto 1980, dosedaja vrednost investicije je 61 milijon0 nrjev, oz., skupno z naložbami v infrastrukturo — 77 milijonov dinarjev. vidi °rgi stoj *avj H A ješ1' vp'1' ga/i gr i/. i. k»l ili* lek||V O |ž D°, ,kti ob1 .vtl1 po*1' sa# iOO^ uči«1, ,asis|i PETNAJST LET TOVARNE ORODIJ v* Ljubljana, 26. aprila — na dan pred praznovanjem ustanovitve Osvobo-tiilne fronte in pred bližajočim se mednarodnem prazniku dela, 1. majem, so Se v prostorih Emonske kleti zbrali delavci temeljne organizacije Orodja, de-lovne organizacije Avtomatika, da proslavijo 15-Ietnicc obstoja tovarne. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi gostje: Andrej Frimerman, pred-Sednik zbora združenega dela in Peter Hočevar, predsednik komiteja za družbeno planiranje občine Šiška, Boris Mužič, član kolegijskega poslovod-aega odbora SOZD Iskra, Milan Bavc, direktor TOZD Orodja iz delovne 9^ganizadje Kibernetika, Zdravko Tekavec, nekdanji direktor TOZD Oro-iz delovne organizacije Avtomatika pa: Marcel Božič, predsednik kole-S*jskega poslovodnega odbora Avtomatike, Hugon Zaplotnik, član poslovodnega odbora, Franci Černe, predsednik KOOS delovne organizacije, ^•ka Zupan, koordinator ZK in drugi. fe^ETjE IN POL NAPOROV, *VARJANJA in napredka i96^V‘jrna Orodij je bila ustanovljena °kvin eta kot delovna organizacija v Pon,, takratnega ZP Iskra. Zaradi 1,m ukanja invest_________ ja, SJ0 °trovala gospodarska restrikci-> Se opremili z nepopoln-jj °- Objektivne težave, ki so jih Olj f^s° Se povezale tudi z objektivni- jiiH j "tkanja investicijskih sredstev, ki ja, Sq otrovala gospodarska restrikci-opfe ^premili z nepopolno strojno 'tleli, " Olj taV ^ iuui z uujCMivm- ljivem 0 da so bili velikokrat v nezavid-Vrezult>0-0^atu’ kar se je odražalo tudi Oa r , at'h gospodarjenja. Poslovali so bilo c ? rentabilnosti, akumulacije ni biie’tCevl0 z regresom za letni dopust so ko ezave. Menjavala so se tudi leta, y. Poslovali z izgubo. Soi0 organizacijskih sprememb, ko gan^g Z5- leta ustanovili delovno or-stala pCIJ0 Avtomatiko, je tovarna po-Zacij l'3 0(1 enajstih temeljnih organi-ko, s° danes povezane v Avtomati-^rlaJU tezavam pa med delavci ni la««' krWl2e,!a’.ne volja- da stanje, ka-hte«1 homogene celote — delovne organizacije, bodo morali poiskati in si utrditi mesto, ki jim ga-narekuje njihova proizvodnja dejavnost. To pa bo možno le, če se bo 10% zapolnjevanje proizvod-njih zmogljivosti za potrebe temeljnih organizacij Avtomatike, močno popravilo. !ui»i V b/ •ea«11’ ?nj« I . _ j "a »* v- t vziju, vici o iciiij v, iv a- strokJ6, 'boljšajo. Tako so 1978. leta Progr Vtle službe izdelale sanacijski lijihnvm’ ki je zajemal vrsto ukrepov, jutf leijk a uresničitev je dala v naslednjih vc« V n0zuivne rezultate, suo'« "'ejnik^vi'*1 80 leto označili kot gUb0 o ° 80 nazadnje poslovali z iz-leta v | d takrat naprej so rezultati iz 'Utgjjj-eto. boljši. Pri tem pa v temeljni slovne acij' ne gledajo samo na po-r°bu r rezultate — da ne poslujejo na da Soentabilnosti, da so akumulativni, stroj.., UsPeli kupiti nekaj moderne Ul °Preme, temveč tudi na počutje ■ V »O'f°!jstvo vseh zaposlenih. I tolidn "jih nekaj letih so si ustvarili ' Za Qseh°Snove za sklad skupne porabe, Uttigjili "e dohodke in drugo. S tem so j tudi še do nedavnega previsoko rWt delavcem jubilejne plakete. delovne sile, ko so zaradi jegjk kth osebnih dohodkov in neure-\ j.^azmer zgubljali najboljše delav-koiekJuh uspehom se ta 111-članski dag lv dobro zaveda, da jim jutrišnji težj: e Ponaša počitka. Da so vedno k .Ppdarski pogoji tisti, ki jih silijo vijjj 0risčanju notranjih rezerv. Le-te Orgg".v. možnostih za še učinkovitejšo 'tojniIZIranostj°, ki bi jim kot samo-!avj, 'emeljni organizaciji in v pove-'e bnl -j OVno organizacijo morali dati Jse rezultate poslovanja. Kot člen Štirje izmed petih nagrajencev. PROIZVODNJA ORODIJ, SPECIALNIH STROJEV IN NAPRAV Tovarna si je z večletnim delom pridobila izkušnje z izdelavo orodij za potrebe predelovalne industrije. Prvo leto so izdelovali predvsem orodja za Stance, kokile za tlačni liv ter rezilno in drugo orodje. Razvoj tehnologije in potreba po večji produktivnosti so jih kmalu usmerili z ročne v strojno obde- Priznanja so prejeli: Ob 15-letnici ustanovitve Tovarne Orodij, je delavski svet temeljne organizacije sprejel naslednja dva sklepa: 1.) da se podeli jubilejne plakete 11 delavkam in delavcem, ki so že od samega začetka v delovnem razmerju v tej temeljni organizaciji. Jubilejne plakete so dobili: Andrej Artelj, Boris Bednar, Alojz Božič, Jože Golob, Jani Novak, Milan Novak, Jože Pozvek, Mihael Rebernak, Martin Rotar, Andrej Tomšič in Jožica Velušček. 2.) Na pobudo družbeno-poli-tičnih organizacij pa je bil sprejet sklep, da se podeli priznanja in zlate značke petim delavcem, ki so s svojim prizadevnim delom največ prispevali k razvoju in napredku temeljne organizacije. Odločitev je bila težka saj je delavcev, ki zaslužijo priznanja veliko več. Priznanja in zlate značke so prejeli: Jože Cerbolj, Miro Golob, Marjan Repše, Tone Rauh in Julij Debeljak. P^slavi je pel tudi oktet iz Dobrepolja. lavo. Tako so v obdobju 1974—1977 dobili nekaj ključnih orodjarskih strojev, s katerimi so lahko izdelovali zahtevna orodja za brizganje bakelita, kokile za brizganje, različne stiskalnice in stroje za krivljenje rotorskih palic. Njihov razvoj je bil kljub težavam vseskozi vezan na skrb za obnovo strojnega parka, v smeri mehanizacije in avtomatizacije proizvodnje. Stroj za žično rezanje in najnovejši stroj za končno izdelavo rezilnih in drugih elementov, ki so ju dobili 1980. leta, sta jim omogočila prodor na zahtevnejše domače in tuja tržišča modernih orodij. Pri tem jim je v veliko pomoč lastni razvojni oddelek, ki pri projektiranju kar najbolj upošteva specifičnosti proizvodnje naročnikov in služba kontrole kvalitete, ki spremlja vse izdelovalne faze, do končnega preizkusa in izročitve izdelka naročniku. ŽELJE IN MOŽNOSTI Čeprav so v temeljni organizaciji prebrodili obdobje nihanj v poslovnih rezultatih, bodo naloge, ki so si jih zastavili za prihodnje, zahtevale še več naporov, samoodrekanja in discipline saj je njihova realizacija odvisna tudi od širših družbenih in gospodarskih tokov. Na kratko so jih takole opredelili: — v razvojno—proizvodnem načrtu osvojiti proizvodnjo specialnih strojev in naprav za avtomatizacijo proizvodnih procesov ter osvojiti izdelavo orodij iz karbidnih trdi n — zadovoljevati orodjarske potrebe v okviru matične delovne organizacije oziroma SOZD Iskra in izven nje — vključiti se v mednarodno delitev dela — ter s stalnim izobraževanjem še izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Pri tem naj dodamo še nekaj misli: ob težavah, ki nastajajo pri uvozu opreme, bi morale orodjarne in razvojne enote v delovnih organizacijah smelo prevzeti nase odgovornost za izdelavo določene opreme, ki jo v Iskri uvažamo. Ali je bil v Iskri že narejen pregled, koliko orodij smo uvozili iz konvertibilnega področja, čeprav bi jih lahko naredili doma? Je bil narejen pregled o stanju orodjarske dejavnosti v celotni sestavljeni organizaciji? Smo že kdaj razmišljali o skupni nabavi repromateriala in enotnega vodenja standardizacije? Š.D. GOVOR PREDSEDNIKA KPO AVTOMATIKE — MARCELA BOŽIČA Tovarišice in tovariši! Veseli me, da sem se lahko odzval vašemu povabilu in se udeležil praznovanja 15-let-nice ustanovitve Tovarne Orodij. Petnajst let zgodovine je kratka doba, 15 let tovarne Orodij pa pomeni za ta 11-članski kolektiv mnogo; to je 15 let dela, naporov, ustvarjanja in nenehnega napredka. Tudi sedaj smo v času, ko nam je potrebno skrajno resno in odgovorno delo. Današnja obletnica pa pomeni za delovno organizacijo Avtomatiko in vašo temeljno organizacijo trenutek, ki ga bomo posvetili zaslužnim članom vašega kolektiva. Ta slovesnost sovpada v čas velikih spominskih svečanosti in političnih dogodkov, v čas praznovanja rojstnega dne Osvobodilne fronte in bližajočega praznika dela 1. maja. Širom naše domovine in izven njenih meja se bodo v teh dneh vrstile proslave, povezane z delovnimi zmagami. Te zmage so spričo vedno težjih razmer doma in v svetu toliko bolj pomembne. Vse sile in napore, ves naš ugled, ki smo si ga ustvarili z bojem za svobodo, z razvojem samoupravljanja in neuvrščeno politiko, bo zbledel, če se ne bomo osveščeni in z vso energijo, ki jo premoremo, usmerili v dejansko stabilizacijo družbeno-ekonomskih in socialnih tokov, na temeljih dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Temeljna izhodišča za našo preusmeritev moramo iskati v ekspanzivni izvozni usmerjenosti na konvertibilna tržišča, v postopnem povečanju vpliva objektivnih ekonomskih zakonitosti in omejevanju administrativnega ukrepanja, kakor je zapisano tudi v resoluciji o družbeno-političnem razvoju naše republike v 1983. letu. Bistveno povečati konvertibilni izvoz in s tem devizni priliv iz tega območja pa mora postati usmeritev za naš razvoj v vseh prihodnjih letih. Temu moramo podrediti politiko na vseh področjih in vse naše ukrepe. Takšne zahteve posegajo tudi v elektroindustrijo, kot eno od industrijskih panog, ki bi morale v letošnjem letu izvoziti nekaj manj kot polovico lanskoletne proizvodnje, Marcel Božič. in v katero s svojim razvojno-proizvodnim programom močno posega tudi naša Iskra. Predpogoj za to pa je, da bo organizacijam združenega dela, ki so nosilke izvoza omogočeno, da bodo razpolagale z ustreznim delom ustvarjenega deviznega priliva, na osnovi katerega bodo pridobivale ustrezna sredstva za prepotreben uvoz reprodukcijskega materiala in opreme. V tej smeri naj bi se povečal tudi Iskrin izvoz in sicer za 20% letno, pri čemer naj bi do konca tekočega srednjeročnega obdobja izvozili že polovico celotne proizvodnje. Pri tem se bo morala spremeniti tudi struktura izvoza, v korist izdelkov z visoko stopnjo obdelave in sistemov. Verjetno mi ni potrebno posebej poudariti, kako