GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Naša svefa naloga je tudi danes, da kol bivši partizani branimo resnico na sploh in resnico o naši borbi še posebej pred vsemi klevetniki.
Tov. Prusnik na občnem zboru ZKP
LETNIK VII,
CELOVEC, PETEK, 1. IL 1952
ŠTEV, 8 (468)
Koroški partizani so imeli svoi občni zbor
in so istočasno praznovali desetletnico razširitve NOB na koroška tla
Iz vseh krajev, kjer so nekoč pokale partizanske puške na Koroškem, so se preteklo nedeljo, dne 27. januarja t. 1. zbrali delegati Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške v Celovcu, da povezano s svojim občnim zborom proslavijo 10. obletnico začetka oboroženega protifašističnega odpora na koroških tleh. Tega občnega zbora so se udeležili tudi gostje iz Jugoslavije in s Svobodnega tržaškega ozemlja, in sicer za Zvezo borcev-Slovenije in Zvezo vojnih invalidov Jugoslavije tovariši Matija Krmelj, Gojko G o r n i k-Iztok in B r t o n-c e 1 j Johan, za Zvezo bivših partizanov zone ,.A“ Svobodnega tržaškega ozemlja pa tovariša Franc L i p o v š e k-Tine in Laurenti.
Potem, ko Js podpredsednik Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške, tovariš dr. Luka S i e n č n i k otvoril, je partizanski občni zbor pozdravil v imenu Demokratične fronte delovnega ljudstva njen predsednik dr. Franc Petek. V svojem nagovoru je med drugim dejal: ,,Partizanske edinice in OF so bile prvi izraz volje slovenskega in jugoslovanskih narodov do oboroženega odpora proti nacističnemu in fašističnemu okupatorju. Dobili sta svojo pobudo od KPJ, oziroma KPS in imeli nalogo, zajeti vse sloje ljudstva ne oziraje se na prejŠDjo politično ali svetovno nazorno opredelitev. Njihova aktivnost pa se ni omejila ,amo na teritorij prejšnje Jugoslavije, ampak zajela tudi vse zamejske Slovence na Pri-
morskem in na Koroškem. Prav tako so naši partizani podali tovariško roko v pomoč antifašističnim borcem drugih narodov. Tako se je na primer mogel organizirati tudi avstrijski ,.Freiheitsbataljon“. Vse to je bilo mogoče samo zaradi tega ,ker so bili partizani pač partizani, ne pa kakršna koli poljubna vojaška organizacija, in boj, ki so ga vodili, je bil boj proti nasilju, za preureditev družbenega reda v smislu resnične demokracije in socializma/*
Zaključil pa je s sledečimi besedami: »Deseta obletnica, ki jo praznujemo, naj torej ne bo samo spomin, ampak ludi zagotovilo, da stoji koroško delovno ljudstvo na trdnih nogah.**
Nato je predsednik Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške, tovariš Karel P r u š n i k-Gašper govoril o desetletnici začetka protifašističnega odpora na Koroškem. Tako je povedal v svojem referatu:
Desetletnica oboroženega odpora
»Današnji občni zbor Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške, se vrši v času, ko obhajamo desetletnico organiziranega protifašističnega oboroženega odpora na Koroškem. Pred desetimi leti, se je tu pri nas začel boj z orožjem proti orožju ali bolje rečeno, najprej le golih rok a z jeklenim srcem in pogumom proti do zob oboroženemu nečloveškemu sovražniku. Pred desetimi leti smo šli branit s puško v rokah ljudi, ki so nam najbolj pri srcu, branit življenje naših staršev in otrok, ki jih je Hitler zapisal poginu — smrti. Branih smo slovenski narod, branili našo domačo zemljo. S tem našim korakom, pa smo se uprli tudi najreakcionarnejši sili, kar jih je kdajkoli poznala človeška družba, kajti združeni fašizem je grabil po svobodi vseh ljudstev sveta. Vključili smo sc v protifašistično, protihitlerjevsko koalicijo in se ramo ob rami borili z vsemi de-
Slovensko šolsko društvo/ v Celovcu apelira naprezidenta
Avstrijsko Ustavno sodišče je 13. decembra lani nedvoumno ugotovilo, da je odlok notranjega ministrstva in s tem tudi odlok celovške varnostne direkcije, s katerim sta odrekala Slovenskemu šolskemu društvu v Celovcu pravni obstoj, protiustaven. Po jasnih določilih zakona so razsodbe ustavnega sodišča za upravne oblasti strogo obvezne in ne dopuščajo nobenega zavlačevanja. Kljub temu pa niti notranje ministrstvo niti varnostna direkcija svojega protiustavnega odloka nočeta razveljaviti in svojevoljno prezirata obvezno razsodbo naj-
višjega avstrijskega sodišča. V tej nemogoči situaciji, ki meče naravnost porazno luč na avstrijsko upravno prakso, se je Slovensko šolsko društvo odločilo, da se obrne šc na zveznega prezidenta dr. h. c. Kornerja kot najvišjega čuvarja ustave, da pripomore izreku najvišjega sodišča končno do veljave in s tem Slovenskemu šolskemu društvu do neovrgljive pravice. Pismo na zveznega prezidenta ž dne 25. januarja, katerega prepis je Slovensko šolsko društvo poslalo tudi ustavnemu sodišču in zveznemu ministrstvu za notranje zadeve, se glasi:
Spoštovani gospod prezidenl!