pomemben delež ima pri tem naša delovna organizacija. Le 17% Iskrina izpolnitev izvoznih obveznosti za prvo četrtletje letošnjega leta ni zadovoljiv rezultat in pomeni resno opozorilo, da bo potrebno narediti prav vse za letno realizacijo. Iz zaostrenih gospodarskih pogojev izhaja tudi naloga, da se v celotni Iskri in s tem tudi v njenih delovnih in temeljnih organizacijah znebimo tistih stroškovnih mest, za katera ni nobenega opravičila glede na ekonomske rezultate, ki jih pričakujemo od določenih proizvodnih dejavnosti. V bistvu gre za ponovno reintegracijo v Iskri, za ponoven pregled, če smo resnično organizirani po načelih, ki so se v praksi izkazala kot dobra in dala tudi ustrezne rezultate. Tem smernicam bo sledila tudi Avtomatika. Istočasno pa nas čaka, če pogledamo v delovno organizacijo, še ena pomembna naloga. Avtomatika nima vpeljanega dovolj sodobnega informacijskega sistema, s pomočjo katerega bi bilo naše poslovanje lahko uspešnejše, rezultati še boljši. Če hočemo dohiteti zamujeno, moramo kar najhitreje naše temeljne organizacije opremiti s potrebnimi sredstvi in jih medsebojno povezati v delovni organizaciji. Načrti in želje so veliki. Kako in v kolikšni meri pa bomo te naloge izpeljali, da ne omenjam svobodno menjavo dela ali ureditev dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami, povezanimi v reprodukcijski verigi, je v veliki meri odvisno od nas samih, torej tudi od vas, ki ste ena od enajstih temeljnih organizacij v Avtomatiki. Večkrat je bila že izrečena misel, da vaše mesto v okviru delovne organizacije ni urejeno, določeno. Podatki, ki govorijo o tem, da samo 8—10% proizvodnih zmogljivosti zapolnjujete za potrebe Avtomatike, nakazujejo na to. Kljub večkratnem poslovanju na robu rentabilnosti, ste se v zadnjih nekaj letih uvrstili med tiste temeljne organizacije, ki izkazujejo solidne poslovne- rezultate. Uporaba sodobnejše tehnologije in s tem sledenje svetovnemu razvoju v orodjarski dejavnosti in dobra strojna opremljenost v povezavi z učinkovito tehnično organiziranostjo in usposobljenim kadrom, so pogoji, da dobimo v Avtomatiki v dogovorjenem roku kvalitetno orodje.. Nekaj tega v naši orodjarni že imamo. Ostaja pa še veliko nalog, ki jih bomo le s skupnimi napori in v medsebojnem razumevanju kvalitetno in s tem uspešno rešili. Zavedati se morate, da so težave, ki se pojavljajo v kateremkoli subjektu naše delovne organizacije, tudi vaša težava in da se moramo vsi skupaj in vsak po svojih močeh prizadevati za čimboljše poslovne rezultate Avtomatike. Prepričan sem, da bomo v času, ko moramo breme stabilizacije enakomerno porazdeliti na vse, tudi v našem krogu našli skupne rešitve, ki nas obvezujejo do sodelavcev in, ki nam jih narekujejo zaupana dela in naloge. ISKRA AVTOMATIKA Seminar za delovodje Izobraževanje na poklicnih, srednjih in visokih šolah daje več ali manj uspešno predznanje, ki ga posameznik potrebuje za opravljanje del in nalog. S prevzemom del in nalog v organizacijah združenega dela pa se delavec dnevno srečuje s primeri — problemi, Iti jih samo s pridobljenim znanjem večkrat ne more rešiti. Zato lahko večkrat zasledimo kritiko na račun posameznikov, da pri opravljanju svojih delovnih dolžnosti ne dosegajo željenih in s tem zadovoljivih rezultatov. Kje so vzroki? Eden od njih je prav gotovo ta, da v marsikateri delovni sredini ne posvečajo dovolj pozornosti izobraževanju novincev in po stažu starejših delavcev. Posledice so slabo vključevanje v delovne naloge in temu primerni rezu Ha ti, ki se odražajo v ožji in širši sredini: Prav zato, da bi se temu izognili in, da bi delavce vzpodbudili k samostojnemu reševanju nalog, ki so iz dneva v dan zahtevnejše, so v TOZD Sestavni deli delovne organizacije Avtomatika pripravili krajši seminar za delovodje. Program seminarja je bil pripravljen v sodelovanju s področjem za kadrovske zadeve v delovni skupnosti in Dopisno delavsko univerzo. Za dve skupini udeležencev, skupno jih je bilo prijavljenih 34, so pripravili naslednje teme: — Vida Varga: delo z ljudmi in vodenje ljudi — Vilko Krapež: tehniško varstvo — Vida Varga: motivacija za delo — Zdenka Leicher: poslovanje, rokovanje z orodji in planiranje — Štefan Volovšek: upravljanje in vzdrževanje osnovnih sredstev — Štefan Volovšek: tehnična dokumentacija v vzdrževanju — Anton Stanovnik: organizacija dela — Janez Lovrenčič: urejanje in vrednotenje dela ter oblikovanje delovnih mest — Stanko Juvan: samoupravna aktivnost v OZD — Jože Godec: delitev dohodka. Predavanja, ki jih posredujejo delovodjem zunanji sodelavci Dopisne delavske univerze in strokovni delavci iz delovne organizacije, ima vsaka skupina po tri dni na teden in sicer po štiri šolske ure. S preizkusom znanja, ki bo sledil predavanjem, bodo predvidoma zaključili seminar koncem tega meseca. Kot so nam povedali v temeljni organizaciji je tematika predavanj izjemno ustrezna delokrogu slušateljev in razširjena še na nekatera področja, katerih vsebino je pri opravljanju del in nalog delovodje potrebno poznati in obvladati. Pri tem pa naj bi ostali le na teoretičnih izhodiščih pač pa naj bi pridobljeno znanje izkoristili za primerjavo stanja v svojih delovnih sredinah, razgovor pa za priložnost, da probleme in morebitne napake popravijo ali poiščejo boljšo rešitev. V TOZD Sestavni deli pomeni izobraževanje delavcev dejavnost, ki vseskozi spremlja razvojno-proizvodni proces in s tem posredno prispeva k boljšim poslovnim uspehom. Tako so imeli že seminar za delavke, ki opravljajo dela na področju varstva pri delu, za galvaniziranje, itd. Morda samo pomislek, ki so ga izrazili udeleženci po obisku prvih ur predavanj; v bodoče bo potrebno več pozornosti posvetiti predhodnemu seznanjanju delavcev-udeležencev s samim potekom seminarja. Na ta način bi se izognili začetni slabi volji, na katero pa so ob dobro pripravljenih podanih pre- . davanjih kmalu pozabili. § q Zlasti na severnem in zahodnem delu Iskrinega industrijskega kompleksa v Stegnah že dolge mesece potekajo živahna dela. Na sliki: buldožer „v akciji" za novo kanalizacijo ob Miboelektroniki f IsKRA Srečanje mladih tehnikov v Novi Gorici Pred dnevi je bilo v osnovni šoli 9. kongresa NOVJ v Novi Gorici prvo regijsko srečanje mladih tehnikov. Srečanja se je udeležilo kar 142 mladih tekmovalcev in 30 mentorjev iz vseh štirih občin severno primorske regije. Mladi tehniki so bili iz 17. osnovnih šol, iz zavoda za usposabljanje invalidne mladine »Janko Premrl—Vojko« Vipava ter iz vzgojno varstvenega zavoda Pavla Rušta Vrhpolje. Pred začetkom tekmovanja sta glavnega direktorja Iskre Avtoelek-mlade tehnike pozdravila pomočnik trike Aleš Nemec in predsednik občin- Elektronika v interesnih dejavnostih mladih (Nadaljevanje s 5. strani) preprostega usmernika do multivibra-torjev in sestavin radijskega sprejemnika. Spoznali so elektronske elemente ter njihove karakteristike in uporabo v elektrotehniki in elektroniki. V predavanju »Eksotični polprevod-niški elementi« so bili učiteljem predstavljeni polprevodniški elementi, ki se jim na poseben način spreminjajo lastnosti v odvisnosti od fizikalnega okolja (foto dioda, foto tranzistor, sveteča dioda). V praktičnih vajah v laboratorijih so udeleženci seminarjev izdelovali in na-črtdVali nekatera osnovna vezja, ki so primerna za osnovnošolske tečaje interesnih dejavnosti in so hkrati uporabna v poskusih pri pouku in vajah iz fizike in v okviru tehničnega pouka. Pri vaji »Usmerjenje« udeleženci seminarja spoznajo, da za napetostni izvir, primeren za elektroniko, potrebujejo malo, enosmerno, gladko in stabilizirano napetost. Z uporabo sestave diod, upora, kondenzatorja in Zener-jeve diode so učitelji načrtovali in izdelali usmernik (risanje vezja na ploščici, jedkanje, vstavljanje elementov in spajkanje). Izdelek so tudi preskusili in ga uporabljali pri ostalih vajah. V vaji »Ojačevanje« so spoznali funkcijo tranzistorja kot ojačevalnika napetosti ali toka. Učitelji so za tem načrtovali javljalnik dežja s tranzistorjem, ki je ena prvih praktičnih nalog, s katero se je poprijel mali Miha v zgodbah dr. Jožeta Pahorja o elektroniki z naslovom »Mihotroni-ka« (izhajale so v Pionirskem listu). V zadnji vaji »Pomnenje« so se učitelji spoznali z multivibratorji in s pomnilnikom, tako imenovanim flip-flopom, osnovno pomnilno celico v računalnikih. SEMINARJI SO BILI DOBRO PRIPRAVLJENI Seminarji so bili vzorno pripravljeni, z vsebino in organizacijo so bili udeleženci zadovoljni. Navdušenje učiteljev fizike in tehnične vzgoje za elektroniko je treba sedaj prenesti učencem v šole. Ob tretji ponovitvi omenjenega seminarja smo za mnenje prosili tudi Aleksandra Kregarja, prodekana Pe- dagoške akademije v Ljubljani oz. učitelja fizike: »Pred letom smo tudi v osnovne šole uvedli elektroniko ko.t obliko interesne dejavnosti. Učni načrti so sprejeti, učitelje je treba usposobiti. Čeprav ni nujno, da bi bili učitelji vseh šol usposobljeni v tej smeri, smo naleteli na veliko zanimanje. V naslednjih letih bomo nadaljevali s seminarji, ki bodo obsegali zahtevnejše naloge. Elektroniko^ interesnih dejavnostih bomo lahko pospešeno uvajali, če bomo šolam lahko ponudili sete, ki jih bodo lahko učenci sami sestavljali. To je naša naslednja naloga. Iskro bomo prosili, naj na tem področju nekaj ukrene, sicer bomo vse bolj zaostajali, za razvitimi državami. Zavedati se moramo, da so mnogi naši elektroinženirji začeli prav z učenjem in delom v interesnih dejavnostih na področju elektronike, radioamaterstva ipd. Veseli smo, da nam Iskra pri tem tako uspešno pomaga.« Zdenka Puncerja iz OŠ Peter Šprajc v Žalcu in Marijo Vaš iz OŠ Griže smo zmotili med praktično vajo v laboratoriju: »Poučujem tehnični pouk, delno tudi fiziko,« je dejal Z. Puncer. »Snov delno že obvladam, seminar vsebuje precej praktičnega dela, ki mi bo koristilo. Učence v osmem razredu zelo zanima izdelava raznih elektronskih naprav (prebirajo »ABC tehnike«), zato sem se odločil za udeležbo na seminarju. Slišal sem, da je bil odziv na prva dva zelo velik in da so slušatelji veliko pridobili. Vtis imam, da se bodo moja pričakovanja uresničila...