Ustavno sodišče je s svojo razsodbo štev. B 211/51-12 z dne 13. XII. 1951 o pritožbi, ki sta jo zaradi kršitve z ustavnim zakonom zajamčenih pravic, naslanjajoč se na člen 144 Zveznega ustavnega zakona, vložila Slovensko šolsko društvo v Ce/ovcu in dr. Franc Petek proti odloku zveznega ministrstva za notranje zadeve, ki se nanaša na društveno zadevo, na osnovi člena 144 Zveznega ustavnega zakona in § 87 Zakona o ustavnem sodišču razsodilo, da se ta odlok, ki je bil predmet pritožbe, kot proti-ustaven razveljavi.
Po drugem odstavku § 87 Zakona o ustavnem sodišču so upravne oblasti dolžne, da v takem primeru s pravnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, nemudoma vspostavijo pravno stanje, ki odgovarja pravnemu naziranju ustavnega sodišča. Zvezno ministrstvo za notranje zadeve pa kljub urgencam noče vzpostaviti pravnega stanja, ki bi odgovarjalo pravnemu naziranju ustavnega sodišča, ker mora tozadevno baje izvesti šc več poizvedovanj. Pri tej priložnosti opozarjamo, da traja boj Slovenskega šolskega društva v Celovcu za svoj obstoj že od leta 1947 in da je zvezno ministrstvo za notranje zadeve že o priliki pritožbe Slovenskega šolskega društva v Celovcu pri upravnem sodišču in potem ponovno pri zadnji pritožbi Slovenskega šolskega društva v Celovcu pri ustavnem sodišču imelo dovolj časa, da bi izvršilo te baje potrebne poizvedbe ter da zaradi tega smatramo to zavlačevanje zveznega ministrstva za notranje zadeve po izrečeni razsodbi ustavnega sodišča kot očitno odrekanje pravice. Ne moremo namreč razumeti, da zvezno ministrstvo za notranje zadeve za sestavitev svojega protiugovora ne bi bilo izvedlo vseh potrebnih poizvedovanj že pred razsodbo ustavnega sodišča.
Ker je pot po instancah izčrpana in ker jc ustavno sodišče že izreklo svojo razsodbo, sc obračamo na gospoda zveznega prezidenta, da kot najvišji čuvar in varuh ustave republike Avstrije pripomore Slovenskemu šolskemu društvu v Celovcu ter s tem koroškim Slovencem do njihove pravice.