« Marija Vaš je povedala, da v času študija o elektroniki ni dosti slišala. »Kolegica je že bila na tem seminarju, pa sem predlagala ravnatelju, naj me prijavi. Koristno bo, če bo Iskra res pripravila potreben material in sete, ki jih potrebujemo v šolah. V programe usmerjenega izobraževanja namreč vnašamo vse več elektronike. Iskra je veliko pripomogla z opremo prostorov za pouk elektronike in fizike na novi Pedagoški akademiji. Takih v času mojega študija nismo imeli.« T. Škulj — A. Boc Iskra je za seminar posodila merilno opremo in elemente. Marija Vaš in Zdenko Puncer - zadovoljna s seminarjem. ske zveze organizacij za tehnično kulturo Nova Gorica Bojan Ožbolt. Posebno pozornost temu srečanju so namenili tudi letalci aero kluba Edvard Rusjan iz Nove Gorice z nadtetom in zanimivimi akrobacijami. Letali sta vodila Srečko Stegovec iz Iskre Avtoelek-trike in Evgen Mungerle iz SGP Gorica. Mladi tehniki, tekmovalci so se pomerili v 17. panogah, oziroma področjih. Ogledali in spoznali so proizvodni proces v Iskri Avtoelektriki, kamor je prišlo osem ekip. Sprejel in vodil jih je njihov mentor, član kluba mladih tehnikov Iskraš, Marjan Stanič. Ena izmed tekmovalnih panog pa je bilo tudi sestavljanje konstrukcij U—T 1-2. Ob tej priložnosti so pripravili v prostorih osnovne_ šole izredno zanimivo razstavo, kjer je razstavljala tudi Iskra Avtoelektrika. Njen prostor je bil med najzapažnejšimi, najbolj zanimiv. Mladi tehniki so razstavili tudi svoje izdelke kot naprimer makete energetskih objektov in inovacij, razstavljali so s področja tehnike o kmetijstvu, s področja varčevanja z energijo, didaktične pripomočke učiteljev tehničnega pouka itd. Razstavljeni so bili tudi izdelki Foto kino kluba Nova Gorica, Radio kluba, pomorska oprema, oprema potapljačev, razni tipi motornih koles itd. Razstavo si je ogledalo več sto učencev srednjih in osnovnih šol ter krajani Nove Gorice. Mladi tehniki so tekmovali tudi v uporabi električnega orodja, v obrambi in zaščiti, z jadralnimi modeli, spuščanju zmajev, modelarskih raket, z ladijskimi modeli, amaterskem radiogoniometriranju — lov na lisico, v foto dejavnosti, fiziki, de-mentraciji vrhunskih RC modelov in še drugih panogah. Ta pomembna dejavnost in aktivnost Razstavni prostor Avtoelektrike. kluba mladih tehnikov ima seveda velik pomen. Predvsem mislimo tu na usmerjanje učencev v tehnične poklice, saj je prav iz teh klubov izšla cela vrsta tehnikov, inženjerjev, športnih in vojaških letalcev, modelarjev, fotografov itd. To srečanje, povezano s tekmovanjem pa je imelo še en pomen. Posebna komisija je namreč izbrala na nodiavi doseženih rezultatov 30. člansko ekipo,_ ki bo zastopala mlade tehnike na 7. srečanju v Murski Soboti koncem tega meseca. Največ točk so osvojili mladi tehniki iz OŠ 9. korpusa NOVJ Nova Gorica, drugi so bili učenci OŠ Ivana Roba movalci so za najbolje dosežena ^ prejeli diplome OZOTK Nova vsaka ekipa je dobila knjižico iz zBjJ vine SKOJ ter značke Iskre Avt°e trike. Da je srečanje izredno dobro imajo največ zaslug organizator -"L ČinsItA ‘7VP7A nronni7flfii fr činska zveza organizacij za ten1'',) kulturo Nova Gorica, klub rn .j ® tehnikov Nova Gorica, ob sodci0' ., ™ Zavoda SRS za šolstvo — organ^j ska enota Nova Gorica ter nenaz3 tudi Iskra Avtoelektrika, ki je krovitelj srečanja in tako nudila ^ iz Šempetra, ki so osvojili največ prvih mest — pet, sledijo pa tehniki OS Mi- organizcijske usluge, prevoze iz Gorice na kraj tekmovanja, lojke Štrukelj Nova Gorica, OŠ Boris Kidrič Dobravlje, OŠ France Bevk Tolmin in OŠ Jože Mihevc Idrija. Tek- ogleda proizvodnega procesa tet namo pomoč. Organizator se za nudeno tudi po tej poti zahvaljuj6 lektivu Iskre Avtoelektrike. 8. SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA V KRANJU Iskra vzpodbuja kooperacijske povezave V prostorih PPC Gorenjski sejem v Kranju bo od 13. do 19. maja 1983 odprt 8. mednarodni sejem malega gospodarstva — Letošnja prireditev kaže precejšnjo usmerjenost v povezovanje malega gospodarstva z združenim delom — Sodelujejo tudi številne Iskrine delovne organizacije, Id imajo številne kooperantske vezi po vsej Slovejiji, ter Iskra Delta, ki predstavlja računalnik Partner Sejem malega gospodarstva v Kran ju je namenjen predvsem razvijanju kooperacijskih povezav med osebnim in združenim delom, inovativnemu delu v proizvodnji in zamenjavi uvoza z domačimi viri. Drobno gospodarstvo se vse bolj vključuje v prevzemanje maloserijske, specializirane in s tem seveda naročene proizvodnje za potrebe večjih gospodarskih organizacij, ker je medsebojna produkcijska povezanost nujnost današnjega dne. Z dobro organizirano kooperacijo bomo izboljšali izrabo razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti, povečali ponudbo in asortiman izdelkov ter storitev, nadomestili uvoz in povečali zaposlenost. Na lanskem sejmu se je na ta prizadevanja odzvala le Iskra, letos se je več organizacijam Iskre v Kranju in drugod pridružilo večje število delov- nih kolektivov, ki imajo prav tako stkane bogate kooperantske vezi z malim gospodarstvom (Litostroj, SOP Krško, KŽK Agromehanika, Tomos, Saturnus, ELKOM — Tovarna stikalnih naprav idr.) in želijo dele proizvodnih programov prepustiti osebnemu delu. Vse delovne organizacije Iskre v Kranju so se odločile, da bodo na sejmih malega gospodarstva aktivno sodelovale s t.im. borzo programov v smislu licitiranja svojih kooperacijskih ponudb. V času sejmov bodo razpisale kooperacije za proizvode, ki zamenjujejo uvoz. Svoje izdelke bodo na sejmih razstavljali tudi njihovi kooperanti. Tudi sama lokacija sejemskih prostorov v Kranju je zelo primerna za tovrstno sodelovanje z malim gospodarstvom, kar je že izkoristila DO Iskra Bencin, boni, omejitve, servis pa ... Ne bo odveč, če najprej pobrskamo med rezultati poslovanja Iskrinih serviserjev v letošnjem januarju, februarju in marcu: storitev so opravili za 122 milijonov dinarjev, rezervnih delov pa so prodali za skoraj 117 milijonov dinarjev. V celoti so se povsem približali načrtu, lanskoletne rezultate pa so presegli kar za 35%. Vsekakor lepi rezultati in zanje moramo našim serviserjem čestitati, zlasti zato, ker so jih dosegli v dokaj nenormalnih pogojih — tudi ob pomanjkanju bendna in ob prevoznih omejitvah. »Dokler bo bencin diktiral kakovost servisnih storitev, bomo prizadeti oboji — lastniki Iskrinih izdelkov in tudi mi sami serviserji,« poudarja direktor servisne temeljne organizacije Miro Stegnar. In to več kot upravičeno. Po uvedbi »bencinskih omejitev«, so serviserje uvrstili v tisto kategorijo delovnih organizacij, ki lahko porabijo le 60% od tiste količine, ki so jo v enakem lanskem obdobju. Zaradi tolikšne omeji- ZAHVALI Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem za darilo sodelavkam in sodelavcem podsestava števca T3, hkrati pa jim želim še veliko uspeha pri nadaljnjem delu Draga Vinter. Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem Iskre Te-lematike — TOZD Elementi (rele in elementi) za darila in jim želim veliko poslovnih uspehov in osebne bre 'e Francka Hafner. v___________________ y tve so morali serviserji drastično zmanjšati popravila na domu in kupci morajo zdaj nositi domala vse — tudi TV sprejemnik — v najbližjo servisno delavnico, ki pa le niso v vsakem kraju. Serviserji so pri pristojnih organih zahtevali, naj bi jim dovolili dvigniti porabo vsaj na 80% od lanskoletne, vse do danes pa niso naleteli na razumevanje. Seveda vpliva na kakovost servisiranja tudi cena bencina, predvsem na ekonomiko poslovanja, to pa še ni vse: serviserji v Sloveniji imajo še naslednjo omejitev; ker v naši republiki nismo sprejeli družbenega dogovora o gibanju stroškov pod posebnim nadzorom, velja v Sloveniji zvezni zakon, ki nam dovoljuje povečati sredstva za prevozne stroške z javnimi prevoznimi sredstvi le za 9% v primerjavi z lanskoletnimi stroški. Računica je enostavna, če se spomnimo, da so prav cene teh storitev v zadnjem času neznansko porasle. »Kakovost servisnih storitev ne krojimo mi v Servisu, ampak je vse bolj odvisna od ustreznih zakonov in določil,« poudarjajo v Rožni dolini v Ljubljani. LD Kibernetika, ki je v prostorih Gorčč skega sejma v Savskem logu uf^ stalne poslovne prostore za ou-.; kooperacij Nabave Kibernetike- J hova uradna otvoritev bo 18- ,u 1983 ob 9. uri na Informativ01, Iskre skupaj s predstavitvijo dose° ^ uspešne industrijske kooperacije- , doben prijem, ki bo dal pričakovan zultate. Omeniti je potrebno, da bo na t njem 8. sejmu malega gospodari' Kranju sodelovalo 292 domačih tujih razstavljalcev. Poleg združenj gorenjske regije sodeM j tudi obrtna združenja z območja ia ; T il llvl lO-rt ta D T-i t-* n «•» . Ljubljane. Prisotna bo tudi DO - , Delta s svojim računalnikom ki je primeren za vodenje kniigoV(,( in drugih evidenc obrtnikov. DO ^ Električna orodja bo predstavila Pf ’ sionalna električna orodja za up°ra j malem gospodarstvu ter reprorna!č za obrtnike iz uvoza. V spremljajočem programu seji®^ bo zanimiv razgovor o aktualnih n . šanjih v drobnem gospodarstvu , njegovi organiziranosti s predsedn1 Republiškega sveta ZSS M. Grozdki bo prireditev tudi odprl. Razgov(l > 13. maja ob 8.30 v konferenčn1 ^ PPC Gorenjski sejem v Savskem otvoritev sejma bo ob 10. uri. V času sejma bo v hali A odpdj! ...... ... -dzur trošniški center, kjer bo organ: prodaja obrtniških izdelkov in syj rabljene opreme za dopustništvo, 5C in rekreacijo. V strokovnem delu56* bo zanimiva tudi demonstracija - « nje sejemskega kataloga« z raču® j, kom, ki jo je pripravil RC Visok® a, za organizacijo dela v Kranju. ”0- . Ijena bo tudi republiška razstava1 vacije za stabilizacijo«. p Sodelavce v TOZD Polprevodciti , srečali pri montaži tisoč orodja za brizganje eHaampsrskšh®,.; Novo orodje bo omogočilo zmogljivosti, saj so Imeti dosžsj gnezdna orodja. Naprava je stane okrog stare mdtijarde efia89 j* to posebno orodje. Se pa safcsv« Vp saj bodo nareSH dva la potkreU* doslej v emeffli brizga. $/o predstavljamo tovarno iskanega vezja 'A K temu, da smo se odločili za podrobnejšo predstavitev TOZD Tovarna tiskanega vezja Kranj, nas je gnalo več razlogov: o tej tovarni doslej še nismo skoraj ničesar zapisali; tovarna se kljub svoji perspektivnosti letos srečuje s Precejšnjimi zagatami, v bodočnosti pa se ji obetajo boljši dnevi, saj je pred oedavnim prišlo do podpisa pogodbe o izvozu večslojnih tiskanih vezij firmi IBM Sindelfingen iz ZRN. lcate anJska Iskra Elektromehanika, na iz nJ0 kjjub različnim reorganizacijam p0z L^jšega obdobja seveda še nismo razv - V Je z lastnim raziskovalnim in delom razmeroma zgodaj dpu n.a a> da je elektronika ključ do na-tistl razv°ja telekomunikacij. V let J!* ^asu — v začetku sedemdesetih že .P se ie izkazalo, da so za tak razvoj ei-Qani tudi vsi poglavitni tehnološki in napQ°-ski pogoji. Vendar pa je bil gen-r> Potreben za zamenjavo tedanje hanPapje velikih javnih elektrome-bj Klh telefonskih central prevelik, da tiimi ^mo8li zgolj z lastnimi strokov-'ence am-' ^a*co je prišlo do nakupa li-stem računalniško krmiljenega si-firm a Ivletaconta 10C, ki ga je razvila WePa “ell Telephone MFG iz Ant-ptjp a v Belgiji . Iskra se je solidno ie soh V'*a na osv°jitev sistema: šolala ,oV;tdelavce in zgradila novo, moderno p telekomunikacij na Laborah. nika ■°SVajanju proizvodnje telekomu-N0' širinClJskega sistema Metaconta se je ver-J lehnoloških nalog bistveno po- ^01 PrAno: _______x j _ __ i/ d od 15 za# H ■ofei >,e\, dde li- so# le# ifli^ :luj{ md S ate' vpf! i žo«, vo# j# da ; a:.Precej je bilo v pomoč dejstvo, ce^ “eenčni partner našim sodelav-na: °mogočil, da se seznanijo s takrat indpv, 0^nejaimi prijemi v organizaciji hod triJe. m z opremo ^razvitega za-f\, o« sveta. treL 0svajanju elektronike je bilo po-Ve^0 Uvesti tudi proizvodnjo tiskanih lav I v Profesionalni kvaliteti, ki je de-!ef0 ^ tedanjeTOZD Avtomatske te-n0v ske centrale pomenila povsem En Področ3e tehnološkega dela. postransko in predvsem dvo-htev ^ko tiskano vezje nastane po za-Z j,j111 Proizvodni proceduri. Prične se diio f V0 Preciznih klišejnih risb, sle-taz ot° Postopki za izdelavo filmov in Ijivn n?Zevanje z natančnostjo in loč- Posto t d° 0,03 mm- Uvedeni so bili totl pk. foto razmnoževanja in tudi si-Prakf --Vsi d postopki so Iskrašem pod- '-00 Predstavljali povsem novo ken'° • tehnologije. Za vrtanje lu-v«J5? sicer imeli takrat najsodobnejši tierf' avtomat »Trudrilll«, ki je nu-veii?Cno krmiljen, vendar je bilo treba oje 0 truda, da je steklo programirala j 'K11'10 vzdrževanje stroja in seveda teti6 Pl*a dosežena dovolj visoka kvali-la Površin v luknjah, kren’ Vanska obdelava, kemično ba-nieh V” .električno kemično nanaša-lalo a*ra 'n kositra — vse to se je odvi-!>Se, na računalniško krmiljeni liniji elektrex<< vendar so se tehnologi, djlj ron'ki in kemiki kar precej natru-vatj Preden je naprava začela obrato-čine°p ustreznih rezultatih glede koli-nih !n kvalitete. Potrebe po kakovost-tskanih vezjih so v letih 1975—80 tako narasle, da je bilo potrebno postaviti novo avtomatsko linijo za galvansko obdelavo s kapaciteto 5 kvadratnih metrov tiskanega vezja na'uro, ki pa se danes že izkazuje za premajhno. Že od leta 1976 so delavci s področja telekomunikacij razmišljali, kako bi se lotili izdelave večslojnih tiskanih vezij, ki so po preciznosti obdelovalnih postopkov in potrebne opreme še bistveno bolj zahtevna od dvostranskih. Večslojna tiskana vezja so v skladu s hitrim razvojem elektronike in vse večjimi zahtevami na tem področju nazadnje postala tako aktualna, da je v letu 1980 prišlo do odločitve o njihovi izdelavi. Z uvedenimi postopki izdelave tiskanih vezij, ki zagotavljajo vrhunsko kvaliteto, si je Iskra zagotovila solidno osnovo za profesionalno elektroniko. S tiskanim vezjem vseh vrst se pravzaprav prične gradnja vseh elektronskih vezij in naprav. S 1. januarjem 1983 proizvodnja tiskanega vezja ni več v sklopu TOZD Avtomatske telefonske centrale. V skladu z drugo fazo reorganizacije Iskre Telematike se je oblikovala v samostojno temeljno organizacijo, ki ima naravo skupnega pomena za vso delovno organizacijo. Imenuje se TOZD Tovarna tiskanega vezja in je dobavitelj tiskanega vezja tozdom Telematike, proste proizvodne kapacitete pa namenja izdelavi tiskanega vezja za domači in tuji trg. — Prosim, da za začetek tega pogovora na kratko predstavite dejavnosti, s katerimi se ukvarja vaša TOZD! mm Zlatenje robnih kontaktov na ploščah tiskanega vezja in selektivno zlatenje plošč. ” jOtn • .................IMHIMmUMB«—Bfll—■». skaJrafilami vam pritožujemo poglavitne faze proizvodnega procesa tovarne ti- 'L •• y r . i lis lir IC. JU4.C- f/l n vezij. Prva slika prikazuje izdelavo klišejnih risb. ‘Sest Vršilec dolžnosti direktorja tovarne tiskanega vezja je Marjan Pokorn, diplomirani inženir. Z njim smo se pogovarjati o preteklosti in prihodnosti, o trenutnih težavah in o uspehih ter o ostali vsebini te temeljne organizacije. Mehanska obdelava plošč tiskanega vezja. Pokom: »Glavni program dejavnosti Tovarne tiskanega vezja je izdelava enostranskih, dvostranskih in večslojnih tiskanih vezij, izdelava klišejnih risb, filmov, sit, programov za avtomatsko vrtanje tiskanih vezij, foto in sitotisk, mehanska obdelava plošč tiskanega vezja, vrtanje, galvanska in kemična obdelava, tehnološki razvoj in priprava delovnih dejavnosti ter kontrola vseh delovnih procesov in izdelkov.« Orišite nam na kratko zgodovino proizvodnje tiskanega vezja v kranjski Iskri, kot ste jo zasledovali s svojo lastno prisotnostjo v njej. Pokom: »Proizvodnja tiskanega vezja v kranjski Iskri teče že deseto leto. Z njo smo začeli leta 1973, in sicer na osnovi licence za proizvodnjo telefonskih central sistema Metaconta med firmo BTM in tedanjo Iskro Elektro-mehaniko. Po tej licenci smo imeli vse možnosti, da od licenčnega partnerja dobimo tudi podatke in tehnologijo za proizvodnjo tiskanih vezij. Pri prenosu znanja pa smo bili na nek način omejeni, saj nismo imeli na voljo tudi ustrezne opreme, s kakršno je razpolagala firma BTM. Ni bilo torej možno kompletne tehnologije enostavno prenesti v našo tovarno. Zato smo morali precej tehnoloških postopkov razviti ali iznajti sami. Kljub problemom je bilo namreč treba proizvajati tiskano vezje za vgradnjo v naše telefonske centrale. In ta tiskana vezja so morala ustrezati kvaliteti, kakršna se za profesionalno tehniko zahteva. Z veliko ustvarjalnega navdušenja in prizadevnosti vseh naših ljudi— od strokovnjakov do delavcev v neposredni proizvodnji — smo v izredno kratkem času uspeli. Prva tiskana vezja smo uspešno proizvedli že konec leta 1973. Bila so dovolj kvalitetna, da so odgovarjala vsem predpisom in zahtevam. S tem so bila sposobna za vgradnjo v naše centrale. Začetna proizvodnja je po količini pokrivala naše lastne potrebe v takratni TOZD Avtomatske telefonske centrale. v naslednjih letih smo proizvodnje polagoma povečevali, tako kot se ji večala tudi proizvodnja naših telefon skih central. Poleg tega sme do letoš njega leta uspešno pokrivali tudi po trebe po enostranskih in dvostranski! tiskanih vezjih za celotno kranjski Iskro in tudi za nekatere druge Iskrini tovarne, ki uporabljajo dvostranska ti skana vezja. Po letu 1973 smo od licenčneg; partnerja kupovali samo še večslojni tiskana vezja, ki so bila prav tako po trebna za vgradnjo v naše centrale si stema Metaconta. Seveda pa smo si vseskozi prizadevali, da se kar najbolj osvobodimo od uvoza in da sami najdemo rešitve z lastnimi proizvodi. Tako smo vložili precej naporov, da osvojimo tudi proizvodnjo večslojnih tiskanih vezij. To nam je uspelo v letu 1981. Tudi ta del uvoza s področja tiskanih vezij smo torej nadomestili z lastno proizvodnjo in zdaj že nekaj časa pokrivamo potrebe Telematike na tem področju. Razvoj na tiskanem vezju s tem seveda še ni končan. Poleg naštetih različnih vrst tiskanega vezja — enostranskega, dvostranskega in večslojnega — smo ves čas veliko pozornosti posvečali ne le uresničevanju predpisane kvalitete, pač pa tudi izboljšanju vseh tehnoloških postopkov, da bi dosegli čim večjo produktivnost in še večjo kvaliteto. Čeprav smo bili pri teh prizadevanjih v glavnem prepuščeni samim sebi, smo bili vseeno dokaj uspešni. Prva leta smo bili v veliki meri odvisni od uvoza repromateriala in potroš-nih materialov, tako osnovnega materiala kot ostalih: npr. kemikalij in ostalih materialov. S tovarno kemikalij iz Podnarta smo razvili nove kemikalije, tako da smo na tem področju praktično že nekaj let neodvisni od uvoza. S tovarnama Donit iz Medvod in 11. ok-tomvri iz Prilepa smo ves čas dobro sodelovali in prišli do domačih osnovnih materialov. Nekatere materiale, ki jih v Jugoslaviji še ni mogoče dobiti, pa moramo še uvažati: gre za približno 10% vsega potrebnega materiala. To so predvsem barve.« Ko sva že pri razvoju — kako kaže za naprej? Pokorn: »Na področju elektronike vztrajno prodirajo vedno manjši elementi s kar največjo funkcionalnostjo. Temu primerno se večajo tudi zahteve na tiskanih vezjih: upoštevati moramo potrebe po vgradnji oziroma uporabi manjših in bolj koncentriranih elementov. Razvijati moramo tiskana vezja z večjo gostoto vezi, s tanjšimi vodniki itn.« Izdelava filmov na fotoplaterju. Nekaj primerkov plošč tiskanega vezja, ki jih proizvaja tovarna tiskanega vezja iz Kranja. ud novega leta obstajate kot samostojna temeljna organizacija. Kdj bi lahko povedali ob tem? Pokom: »S 1. januarjem 1983 se je področje tiskanega vezja formiralo kot samostojna temeljna organizacija. V TOZD Tovarna tiskanih vezij smo se organizirali nekoliko drugače kot ostali tozdi Telematike. Organizirani smo tako, da imamo planski oddelek in oddelek proizvodnje združen v en sam oddelek, ki se imenuje služba za planiranje in proizvodnjo. Imamo še tehnično službo, ki opravlja naloge s področja tehnologije, predkalkulacij in razvojne dejavnosti. Tretja služba je služba kontrole kvalitete.