mokruličnirtii narodi. Sli smo braniti demokracijo in svobodo nas in vseh narodov prav takrat, ko sta bili demokracija in svoboda najbolj ogroženi, takrat, ko je nemški fašistični škorenj tlačil vso srednjo Evropo, blokiral Leningrad in stal pred vratmi Moskve. Tri leta je trajala ta borba, ki je bila težka in kruta, in čeprav smo od začetka stali proti sovražniku 1 : 10, smo zmagali, ker nas je vodila globoka zavest pravičnosti, ljubezen do lastnega naroda in spoštovanje do človečanskih demokratičnih pravic. Danes ko se razni SA-standarten-firerji Steinacherji spet vedno bolj uveljavljajo v političnem življenju Avstrije, ko se popravlja škoda knezu Starhembergu in se mu vračajo njegovi gradovi, je potrebno, da se ozremo malo nazaj na težke čase, Id so jih povzročili prav Steinacherji m Starhembergi, največji sovražniki nas Slovencev in tudi največji zatiralci avstrijskih demokratičnih množic. Takrat, leta 1934 je bil junaški upor avstrijskih republikancev udušen v krvi. Star-hemberg je pustil streljati v demokratične množice z topovi, na vislicah pa je pustil umreti Kolomana VVallischa, Munnichreiterja in druge najboljše voditelje in borce za republiko in demokracijo v Avstriji. Naš odpor v letih 1942—1954 niso mogli streti, ker je bilo
(Nadaljevanje na 2. strani)
SPZ prejela Trubarjev medaljon
•
V zvezi s proslavo štiristoletnice slovenske knjige jc poklonila vlada Ljudske republike Slovenije — Svet za prosveto in kulturo — Slovenski prosvetni zvezi spominski medaljon Primoža Trubarja — avtorja prve slovenske knjige.
Spominski medaljon je izročil šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu, legacijski svetnik Milja Vošnjak dne 27. januarja 1952 v pisarni SPZ v Celovcu predsedniku in tajniku SPZ, ki sta se zahvalila za izredno darilo v imenu Slovenske prosvetne zveze.
Poklonjeni medaljon je razstavljen v izložbi knjigarne „Naša knjiga**, Celovec, VVuIfen-gasse, kjer si ga lahko ogledalc vsi, ki se boste po opravkih zadržali v Celovcu.
Iz deželnega zbora
V sredo popoldne je zasedal koroški deželni zbor. Namesto odstopivšega finančnega referenta deželnega svetnika dr. Pavla Jobsta je bil najprej na predlog socialistične frakcije brez diskusije izvoljen za novega finančnega referenta višji vladni svetnik Ervin Pabst. Pabst je od leta 1926 uradnik koroške deželne vlade in vodja njenega oddelka za občine.
Po obravnavi problema zaščite zemljišča ob Krki, ki naj se ohrani za produktivno kmetijsko izkoriščanje je nadaljnji predlog, naj si deželna vlada prizadeva doseči pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, z ozirom na veliko pomanjkanje krmil v deželi, večjo količino živinske soli po znižani ceni, dal edinemu ko-ininformističnemu deželnemu poslancu Tsclio-fenigu povod, da je v dolgoveznem govoru razvijal svoje politične in ekonomske nazore.
Njegova izvajanja so izzvala živčno reakcijo, ki so ji dali oduška vrsta poslancev in končno še deželni glavar VVedenig. Predlog’je bil končno le sprejet.
O naših problemih in o naših- krajih na seji niso razpravljali ničesar, če'ne morda na tajni seji, ki je sledila javni. Kaj so za zaprtimi vratmi skuhali, seveda ne vemo — to bodo navadni deželani zvedeli šele pozneje.
Nove ministre opozarjamo na naše stare zahteve
Takoj ko so novi ministri prevzeb posle od svojih prednikov in ko smo lahko čitali v vseh avstrijskih časopisih, kako bodo ,,z vso vnemo pristopili k reševanju zelo težkih problemov** in kako bodo »uporabili vso resnost in vso svojo moč, ki so je zmožni, da izpolnijo zadane naloge", so se oglasile tudi organizacije koroških Slovencev, da jih spomnijo na oni delček »težkih problemov" in »zadanih nalog", ki ga dosedanji ministri verjetno niso smatrali za dovolj »težkega" in »tehtnega", da bi ga dovedli do potrebne rešitve. Gre namreč za stvari, ki spadajo v »resor" pravic za koroške Slovence.