« Kakšen plan gospodarjenja ste si zastavili v letošnjem letu? Pokom: »Osnovni cilj, ki smo si ga zastavili v letu 1983 je proizvodnja 544.000 Metaconta formatov tiskanega vezja. Za primerjavo: lani smo proizvedli 450 000 omenjenih formatov. To pomeni, da fizično proizvodnjo v letošnjem letu povečujemo za 21%. Pri tem ne predvidevamo bistvenega povečanja števila zaposlenih. Povečanje proizvodnje bomo dosegli predvsem na račun izboljšanja tehnologije in organizacije dela. K temu bo prispevalo tudi izboljšanje kvalitete proizvodnje: zmanjšali bomo izmet. Pri tem moram povedati, da naš izmet že lani ni bistveno presegal evropskih normativov. Zdaj smo samostojna temeljna organizacija in s tem se bodo pogoji organizacije dela in vodenja izboljšali. Boljši bo pregled nad celotno situacijo, informacije bodo postale kvalitetnejše, njihov pretok p4 bolj učinkovit. Z našimi sodelavci, ki so bili že doslej izredno kreativni in prizadevni, bomo zdaj laže ugotavljali probleme, iskali rešitve in sprejemali odločitve, ki bodo prispevale k optimizaciji proizvodnega procesa. V letu 1983 planiramo prodajo v vrednosti 596 milijonov din. Pri tery je predvidene 77% interne realizacije in prodaje za potrebe Telematike, 17% eksterne za potrebe domačega trga in 6% za izvoz. Skupne eksterne prodaje (Nadaljevanje na 10. strani) Galvanika plošč tiskanega vezja. Vpenjanje plošč za elektrolitski nanos S N-P B v galvaniki tiskanega vezja. Predstavljamo tovarno tiskanega vezja (Nadaljevanje z 9. strani) bo torej 23%. Omenjenih 6% izvoza pomeni 600.000 dolarjev. Ko omenjam naš izvoz, bi rad poudaril naslednje: imamo vse pogoje in kapacitete za tako velik izvoz, ki bi bil v primerjavi z lanskim (210.000 dolarjev realizacije) bistveno večji. Vendar imamo okrog letošnje realizacije izvoza trenutno še velike skrbi: nismo še pridobili dovolj naročil. Pridobivanje le-teh za nas izvaja DS Komerciala oz. DO Iskra Commerce. V prvem četrtletju 1983 smo dobili izredno malo naročil in tako smo izvozili le za 15.000 dolarjev tiskanih vezij. Lahko rečem, da smo nalogo v smislu 'kvalitete in rokov zelo dobro opravili. Novih naročil pa nimamo. Naše ponudbe so v ZDA, na Danskem, Finskem in v Belgiji. Vendar — naročil na podlagi teh ponudb še nimamo, čeprav je od njih preteklo že več mesecev. Treba bo vložiti izredno velike napore — tako z naše strani, kot s strani DS Komerciala in DO Iskra Commerce, da bomo v čim krajšem času dobili naročila. Sposobni smo delati tiskana vezja za zahtevna zahodna tržišča, saj smo se v preteklem obdobju že preizkusili in dokazali. V prej omenjene države smo namreč že izvažali. Poleg omenjenega izvoza bomo dosegli tudi posreden izvoz v Turčijo. Tja bo TOZD Avtomatske telefonske centrale izvažala sestavne dele za telefonske centrale in ti bodo vsebovali precejšen del tiskanih vezij. V planu tega izvoza ne zajemamo, pač pa bo prikazan v izvozu TOZD Avtomatske telefonske centrale oziroma Telematike. Vemo, da ni pomembno le poslovanje nekega tozda, pač pa verjetno bolj poslovanje celotne delovne organizacije. Sestavni del Telematike je tudi naša Tovarna tiskanega vezja, ki ima naravo tozda skupnega pomena. O poslovanju našega tozda v prvem četrtletju letošnjega leta še nimamo celotne bilance. Plan fizične proizvodnje tiskanega vezja smo dosegli blizu 100%. Za realizacijo letnega programa bomo Za nabavo materiala potrebovali približno 254 milijonov din. Od tega bomo morali s konvertibilnega tržišča uvoziti za približno 24 milijonov din materiala, kar predstavlja okrog 10% vsega materiala, ki ga uporabljamo pri naši proizvodnji.« V programu novega tozda ste si gotovo zastavili tudi uresničevanje samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov, ki seveda lahko zelo neposredno prispevajo k boljšim delovnim rezultatom, pa tudi dobremu počutju vseh delavcev tozda. Že smo lahko slišali o nekaterih dobrih rezultatih na tem področju vašega tozda. Povejte še nekaj besed o tem! Pokom: »Z organiziranjem našega tozda smo seveda uresničili tudi konstituiranje vseh oblik dejavnosti na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Osebno sem prepričan, da brez dobrega dela na omenjenih področjih nobena temeljna organizacija ne more dosegati dobrih rezultatov v kakršnihkoli pogojih gospodarjenja. Vsi mi se tega izredno zavedamo. V našem tozdu je zaposlenih 167 delavcev, kar predstavlja nekoliko boljše izhodišče za tesnejšo medsebojno povezanost, informiranost in enoten nastop pri oblikovanju stališč in povezovanju tudi navzven. Naši delavci so vedno pripravljeni vložiti velike napore za doseganje čim boljših delovnih rezultatov, prav tako pa se aktivno vključujejo v samoupravno odločanje in družbenopolitično dogajanje. Aktivnosti okrog formiranja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij so že za nami, zdaj pa se že lotevamo reševanja konkretnih problemov. Poleg problematike V zvezi z nabavo materiala za reden potek proizvodnje, ki jo naša nabavna služba skupaj z DS Komerciala uspešno obvladuje, imamo še nekaj kritičnih potreb po kadrih. V teku je tudi reševanje problematike prostorov za naše strokovne službe. Upamo, da se bodo tudi ti problemi v najkrajšem možnem času uredili.« TOZD Tovarna tiskanega vezja je torej mlad, toda iz dneva v dan vse bolj čvrst in homogen kolektiv. V okviru Iskre Telematike si vztrajno pridobiva svojo osebno istovetnost ali »image«, kot bi temu rekli Angleži. Čutiti je vitalnost in polet — in to je dobro. Delavcem tozda je reorganizacija prinesla novih možnosti: zdaj bolje vedo, kdo pije in kdo plačuje in kmalu se bodo navadili računati s tem. Delo na čistih računih pa ima v sedanji gospodarski situaciji edino prihodnost. Trenutno imajo še veliko gospodarskih težav: splošna svetovna gospodarska kriza jih onemogoča pri izvozu. Izvoz pa je danes zadeva eksistenčnega pomena. Zato se bodo nedvomno izredno potrudili, da si pridobijo tuje trge. Delovna organizacija jim bo pri tem trenutku že na dlani: pred dnevi je bila podpisana pogodba o perspektivnem izvozu večslojnih tiskanih vezij znani firmi IBM Sindelfingen v Zahodni Nemčiji. Kazimir Mohar Oddelek planiranja. Delavci v strokovnih službah se srečujejo s precejšnjo prostorno stisko. Novo vodstvo mladih Na volilno programsko konferenco koordinacijskega sveta OOZSMS so se zbrali prejšnjo sredo, 20. aprila predstavniki mladih iz novogoriške Iskre Avtoelektrike. Ta mladi skup je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik sindikata Avtoelektrike Boris Gregorič, pomočnik glavnega direktorja Robert Žerjal ter predstavnica novogoriškega komiteja ZSMS. Konferenca je razjasnila vrsto odprtih vprašanj, še plodnejša pa bi vsekakor bila, če bi seje udeležili tudi predstavniki tolminske in komenske Iskre. Po uvodnih formalnostih so mladi ni!, področjih le peščica mladih. Posa-zaprosili Roberta Žerjala, naj jim poda mezno je obdelal tudi komisije, ki delu-celovit prerez sedanjega perečega go- jejo pri koordinacijskem svetu, te pa spodarskega trenutka. Njihovi želji je so: komisija za infomiranje, komisija za rade volje ustregel in nadvse nazorno delo s štipendisti, komisija za šport ter Mladi med konferenco. Delovno predsedstvo mladinske konference. pohodna četa — obujanje d® NOB. Le-ta je izredno aktivna, v‘ pa je vključenih 43 članov. . V lanskem letu so se udeleži sedmih pohodov. Sami so organ19. pohod po poteh 9. korpusa, nanj i iz ls>' so privabili kar 53 pohodnikov iz f. RTV in slovenskih PTT. Trdne veZL jateljstva, pridobljene na tem so še danes žive, pa čeprav so ne doma tu iz Nove Gorice, drugi/ Ljubljane ali bližnje okolice. AkU^. mladih pohodnikov se kaže tudiv . hovem vestnem vključevanju pri ^ drugih akcijah. Pohodna četa p0“,v stvom komandanta Borisa Jeri^,,! TOZD GE uspešno deluje že vrsljč in zastopa mlade iz Iskre. Z veseli :, lahko zapišemo, da je najbolj aktivn‘ organizirana skupina mladih. .i Svoje poročilo je Vojko Velik0 zaključil z besedami: ^ »Z večjo zavestnostjo in zaint/' . ranostjo vseh mladih bi bilo nt0^! marsikaj narediti, še marsikatera ak ( bi zaživela. Z dejanskim stanjen1 smemo biti v celoti zadovoljni, se moramo vsi skupaj truditi pri isk novih poti in možnosti poživitve dinskega dela. Vložiti moramo v' ec«5; pora kot doslej. Nikakor se ne snU, predati malodušju in ' hfllr ampak moramo nenehno iskati ^ organizacijske načrte in metode-^. stik"’ I| izmed takih bi bila sigurno tu< našimi rojaki onstran meje, teh - . pa nismo uspeli poglobiti, čeprav 5.f:. oddaljeni le kilometer od drZ/,, meje. Priznati moramo, da te mož[,c. isti1 dol. '8 so, kje je vzrok, da jih nismo izkof pa ni enostavno ugotoviti. Sledila so poročila predsednike''/, sameznih osnovnih organizacij, kU bila praktično dopolnitev P°rc !^ti k | % S, kk % N N S ^nsi Pub] . ve, kb Servj N ^la, »I Prik S Ptk, Uare 1», prikazal lanskoletno poslovanje, letošnje rezultate, plasman izdelkov Avtoelektrike na tuje trge, v dežele tretjega sveta, dotaknil se je področja urejanja razmerij med temeljnimi organizacijami, kjer je bil prav v zadnjem času storjen velik korak naprej, urejanja družbeno ekonomskih odnosov itd. Še posebej je poudhril pobudo za reorganizacijo delovne organizacije, od katere se mnogo pričakuje predvsem z vidika racionalneje organiziranih določenih služb in proizvodnje same ob istočasni jasni vlogi delovnega človeka pri ustvarjanju in pridobivanju dohodka. Posebej je podčrtal kadrovsko politiko v delovni organizaciji in priporofll mladim, naj eno izmed konferenc posvetijo prav tej problematiki, ter zaključil: »Gospodarska situacija vsvetu, v Jugoslaviji in naši republiki še zdaleč ni svetla, kljub temu pa ima naša delovna organizacija v sestavi SOZD Iskre ''se možnosti, da obstoječe stanje še izboljša. To pa je obveza za vse nas, da skrbno in vestno delamo, saj le to vodi k boljšemu jutri, k novim programom, k novim delovnim mestom, namenjenim vašim vrstnikom.« Konferenco je pozdravil tudi predsednik sindikata Boris Gregorič in se obenem zahvalil predsedniku mladih Vojku Velikonji in ostalim za tesno sodelovanje in uspešno opravljanje raznih skupno načrtovanih akcij. Mladi so se v nadaljevanju konference seznanili z bogatim poročilom o delovanju OO. Poročilo je podal predsednik. Kritično se je dotaknil vseh tistih dejavnosti, kjer prevladuje nekakšno mrtvilo, ali pa deluje na določe- Dopisujte v glasilo V____^_______ J Slovo iz delovne sredine je vedno težko, še posebej če je za nekom že 20 ali v°c delovne dobe. A kaj hočemo, ko čas neusmiljeno teče dalje, s seboj odnaša j mesece in leta sreče in težav, uspehov in neuspehov. Celih 23 let se je veselila K r fflv. uspenov in uspesno premagovala vse težave in ovire Manja vecchiet, terminu' ^ ^ taže v tovarni generatorjev in elektronike v novogoriški Iskri A vtoelektriki, kjds 7r: zaposlila 23. maja 1960 leta. -u 0 Pred dnevi je prišlo njeno slovo iz delovne sredine, prišel je čas njene upok°Pf Sodelavke in sodelavci so ji pripravili prisrčno slovo, saj se za tako dolgo “f °.j dobo in tako priljubljeno sodelavko, kot je bila Marija tudi spodobi, poklonili rože in spominsko darilo, izražena pa je bila prenekatera želja, naj pride ob vsak L nujeni priliki še na obisk, kjer bo vedno dobrodošla tako, kot da bi še vedno med njimi. , Velika pridobitev za trboveljsko Iskro je avtomat za označevanje diod in tr//^ kar omogoča kupcem uporabo na avtomatih. Avtomatsko napravo so razviB 0 < y sodelovanju z zunanjimi kooperanti — obrtniki. Sicer bi avtomat lakko ital pa bi preko pol stare milijarde dinarjev, v devizah seveda, doma pa je h irava za polovico cenejša. <4 A M afljf ‘M »hf* :k3l ■jVllf 'v« raz®; d v«* iča st", ;elj£ Icorf »! le, tet^ ŽflO' atol ;& eni., ‘*qSj r i ci/.i vviu uaiiuviic 5UIC ikw Tako pr°‘esor navdušil za speleologi jo. , !# ' ’ ----------- ■ me611 ira',, bo^ , 0 'srit' stik"’ Si [iav )žno ^ris«1 ovP» ki*1' > caz3" ;ofl sta1? ivi*. edse bo,^ :ktn' gof eds£i: jpan lel% :šnoi klo',. jVc] tušS1 1 zio/ ffio11; f5<- /of! fi$! kiti jel«11 V »0 •Nvest servis ^me je največja nagrada, c6 mi delo uspe V sredo, 4. inaja je prejel Sre-6r»i znak zveze sindikatov Slovenije Franc Steržaj, sodelavec jsvesi servisa. »Seveda sem vesel te8a visokega priznanja. Vedno P* je zamenajvečje priznanje, če I®1 delo, ki ga opravljam," uspe«. )e dejal Frenk, kot ga imenujejo delavci in prijatelji. Vprašali Sn»o ga namreč, kaj mu priznanje j. Pomeni. *£:,?* Smo ob tej slovesni priložno-»an, 11 Zvedeti o Frenku kaj več. Sam VVP0Vedal boli mal°- Skromen je veima' V sebi ni lahko govoriti«. Pa Aktiv- ■56 ^renl( imel s čim pohvaliti. ' t. n ln delaven je že vse od šolskih Že v lasiP„ Petem razredu osnovne šole - - - ut« v vauan a«a ^jučn m P°stal jamar, tu pa sem se tudi V delo in seveda v pod- al svetu doživel mnogo lepega, Občni zbor Društva strojnih inženirjev in tehnikov Kranj -»u sv°jstven svet, o katerem je ki uspešno deluje že setvi,,C a; Veliko pa dela tudi v Invest ’ "J 8aiiiža!’ saj je eden glavnih športnih or-tfelai 0rjev, seveda vse poleg rednega »Dan Prišel v T ?cm vstal ob enih zjutraj in kih :e 8 ažbo. Po prvomajskih prazni-°Wd a bl 0 ^ba zgodaj urediti vse f Pitke xtomatov za tople in hladne na-f tla,, Ce hn*“s A~ ~u ^ tih 'od i e bočeš, da je ob sedmih vse Ua, je.n kava za sodelavce pripravljena da reba začeti zgodaj. »Tako je bilo s- Podelitve nagrad. Popoldne pa Franc Steržaj. je šef Frenk še v Črnuče na tekmovanje Investovih kegljačev. Na Frenkovo pobudo so začeli v In-vestu in Iskrini stolpnici PPC tudi s kolesarjenjem. Upajo, da se bo koles poprijela še kaka druga tovarna in da bo tudi kolesarjenje počasi postala tekmovalna diciplina na Iskriadi. Sicer pa se Frenk udejstvuje tudi drugod, tako na področju plavanja, košarke, »najbolj pa smo aktivni pri smučanju«, pravi Frenk. Poleg tega pa je tudivšportni komisiji SOZD Iskra tako da lahko rečemo, da je aktiven na vseh področjih. »Pa dovolj hvale«, je rekel Frenk ob koncu. »Dela pa imamo še dovolj. Predvsem bi rad, da bi se lotili športa in športnih disciplin tudi pod vodstvom strokovnjakov. Naši sodelavci v pisarnah pri remontnih delih, pri načrtovanjih in tudi 100 snažilk se giblje zelo enostransko. Zato bi bilo prav, da bi se lotili športov, ki bi popravili, kar umetni način življenja kvari. Upam, da nam bo tudi tu uspelo in bomo še naredili kaj koristnega,« je zaključil Frenk. FY Poslovanje v TOZD TEI V TOZD TEI so letos začeli zale dobro, vendar zaradi vpraš-l)ive oskrbe z repromaterialom Predvidevanja za naslednje me-Sece niso več tako ugodna. Več o Poslovanju v letošnjem letu smo [zvedeli od njihovega IPO, Matjaža Travna, ki nam je povedal . »t'Jar1!SlCdnje: četrt],.! rezultati poslovanja v prvem ^vXju 50 ugodni. Prodaja je bila za $ka C)a.(Xj lanske v tem času, količin-tistr-j^vodrija pa za 1/3. Temu tiat vn kar je precej manj kot v letoš- Proizvodnja nastavljalnih transformatorjev. nih filmov in nekaterih predavanjih pa je udeležba precej bolj skromna. Ker je za to morda kriva tudi slaba obveščenost, izkoriščamo to priložnost in objavljamo imena poverjenikov, ki bodo skrbeli za obveščanje članov, obenem pa se pri njih lahko tudi na novo včlanite. Vključevanje novih članov je namreč ena od pomembnih nalog društva in upamo, da se bomo ob naslednjem poročanju lahko tudi glede tega pohvalili. Poverjeniki za DO Telematika: Ivo Jerončič — DSSS Marjan Čarman — Elementi Zdenko Torkar — Terminali Anton Knap — MKD za DO Kibernetika: Janez Benedik — Orodjarna Vlado Lampič — TSD Marija Korenčan — DS ATS Franc Fister — Števci Alojz Aberšek —r- Merilne naprave Stane Jankovič — Vzdrževanje Janez Gabron — RTC Branko Soklič — Stikala za DO EO: Bojan Bedenk za DO Iskra Delta: Milan Zaplotnik. Z letnega občnega zbora. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega moža in očeta SLAVKA ZUPANIČA se zahvaljujemo vsem sodelavcem TEA in orodjarne za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti žalujoči: žena Olga, sinova Sandi in Patrik. Ob boleči izgubi dragega očeta ANTONA GLOBOČNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DO Iskra Telematika —- TOZD ATC za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Tone z družino. Ob boleči izgubi drage mame IVANE GOLMAJER se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TT—DO ERO za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Vida Šarabon z družino. Ob izgubi mojega dragega očeta JOŽETA PUNGERČARJA se iskreno zahvaljujem-sodelavcem TOZD TSD za denarno pomoč in izraze sožalja Tone Pungerčar. Ob boleči izgubi dragega očeta ALOJZA BOLKE se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD ATC — TS YTS in TOZD Števci za podarjeno cvetje in denarno pomoč, za spremstvo na njegovi zadnji poti in izrečena sožalja hčerka Metka in sin Lojze z družino. Ob boleči izgubi mojega očeta ANTONA GRUDNA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Iskre Kibernetike v TOZD TSD — oddelek Termoplasti za izraze sožalja in denarno pomoč žalujoča hčerka Ada Ribič z družino. Ob boleči izgubi drage mame ELIZABETE REPE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Stikala za izrečeno sožalje, denarno pomoč in darovano cvetje. Vsem iskrena hvala! hčerka Marijana Črček z družino. ISKRA — glasilo delovnega ko- ^ lektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehanlko, avtomatiko In elemente — Ljubljana —Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dlttrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telematika), Marko Rakušček (Avtoelek-trlka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, Int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskar-sko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS Je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ^setletnica šahovskega ^uštva Iskra tiietii*j|?na j® mesto, ki se ponaša z velikimi Vi.d»arjrOV'Ske Preteklosti. z dr. Milanom preteklosti S v ^e!n m Vasjo Pircem. Še danes pa ži-tiic, tz|n/ern mednarodni mojstri Stojan p, Jelen, Janez Barle, velemojstra Ho i aninec in Bruno Parma, da nave-Ve^^ečje. dr. Milana Vidmarja v 1. 1911 »1% * jfstiami, ko se je uvrstil na drugo Ptbljj a .°j za zmagovalcem, mladim Ca-^.tedai Slovence navdušil za šah S, igiT™'* šshistc, da so že v naslednjem n d’.v festavraciji »Pri starem Rim-!ti šgi,'a (Omski cesti 4 ustanovili Ljubljan-vt0s^e 'sk’- klub. To je gotovo mejnik slo-‘n hkrati glasnik širokega ra-2t.jJ*,.ovske kulture na Slovenskem. •ttaJ D Jattskim šahovskim klubom so po-tiji ve]i!? prVl svetovni vojni v stari Jugosla-kVifc ■j'1 uspehi kluba, ko je bil državni Je s svojimi uspehi in prireditvami $ Iskra ~ širil navdušenje za kraljevsko igro. Po prvi svetovni vojni je bila ustanovljena cela kopica šahovskih klubov, kot so: Šiška, Železničar, Šentpeter, Lovšin, oz. Dvorski, Omladina, Amaterski, Korotan, Triglav in končno še Centralni. Šahovsko življenje v Ljubljani tik pred drugo svetovno vojno je bilo resnično bogato. Kulturni molk med vojno pa je pretrgal vsakršno dejavnost. Po drugi svetovni vojni pa je šah zavzel množični obseg in dobil domovinsko pravico v vseh družbenih slojih. Kljub temu, da se je šah tako burno razmahnil, pa v Ljubljani ni dobil več tiste trdne opore in organizacijske oblike kot nekdaj. Več uspeha so imela druga slovenska mesta, saj so povojne družbene razmere ugodnejše vplivale na rast šahovskih sekcij in klubov, ki so jih vneto podpirala. Ljubljana je izgubljala svoje naj- boljše šahiste, ki so se selili v najrazličnejša mesta. V šestdesetih letih so se začele v mestu hujše težave, ker šahovski klubi niso imeli več primerne podpore v Telesnokulturni organizaciji. V Ljubljani je namreč opešal po 50 letih obstoja Ljubljanski šahovski klub. Ljubljanski univerzitetni klub je živel le nekaj let, Šahovski klub Novinar je zamrl zelo naglo in Šahovski klub Ljubljana, kot naslednik Ljubljanskega šahovskega kluba, še ni imel možnosti, da se razmahne, ko je moral I. 1969 že zaprositi za pokroviteljstvo Tovarno baterij Zmaj. Klub se je preimenoval v ŠK Zmaj. Pogodbo o dolgoročnem pokroviteljstvu sta podpisala direktor tovarne Karel Primožič in podpredsednik kluba Iztok Jelen. Na občnem zboru kluba 23. 