Slovenska prosvetna zveza piše novemu zveznemu ministru za prosveto dr. Kolbu in ga opozarja na zahtevo po slovenski gimnaziji in slovenskem učiteljišču v Celovcu, ki v obliki vloge leži že skoraj pet let nerešena v prosvetnem ministrstvu, ki kljub številnim pismenim in ustmenim urgencam ni smatralo za potrebno, da na vse tozadevne vloge in urgence sploh odgovori, kakor bi se spodobilo v tako »demokratični" državi, kakršna je Avstrija. Prav tako SPZ novega prosvetnega ministra spominja na prošnje nekaterih absolventov učiteljišča v Ljubljani, da se jim priznajo tamkajšnji izpiti, ter ga prosi, da to zadevo čim prej pozitivno uredi, ker so bile te prošnje vložene že pred pol letom. Končno SPZ v svojem pismu ministra dr. Kolba opozarja še na svoje stališče, ld ga je zavzela do nedavno prav
v prosvetnem ministrstvu izdelanega osnutka za zakon o ureditvi učnega jezika na javnih šolah na Koroškem ter zahteva, da to njeno stališče upošteva v interesu miru v deželi.
Slovenska kmečka zveza od novega ministra za poljedelstvo in gozdarstvo zahteva, da bi končno enkrat dobila pozitivni odgovor na svojo zahtevo po slovenski kmetijski šoli na Koroškem, ki jo je podprlo naše kmečko prebivalstvo z 2000 podpisi in katere upravičenost so potrdile tudi nedavne volitve v Kmetijsko zbornico.
Zveza slovenskih izseljencev pa se obrača na novega finančnega ministra dr. Kamitza, da končno enkrat poskrbi za zadovoljivo rešitev še vedno nerešenega vprašanja dokončne poprave škode slovenskim izseljencem.
Ali jim bo tokrat uspelo
Na dnevnem redu zasedanja kmetijske zbornice, ki je sklicano za prihodnji četrtek, dne 7. feburarja, je spet volitev predsednika zbornice. Kakor znano, na prvem zasedanju zbornice po kmečko zborniških volitvah ni uspelo izvobti predsednika, ker nobeden od kandidatov ni dobil potrebne večine glasov. Da je volitev ponovno na dnevnem redu, je dokaz za to, da se je OeVP s svojim mnenjem, njen Gruber je z 12 glasovi, ki jih je takrat dobil, izvoljeni prezident, le temeljito zmotila (13 glasov, ki niso bili za Gruberja, je pač le več kol njegovih 12 glasov).
Koroški partizani so imeli svoj občni zbor
(Nadaljevanje s 1. strani) naše ljudstvo na naši strani, ker smo dobivali pomoč demokratičnih množic na Koroškem."
Tovariš Gašper je podal še kratek oris zgodovine narodno osvobodfne borbe na Koroškem, se imenoma spomnil cele vrste partiza-nov-junakov ter delegatom občnega zbora obudil spomin na velika dejanja pa tudi na ogromno trpljenje in žrtve teh najboljših sinov in hčera slovenskega naroda ob svoji severni jezikovni meji. Ko je našteval junaštva partizanov, je dejal: ..Prepojeni z globoko predanostjo in ljubeznijo do trpečega ljudstva so umirali ranjeni borci brez slehernega moledovanja pred sovražnikom. To so bili junaki, ki zaslužijo, da sS jih vedno spominjamo, ki so in ostanejo simbol naše borbe."
NE SMEMO POZABITI
Nato je tovariš Gašper v svojem referatu nadaljeval: „Nikdar ne smemo pozabiti strahot zadnje vojne. To pa zaradi tega, da se bomo znali varovati in se upreti vsakemu poskusu netenja nove vojne. Po mojem je proučevanje naše zgodovine, predvsem zgodovine NOB gotovi prispevek k ohranitvi mini, kajti če ne bomo pozabili, kaj vse so okupatorji z nami počenjali in kaj vsega bi bi1, zmožen novi agresor, tedaj tudi nikoli ne bomo popustili 'v budnosti napram političnemu razvoju, da se ne bi začele znova razvijati sile, ki bi nas • ponvno mogle pahniti v svetovno klanje. Danes imamo dovolj možnosti spoznati, odkod, od katere politike preti nova vojna nevarnost. Danes poznamo politiko moskovskih v asto-držcev, ki se, kakor nekdaj Hitler, ovijajo v svilen papir „borcev za mir" in sami sebe prikazujejo kot „angele miru z oljčno vej co." Njihovo ravnanje za malimi in nerazvitimi narodi — pred vsem z ozirom na Jugoslavijo in Korejo — pa jih je razkrinkalo. Za propagando rabijo lepe besede, da bi preslepili ljudi, kakor jih je Hitler preslepil z zvenečimi frazami o „revoluciji“ in ..socializmu". Informbirojevci tudi na Koroškem zvesto poslušajo nezmotljivega Stalina ter pripravljajo, kakor pred drugo svetovno vojno nacistični i egalci, ,,ugodna tla" za morebitno vkorakanje novega okupatorja. Nas pa je zgodovina naučila: Spoznavati napadalca in opreti se vsakemu tujcu, Id bi kadarkoli poskušal z oboroženo silo zasužnjevati druge narode, pa če tudi bi nosil na svojih vojaških kapah znak slovanstva ali socializma. To bo naš skromen a važen delež za ohranitev miru v tem de’u sveta.
Prav tisti, ki živijo in so vedno živeli na račun sovraštva in spora med nam: in Avstrijci, skušajo danes našim partizanom prišepetavati, da so naše žrtve proti nemškemu impenjaliz-mu zastonj. Žrtve ki smo jih, dragi tovariši, dali v borbi proti fašizmu niso zastonj, te žrtve so obrodile in še rodijo zlate sadove, ne samo za nas koroške Slovence in za avstrijske demokrate, te žrtve najdejo svojo izpolnitev v borbi male države za enakopravnost in neodvisnost vseh narodov, malih in velikih. Danes poslušajo novo Jugos’avijo vsa ljudstva sveta. Nova socialistična Jugoslavija, na katero smo upravičeno ponosni tudi mi koroški partizani, more danes žigosati politiko velesil kot diktatorja in zatiralca malih narodov in daje s svojim vsakdanjim življenjem vzgled in pobudo vsem malim narodom, ter jih uči, kako se je treba boriti za neodvisnost in enakopravnost"
..Desetletnico prvega partizanskega strela proti fašizmu na Koroškem," tako je tov. Gašper ob koncu svojega referata dejal, ..moramo partizani obhajati pogumno in dosledno. Politična situacija je ugodnejša kot kdaj koli prej. Kakor med vojno nismo dopuščah, da bi sovražnik teptal načela demokracije in pravičnosti, tako je naša sveta naloga tudi danes, da
Nepotreben strah
Kakor smo izvedeli, se je deželni šolski nadzornik obrnil na škofa, da bi omogočil nastanitev nekaterih razredov velikovške glavne šole v ..Narodni šoli" v St. Rupertu.
Kolikor nain je znano, je lastnik ..Narodne šole" Ciril-Metodova družba v Ljubljani in je zato vsak strah nepotreben. Pač pa je celovški škof celo proti temu, da bi s’ovenske šolske sestre napravile pogodbo s Ciril-Metodovo družbo.
Lahko smo prepričani, da bo Ciril-Metodova družba znala ščititi slovenske nacionalne interese, tudi če bi celovški škof hotel tukaj kaj ukrepati.
kot bivši partizani branimo resnico na sploh in resnico o naši borbi še posebej pred vsemi klevetniki, pa naj bodo to nepoboljšljivi nacisti, OeVP-jevski podpredsedniki Steinacherji ali pa kominformovski lažniki. Naša borba, ki je zapečatena z neštetimi grobovi, bo imela trajen učinek le tedaj, če bomo mi, ki smo jo preživeli, naprej delali na svetlih načelih resnice, demokracije in bratstva med narodi."
Delovno poročilo partizanske organizacije je podal organizacijski sekretar, tov. Janko Groblacher. Zajel je v svojem poročilu ves čas od zadnjega občnega zbora v aprilu 1950 ter posebno žigosal dejstvo, da občina Železna Kapla nima prostora za spomenik borcem proti fašizmu,' dočim je takoj dala na razpo ago prostor za postavitev spomenika padlim vojakom nemške vojske.
V diskusiji Jd je referatom sledila, je najprej sekretar ZbPSK, tov. Franci Zvvitter pozval vse partizane, naj se pridružijo tožbi proti odgovornemu uredniku časopisa »Alpen-ruf", ki je pred nedavnim nesramno klevetal borbo koroških partizanov.