6. 1970 je bil sprejet statut in za predsednika je bil izvoljen Gabrijel Sfiligoj, pomočnik direktorja tovarne Zmaj. Klub si je priboril nekaj posa= mičnih in moštvenih uspehov,saj so bili v teh vrstah vrhunski šahisti, kot Albin Planinec, Rudolf Osterman, Iztok Jelen, Anton Prein-faik, Jože Šiška, Ivan Bratko, Zdravko Voš-pemik, Rok Kržišnik, Vojan Konvalinka, Janez Barle, Leopold Galle, Pavla Košir in drugi. Tovarna Zmaj se lahko tudi pohvali, da je v Ljubljani gostila od 19. do 20. oktobra 1971. bivšega svetovnega prvaka prof. dr. Mihaila Botvinika, ki je imel simultanko 19. 10. 1971 na 25 deskah. Gost si je ogledal tudi tovarno in imel strokovne razgovore. Kljub šahovskim uspehom in pritokom članstva je klub začel pešati že leta 1972, po odhodu Gabri jela Sfiligoja. Njegove posle je prevzel Anton Preinfalk. Tedaj je tovarna Zmaj pričela priprave za priključitev k Iskri in naravno je bilo, da išče klub zvezo s predstavniki Iskre — Marjanom Dvorač-kom, Pavlom Seškom in Jožetom Čebelo. V arhivu se hrani dopis od 6. 1. 1973. leta, naslovljen na Marjana Dvofačka. Nadaljnji razgovori so potekali na sindikatu Združenega podjetja Iskia pri Jožetu Čebeli in Janezu Šilcu, ki sta ponuden sporazum o sodelovanju med Iskro in Šahovskim klubom Zmaj—Iskra jeseni 1973. ustno potrdila. S strani kluba so bili prisotni Bogdan Brezigar, Anton Preinfalk in Pavle Sešek. Jeseni 1973 je bilo rojeno Šahovsko društvo, ki pa si je na občnem zboru v naslednjem letu dne 16. 5. 1974 sporazumno nadelo ime ŠAHOVSKO DRUŠTVO ISKRA, s sedežem v Ljubljani, Cankarjeva 1/1. Statut, ki je bil sprejet na občnem zboru, je predvideval nastanek in povezovanje vseh šahovskih sekcij Iskre kot del sindikalnega rekreativnega množičnega šaha, obenem pa je dal poudarka tudi tekmovalnemu vrhunskemu delu. S takšno organiziranostjo društva so snovalci želeli zajeti novo vsebino združevanja in pestrost povezovanja in obenem zajamčiti trajnejšo prihodnost društva. Občni zbor je izvolil nov odbor v takšni zasedbi: Pavle Sešek — predsednik. Anton Preinfalk — podpredsednik, Leopold Galle — tajnik, Janez Oblak — blagajnik, Bogdan Brezigar, zadolžen za sindikalni šah, Iztok Jelen, zadolžen za šolski šah, Jovo Čeko, zadolžen za registracijo in kategorizacijo, Jože Šiška in Janez Barle — člana, Jože Papler — predsednik nadzornega odbora ter Darko Steiner in Janez Grčar — člana. Pozneje je upravni odbor vključil še Marjana Žnidarčiča namesto Janeza Oblaka. Ta občni zbor je bil praktično zaključna scena dolgoletnih prizadevanj, ki so se porajala na različnih mestih in v različnih obuob- r Časopisne novice V Iskrini tovarni Mikroelektronika v Stegnah že uspešno teče redna proizvodnja mikroelektronskih vezij EMZ — 1005 B, izdelanih v N-MOS tehnologiji, prvih te vrste v naši državi. Vezje EMZ — 1005 B, velikosti 4 kv. mm, sestavlja približno 10 tisoč tranzistorjev, namenjeno pa je za vgradnjo v telefonske garniture Isicem super za prodajo na tujih tržiščih — Delo, Ljubljana. V letošnjem letu so se v Iskri na Blejski Dobravi srečevali s številnimi problemi z materiali domačih proizvajalcev in iz uvoza vendar pase jim je z dobrim delom posrečilo poslovati dokaj ugodno. Načrt proizvodnje kot prodaje so dosegli in pri tem uresničili 32 % letnega načrta izvoza na konvertibilno tržišče. Večinoma sicer izvažajo na klirinško področje, kamor nameravajo izvoziti letos izdelkov v vrednosti poldrugega milijona dolarjev. Prav zdaj se dogovarjajo za izvoz Iskrine centrale v Romunijo, ki naj bi jim prinesla za približno 2,8 milijona dolarjev dohodka — Glas, Kranj. Ljubljanski Dnevnik je objavil v rubriki »Neznani naročnik« pritožbo, da je Iskra razstavila na sejmu Avto moto 1983 naGospodarskem razstavišču v Ljubljani svoj avtomobilski računalnik in sicer z besedilom v srbohrvaščini. Na vprašanje, zakaj — so Iskrini predstavniki odgovorili, da so eksponat prenesli neposredno z beograjskega sejma avtomobilov, zato ni bilo mogoče pripraviti slovenskih napisov, pač pa je prospekt v slovenščini. V Beogradu so vključili 300.000. telefonsko zvezo. Ob tej priložnosti so izžrebali med novimi naročniki dobitnika najmodernejšega Iskrinega telefonskega aparata. Sreča se je nasmehnila Životi Milanoviču. Mesto Beograd ima sedaj 25 telefonov na 100 prebivalcev in je med evropskimi mesti na predzadnjem mestu. Vzlic temu je v Beogradu kar eno šestino vseh telefonskih priključkov v državi. Trenutno ima pošta 50 tisoč nerešenih prošenj za priključke, hkrati pa ni vključeno 60 tisoč priključkov v centralah — Politika ekspres, Beograd. V okviru sodelovanja med pobratenima občinama Črnomelj in Dugo Reso so predlagali tudi sindikalno povezavo med pobratenima občinama. Kot prvi se bosta tako povezali Iskra iz Semiča in Pamučna industrija iz Duge Rese. Elektromotorji iz Iskre v Spodnji Idriji bodo letos pridobili 3.200 kv. m novih pokritih površin. Večji del bo to skladišče, prostora pa bo dovolj tudi za obratno ambulanto, vrtec in obrat družbene prehrane, v katerem bodo delavci lahko dobili vse.obroke — od zajtrka do tople popoldanske malice. V Iskri tudi uspešno rešujejo stanovanjska vprašanja, delno s kupovanjem stanovanj, delno pa z dodeljevanjem kreditov — Primorske novice. Zbral in uredil Marjan Kralj ISKRA TELEMATIKA Kranj Oddelek za družbene zadeve Krk, Umag, Novigrad Vsem tistim, ki si želite poceni preživeti dopust nekje ob morju, pa se težko odločate ravno zaradi denarja, svetujemo, da se odločite za Krk-Punat, Umag ali Novigrad, kjer so še prosti termini: 24. 6. — 1. 7. 1. 7. — 8. 7. 8. 7. — 15. 7. 29. 7. — 5. 8. 5. 8. — 12. 8. 12. 8. — 19. 8. 19. 8. — 26. 8. Omenjeni prosti termini veljajo le do zasedbe. Zato se čimprej odločite in pokličite na tel: 22-221, int. 29—57 vsak delovni dan Alenko Slatenšek — oddelek za druž-' bene zadeve, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije. Ob torkih in četrtkih pa v recepciji na Laborah, tel. 28-861 int. 24-85. Prijavijo se lahko le redno zaposleni delavci Iskre Telematike Kranj ter upokojenci. V Punatu na Krku so na voljo počitniška stanovanja, v Umagu in Novigradu pa privatne sobe. Ležišče je brezplačno, cena polnega penziona je 400 din na dan za odrasle, za otroke od dveh do sedmih let pa 280 din. Zasebne sobe so v novejših hišah, vse izven mesta. V Umagu—Punti so sobe oddaljene od morja 500 m; restavracija je na plaži. V Novigradu so sobe 200 m od morja. Organizirana prehrana bo v zasebni gostilni, ki je 100 m od plaže. A. Slatenšek Tisto, česar res dolgo ne pozabiš, ko se vrneš s Krete pa sta odkritosrčnost in gostoljubnost domačinov, ki jih turizem celo v novih hotelskih naseljih še ni pokvaril. V tipični taverni kramljamo z njimi ob zvokih lire, buzukija in santurija, srkamo uzo (po okusu spominja na našo mastiko) in pokušamo olive, mandlje in ovčji sir. Zvrstijo se razne dobrote z odličnimi kretskimi vini (King Minos, ali kar točeni rose), v prijetni senci evkaliptovega drevesa. Očarani od vsega, kar nas obdaja, pozabimo skrbi, ki nas tarejo doma. Grki ljubijo življenje in v tem. veselju pogosto vzkliknejo I zoi ine Orea, kar pomeni »Življenje je krasno«! Kaj naj bi drugega kot navdušeno pritrdili, kajti tisti hip se nam zazdi, da ničesar več ne potrebujemo in da imajo popolnoma prav. Sploh pa si človek na Kreti lahko še marsikaj privošči, kajti počitnice na tem otoku so kljub podražitvam za Jugoslovane še vedno ugodne. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Kompasa do zasedbe. V Kranju se lahko prijavite v poslovalnici na Koroški cesti 2, tel.: 38—472 in 28—473, kjer dobite vse informacije! j J Tudi letos s s Kompasom na Kreto Če še ne veste, kje boste letos preživeli dopust, vam Kompas priporoča, da se odločite za sončni otok Kreto. Vožnja z letalom z Brnika do Herakliona traja le dobri dve uri. Polet bo vsako nedeljo od 15. maja do konca oktobra. Kreta je prav v spomladanskem času prijetno zatočišče turistov, ki ne prenašajo vročine poletnih dni. Na Kreti vedno pihljajo prijetne sapice z morja, zato tam tudi sredi {X>letja ne poznajo tiste pasje vročine, ki smo jo vajeni v mestih. Kreta je polna zelenja in pisanega cvetja, za Jugoslovane pa so verjetno najbolj privlačni pomarančni gaji, kjer debeli sadeži kukajo izpod košatih zelenih vej. Morje ima v tem času že 22 stopinj — kopalci na plažah so nekaj povsem običajnega. Možnosti za letovanje Nudimo var.:, bivanje v hišicah s platneno streho. Na Dugem otoku celo poletje sije sonce, voda je topla daleč v jesen. V slanem jezeru, ki jc v neposredni bližini kampa se temperatura vode dvigne celo na 30 stopinj CENE PENZIONA: 15. 6. — 25. 