NAGOVORI GOSTOV IZ JUGOSLAVIJE IN TRSTA
Tudi gostje iz Jugoslavije in s Trsta so posegli v diskusijo ter ob tej priliki izročili poz-
Po razburljivih dogodkih preteklega tedna se je vihar v Egiptu v zadnjih dneh spet nekoliko polegel.
Pred nekaj dnevi sta poveljnik prve britanske divizije general Matthevvs in namestnik egiptovskega guvernerja v Ismailiji sklenila sporazum, na podlagi katerega bo nadzorstvo nad mestom ponovno prevzela egiptovska policija.	,
Tudi v Kairu je spet mirno. Po cestah pa še krožijo oklopni avtomobili in vojaštvo. Računajo, da znaša škoda, ki je nastala zaradi sobotnih neredov, 40 milijonov funtov Šterlin-gov. Ang’eško premoženje je utrpelo za 5 milijonov šterlingov škode. , -	»	„
Novi ministrski predsednik Maher paša se
Kakor poroča ANZ, je bila v zadnjih dneh v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo konferenca za pospeševanje rastlinstva, ki je imela namen, da objasni kmetijskim zbornicam delovni program na področju rastlinske proizvodnje.
Ob tej priložnosti je novi šef sekcije za kmetijstvo dr. ing. Leopo’d imel daljši govor o gospodarskem položaju avstrijskega kmetijstva. V svojem govoru je naglasil nujno potrebo po povečanju naporov avstrijskega kmetijstva za stopnjevanje proizvodnje. To je nujno potrebno prvič zaradi tega, ker stoji pomoč iz Marshallovega plana le še v zmanjšanem okviru in za omejen čas na razpolago, drugič pa zaradi tega, ker je skoraj nemogoče, da bi se s primernim stopnjevanjem eksportnih izkupičkov dal izpad te pomoči izenačiti. Avstrija pa je bila v pogledu na uvoz krušnih in krm-skih žit pretežno odvisna od dobav iz Mar-sbaMovega plana.
Rastlinsko proizvodnjo, predvsem pa proizvodnjo žit je treba povečati, kar je pa v prvi vrsti odvisno o>d pametne relacije cen. Nadalje — tako je šef sekcije poudaril — si je treba prizadevati, d& se bo lahko večji krog kmetovalcev kot doslej v večji meri pbslužil Semenja in gnojil, da dvigne hektarski donos.
Močnejšega pospeševanja proizvodnje bosta poleg krušnega in krmnega žita deležna tudi krompir in koruza, ker dajata znatno višje hektarske donose od drugega žita. Razširitev pridelovanja krompirja se bo posebej pospeševala v gorskih krajih. Posebne skrbi s strani organov za pospeševanje rastlinstva bo deležna tudi lucerna. Travništvo nameravajo pospeševati s pomlajevanjem in zagnojevanjem travnikov.
*
Vsak stvarno in gospodarsko misleči človek, ki lo neko’iko pozna problematiko našega kmetijstva in oskrbe ljudstva z živežem, se je jezil in često izražal protest, ko je slišal, da je tudi kmetijsko ministrstvo odobravalo početje koroške kmetijske zbornice, ko je razsipala z milijoni ža gradnjo magacinov in za druge
drave Zveze borcev Slovenije in njene sekcije koroških borcev oziroma pozdrave Zveze bivših partizanov cone „A“ Tržaškega ozemlja. Tovariš Rrtoncelj je podal kratke partizanske življenjepise narodnega heroja Matije Verdni-ka-Tomaža, Johana Zupanca, prvega organizatorja OF v okolici Železne Kaple in Franca Pasterka-Lenarta, prvega komandanta I. koroškega bataljona ter pozval, da moramo posnemati njihov značaj v naši današnji vsakdanji borbi, v prizadevanju za enotnost slovenskega ljudstva na Koroškem.
Po sklepu o spremembi pravil, ki jo je podrobno utemeljil tov. Franci Zvvitter in po kateri bo dosedanja ,„Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške" odslej nosila Ime „Zveza koroških partizanov", je bila staremu odboru izrečena razrešnica s po'nim priznanjem in enoglasno odobritvijo njegovega dela. Nato so navzoči delegati prav tako enoglasno izvolili novi odbor.
S kratkim nagovorom ponovno za predsednika izvoljenega tovariša Karla Prušnika-Gaš-perja, v katerem so je v imenu novega odbora zahvalil za zaupanje, in s podaritvijo daril gostom iz Jugoslavije in Trsta v spomin na desetletnico prvega partizanskega strela na Koroškem je bil občni zbor „Zveze koroških partizanov" končan.
je sestal z odslovljenim Nalias pasom. Razgo-varjala sta se o načrtu za ustanovitev „pohtič-ne fronte, ki naj omogoči sodelovanje vseh strank." Nahas paša je poudaril, da mora skrbno proučili program take paradne fronte, preden nanj uradno pristane. Maher paša pa je s svoje strani izjavil, da upa, da „bi vafdistično sodelovanje v veliki meri olajšalo delo vlade za uresničenje narodnih teženj."
Do tega sodelovanja za enkrat še ni prišlo, pač pa jo novi ministrski predsednik Maher paša izrazil pripravljenost, da bi Egipt sodeloval pri obrambnem komaudu v Srednjem vzhodu. Predvsem s to izjavo so se v precejšnji meri .spet poipirili razburkani anglo-egip-tovski odnosi.
neproduktivne ukrepe in ko na drugi strani ni bilo občutiti njenega delovanja za široki dvig proizvodnje v kmetijstvu, ki bi pripomogel do boljše plačanega dela na kmetih in ki hi pomenil viden korak naprej v stremljenju za čim širšo samooskrbo Avstrije v prebrani ljudstva. Ne vemo točno za činitelje, ki šele zdaj, ko že spet teče voda v grlo, dopuščajo veljavo spoznanju, da mora najprej biti kravca, potem šele štalca. Izgleda — kar posebej potrjujejo primeri na Koroškem — pa da so vsi merodajni, ki so odločali o „pospeševanju“, v zadnjih letih imeli pred seboj poglavitni cilj osebnega pospeševanja in pospeševanja političnega vpliva svoje stranke. Ostra kritika zadnjih mesecev, padec ministra Krausa in nezaupnica Gruberju v kmetijski zbornici so pač znaki, ki silijo gospode agrarce, da napnejo druge strune, če se hočejo obraniti trenutka, ko bi vsem po vrsti odbrenkalo.
Mi pa in vsi naši kmetje bomo budno spremljali, koliko od napovedanega bo tudi v koroški kmetijski zbornici postalo resnica, kajti naši kraji so tisti, ki imajo po krivdi dosedanje politike kmetijske zbornice v pospeševanju kmetijstva uradno dokazano najnižje hektarske donose v deželi.
Po širnem svolu
Varšava. — Na Poljskem so prog’asili novo ustavo, po kateri bo uradno ime države odslej »Ljudska republika Poljska". Zakonodajno skupščino, ki se imenuje Sejni, bodo volili vsakokrat za štiri leta. Ena posebnost nove ustave je, da odpravlja funkcijo državnega prezidenta, na čigar mesto bo postavljen veččlanski državni svet.
London. — Bivši kanadski visoki komisar v Londonu, Vincent Massey, je bil imenovan zč generalnega guvernerja Kanade na mesto dosedanjega guvernerja feldunaršala Ale-xančLra.
V Londonu pričakujejo, da bo Alezander imenovan' za obrambnega ministra v Churchillovem kabinetu.
V Egiptu spet bolj mirno
Pospeševanje kmetijstva končno le na novi poti
Kanada za oborožitev Evrope
Kanadski parlament jo odobril 363 milijonov dolarjev za oborožitev in vojaško opremo, namenjeno Zapadni Evropi. Vendar je svet ministrov Atlantskega pakta predlagal kanadski vladi, naj poveča vojaško pomoč. Sodijo, da bo odbor za obrambo zahteval od parlamenta, naj glede na to odobri še 70 milijonov dolarjev in sredstva za kritje stroškov pri graditvi letališč in drugih vojaških objektov v Zapadni Evropi.