6. od 2.520 do 4.640 din julij, avgust od 3.150 do 5.800 din — Možnost letovanja z lastnim šotorom, — Posebni popusti za upokojence. — Organiziran prevoz z avtobusom. r "X Sorica—Ratitovec Planinsko društvo Iskra bo organiziralo v soboto, 21. maja 1983 izlet iz Sorice na Ratitovec. Zbrali se bomo v soboto ob 6. na ljubljanski avtobusni postaji in se z rednim avtobusom odpeljali do Sorice. Od tam imamo 2 uri zmerne hoje do Ratitovca in nato še 2 uri do Železnikov, od koder se bomo spet z rednim avtobusom ob 18.15 vrnili v Ljubljano. Prijavite se pri Bredi Jančar, tel.: 572-331, int.: 310. . V__________________________________________) Šahisti Kibernetike prvaki Kranja Občinski sindikalni svet Kranj je 12. aprila 1983 organiziral v šahovskem klubu sindikalno moštveno prvenstvo Kranja za leto 1983. - Tradicionalnega tekmovanja se je udeležilo štirinajst ustanov in delovnih organizacij, med katerimi. so nastopile tudi štiri Iskrine ekipe. Novi sindikalni prvaki Kranja so postali šahisti Kibernetike v postavi Brane Deželak, Janez Krek, Marjan Kern in Albin Obleščak. Prejeli so pokal v trajno last. Dobro so se odrezali tudi šahisti DO ERO z Leonom Mazijem na čelu, ki so osvojili tretje mesto. J Rezultati: 1. Kibernetika I. 2. Sava I. 3. ERO 4. Planika I. 5. Kibernetika II. 6. TAP 7. Telematika 8. Merkur I. 9. Zavarovalnica 10. Mlekarna 11. PPG 12. Merkur II. 13. Planika II. 14. ZTKO 47. točk 43.5 točk 34.5 točk 30 točk 29.5 točk 28.5 točk 26.5 točk 26, točk 24 tročk 23 točk 15 točk 14 točk 12 točk 11.5 točk Štirinajstega aprila pa je bilo sindikalno prvenstvo Kranja za posameznike. Ponovno sestavili Iskraši. Zmagal je MK Leon Mazi, na drugo mesto se je uvrstil MK Brane Deželak, MK Janez Krek pa je zasedel deveto mesto. , _ Vinko Zorman Mazi osvojil pokal zmagovalcev Šahovsko društvo Iskra je organiziralo že 32. prvenstvo v hitropoteznem šahu. Sodelovali so najboljši šahisti, največ iz Ljublja- Končni vrstni red najboljših je bil: 1. Leon Mazi; 2. Brane Deželak; 3.-4. Janez Kumše in Marjan Butala; 5.—9. Dane Černe, Vojko Srebrnič, Drago Čopič, Jože Kerecin Vito Šoukal; 10. Marko Ribičič; 11. Bogdan Brezigar; 12. Pavle Sešek, 13. Anton Jerina; 14. Lojze Deželak; 15. Lojze Gorjup, itd. Vsi ti igralci so dobili tudi prve točke za nov krog tekmovanj Za pokal 100 točk. Točke dobijo vsi šahisti do 15. mesta, za prvo mesto 15 točk za drugo 14 itd. Mazi je osvojil pokal zmagovalcev za tri zmage. Na pokalu so izpisani naslednji tekmovalci, ki so ovojili prvo mesto: 16. 12. 1981, Ljubljana, Leon Mazi; 12. 6. 1982, Ljubljana, Anton Jerina; 28. 8. 1982, Spodnja Idrija, Leon Mazi; 18. 12. 1982, Ljubljana, Brane Deželak, 15. 4. 1983, Ljubljana, Leon Mazi. Na tem hitropoteznem turnirju je nastopila samo ena šahistka. Jelena Markovič je morala igrati med šahisti. Prikazala je zelo solidno igro in je kar petim fantom odvzela točko. Za pokal zmagovalk še vedno z dvema zmagama vodi Olga Štempihar. Med »Gosti« je bil najboljši Mladen Kelečevič. Vrstni red ostalih najboljših pa je bil: 2. Gojko Musič; 3.-^4. Mirko Troha in Marjan Rogale, itd. Bogdan Brezigar INFORMACIJE IN PRIJAVE: ' ISKRA Kibernetika — Referent za rekreacijo (tel.: 064) 22—221 int. 29—52. jih v raznih kolektivih Iskre po osvobou tvi. Za razumevanje tega razvoja ni odveč, da se zazremo v najbližjo preteklost desetletij po osvoboditvi. Začetki Iskrinega šaha v Ljubljani Prvi začetki šahovskega življenja se beležijo v Ljubljani v Telekomunikacijah na Pr-žanu. Sprva je šah pomenil razvedrilo med odmorom. Nato je nastal krožek in prve prireditve so se odigrale v tovarniški menzi. Začetek organiziranega šahiranja pa pomeni nastop sindikalne šahovske ekipe na sindikalnem moštvenem prvenstvu Ljubljane v letih 1956—57. Ekipo so tedaj sestavljali Erno Petrič, Ludvik Čisar, Ivan Uršič, Sandi Černač, Jože Spende, Bogdan Brezigar, Sonja Stanek, V elimir Bilbija, Franc Fon in Simon Jovanovič. Vendar se je jedro teh šahistov zaradi reorganizacij in novoustanovljenih tovarn preselilo v druga okolja. Z nastankom Zavoda za avtomatizacijo ZZA, Ljubljana, Tržaška cesta 2, se je tjakaj preselil Erno Petrič, Ludvik Čisar ter Franc Bojc, ki je postal v Zavodu pravi šahovski vodja. Sekcija je uživala podporo sindikata in osebno direk-torja Franca Dobnikarja in dr. Gogale. Franc Bojc je okrog sebe zbral še nekaj igralcev iz širše Iskre, ki so nato skupno nastopali enotno in uspešno na sindikalnih prvenstvih Ljubljane in Slovenije. Ta ekipa je bila sestavljena iz naslednjih igralcev: Erno Petrič, Ludvik Čisar, Janez Kumše, Pavle Sešek, Koloman Varga, Anton Jerina, Jože Kerec in Milan Slokan. Zanimanje za šah je raslo. V ekipo sonato pristopili še Slavko Krivec, Franc Bojc, Bori d Vučič, Boško Jovičevič in drugi. Glavni organizator šahovskega življenja je bil Ivan Uršič, nato pa Bogdan Brezigar, ki je nabral nekaj deset navdušenih igralcev in le-ti so se nato stalno udeleževali sindikalnih moštvenih prvenstev Ljubljane. Sekcija je imela podporo pri sindikatu tovarne, osebno pri Ljubu Jamšku, Vasku Ko-runovskem in Tonetu Kastelicu. Na žalost pa je šahovska radoživost na Zavodu kmalu zamrla, ko je Franc Bojc prenehal igrati šah leta 1974. Druga najmočnejša šahovska sekcija se je izoblikovala v bivši Iskri — TELA v Ljubljani, Savska c. 3. Tjakaj je šahovsko vnemo zanesel Bogdan Brezigar s Pržana, ko je prešel v to Iskrino organizacijo. Njegovo delo, ki ga je pričel v Telekomunikacijah, se je nadaljevalo v TELA, kjer se je na raznih tek- movanjih razvrstilo prek sto šahistov. Iz tega okolja so prišli Dane Černe, Stane Cimerman, Bogo Majer, Drago Škrbine, Kosorič Spasoje, Janez Grčar, Pavle Sešek, Alojz Gorjup, Lado Anžur, Marko Jeglič, Franc Močnik in Juriča Zadravec. Tu se je v tistem obdobju zvrstila kopica posamičnih tekmovanj, zlasti hitropoteznih tprnirjev in moštvenih nastopov na sindikalnih prvenstvih Ljubljane, kjer so dovolj uspešno nastopali. Na Pržanu pa je v tovarni ostal Jože Špen-de, ki ni dopustil, da bi se rekreativni šah umaknil. Pridobil je skupino šahistov, ki so dalj časa nastopali v postavi Jože Špende, Milan Rulič, Stane Zemljarič, Jože Jereb, Boris Vučič in Slavko Fon. Sandi Černač je odšel s Pržana v Tovarno keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku in tam ustanovil živahno šahovsko sekcijo in privabil vanjo tudi mladino. V tovarni Upoii v Šentjerneju je šah vzpodbujal Franc Šiško skupaj z Janezom Pucljem. V Elektrooptiki pa je sekcijo obu-dil vživljenje Milorad Kneževič, nadaljevala pa sta Ivan Humar in Milorad Tomič. Sekcijo Iskra Commerce je vodil Drago Čopič in Vito Šoukal, igralci pa so bili še Leopold Galle, Marjan Butala, Velimir Bilbija in drugi. (nadaljevanje sledi) -V SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje: temeljni seminar za pripravo opravljanja strokovnega izpita delavcev za delo v zunanjetrgovinski’1 poslih v času od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zak^jj. Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih jxislih, j6 nem tudi POGOJ ZA VPIS V 5. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI' IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izPjj njevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazui” gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur.l. SFRJ 9-78)-Za j fj lavce, ki so dolžni opraviti strokovni izpit organiziramo kot nriDravo za izpit razpisa ‘ C — zunanjetrgovinsko poslovanje, — zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ, — pravni posli v zunanji trgovini, — plačilni promet s tujino, — mednarodni transport in transportno zavarovanje, — carine in carinsko poslovanje, — družbeno politične in družbeno ekonomske osnove ureditve SFRJ ter družb6 zaščita. ČAS IN KRAJ: Seminar se bo začel 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu. NOSILEC PROGRAMA: |(i Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalci: VEKŠ, Maribor, Ekonomska fakult£ Ljubljana in DU Boris Kidrič. CENA: Cena seminarja je 6.500 din: Navedeni znesek bodo TOZD in DSSS vplačale ni slov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Plačilo r zionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji. Cena za opravljanje strokovnega izpita znaša 1.800 din. lai”' PRIJAVE: ^ Prijavnice naročite na telefon 061 222—212, oz. v Izobraževalnem centru ^ Iskra, Ljubljana. Trg revolucije 3-XI in izpolnjene vrnite na isti naslov, najkasne)6 15. 6. 1983. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti. SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrs2^ po programu: V SP0| Pris k k U$tr k % 8os, k k 'a u 5. zunanjetrgovinska šola v Iskri v času od 1. 2. —26. 4. 1984 Po Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Isk! ko usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Is^ VSEBINA: "‘VIunvipimarna znanja, ki jm terja zunanjetrgovinsko poslovanje ..j mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na tualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom11 Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. v POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolni^ naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjem0111 tudi druge smeri, — obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov, - je star (praviloma) do 35 let, 'Olj. Kandidati, kt niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo ? zunanjetrgovinskih poslih, morajo ta izpit, ki je eden od pogojev za ZT registracij6' opraviti do pričetka »5. Zunanjetrgovinske šole v Iskri«. TernHini i n O r -m -m .1 r.n » - ~ ^; i. „_i «1 l -- — — J«,,, o 11 • V. OVMV V lOMl«. Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorož Izpitni roki v letu 1983 bodo v oktobru in decembru pri izpitni komisiji na Gosp6’ darski zbornici Slovenije. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v ted116 Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadp01' prečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obvezni1 Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prijeli posebej pripravljeno š,v dijsko gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti- V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbra”* ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehnik1” temah za 1SKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami i datov za šolanje že v mesecu septembru 1983 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tuf jezikov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole). Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini grama lahko dobite na tel. št.: 061/222-212.