Nemčija trguje z Azijo
Lani se je znatno razširila trgovinska izmenjava med Zapadno Nemčijo in državami Vzhodne Azije. Vrednost nemškega uvoza iz tega področja je znašala v prvih 9 mesecih 1951 — 728 milijonov mark nasproti komaj 330,6 milijona v istem razdobju prejšnjega leta. Hkrati se jo izvoz iz Zapadno Nemčije na Daljnjf vzhod zvišal od 136,9 milijona na 428,1 milijona mark. Medtem ko je izvoz v LR Kitajsko od srede preteklega leta precej nazadoval, pa se trgovinska izmenjava z Japonsko razvija zadovoljivo. •
Albanci beže pred nasiljen
V Jugoslaviji je našlo zatočišče 19 ubežnikov, ki so pred nedavnim pobegnili iz Albanije. Med njimi je tudi 75-letna starka Atic šeij, tri drugo žene in 5 otrok v starosti od 1 do 6 lot. Begunci, ki so več dni pešačili preko zasneženih vrhov gorovja Koraba, so izjavili, da so pobegnili zaradi velikega nasilja in težke gospodarske krize, ki je v Albaniji.
Lakota v Indiji
Po poročilih iz državo Radjastau v SredDji Indiji je nad 150.000 prebivalcev v oblasti Bi-kaner zaradi silne suše zapustilo svoje domove, da bi si poiskalo hrane. V teh krajih, kjer je sicer veliko dežja, ni deževalo že več kot leto dni.
Še vedno izseljujejo. Po poročilih iz Budimpešte madžarska tajna policija še nadalje de-portira »nezaželeno" prebivalstvo in družine iz Budimpešte. Deportiranje se izvaja na najbolj surov način. »Nezaželene" osebo morajo še istega dne zapustiti Budimpešto. Hkrati s tem načinom deportiranja so ukazale madžarske oblasti tudi rajonskim policijskim postajam, naj začno »premeščati vse nezaželene" iz Budimpešte v notranjost države.
INCIDENT S ŠKOFOM VOVKOM V NOVEM MESTU
Ljubljana, 25. januar (Tanjug). Due 20. januarja se je generalni vikar in zastopnik ljubljanska škofijo Anton Vovk odpeljal v spremstvu kanonika dr. Kimovca in župnika Čampe g vlakom v vas Stopiče pri Novem mestu zaradi neke cerkvene svečanosti.
Na postaji v Novem mestu so škofa Vovka spoznali sestra in nekateri sorodniki žrtev, ki so padle v vojni po zaslugi izdajalske vloge in aktivnosti nekaterih duhovnikov iz tega kr a jat Okrog teh sorodnikov se je kmalu zbrala množica okrog 150 oseb ,ki je začela škofa psovati zaradi reakcionarne dejavnosti duhovščine. Množica je bila tudi pod neposrednim vtisom dejstev s procesa, ki je bil 4.dni prej zoper prodekana Širaja iz Trebnjega in na katerem je bilo odkrito, da je Siraj ovajal pristaše osvobodilnega boja, od katerih so štiri ustrelili Italijani, devet pa so jih internirali. Razen tega je škof Vovk znan kot človek, ki je bil med vojno povezan z izdajalsko »belo gardo .
Pri demonstraciji proti Vovku je prišlo do grdega ravnanja, tako da sta bila laže ranjeua škof kakor tudi zastavnik Ljudske milice Ivan Tavčar, ki je ščitil škofa. Organom oblasti je uspelo Vovka potegniti iz množice in ga zaščititi. škofu so takoj nudili zdravniško pomoč. Oblastva so izvedla preiskavo.
V tej zvezi piše beograjska »Borba", da bodo jugoslovanske oblasti ukrenile vse potrebno, da v bodoče preprečijo podobne dogodke, ker smatrajo, da taki dogodki, brez ozira na razloge, niso v skladu s politiko jugoslovanske vlade, ki jo vodi načelo največje tolerance napram katoliški cerkvi. List izvaja, da pa ni mogoče zvaliti odgovornost za izbruh takih pripetljajev na jugoslovanske oblasti, ker so le-ti posledica položaja in razpoloženja, ki ga je ustvaril predvsem del katoliške duhovščine. Dobesedno piše »Borba": »Jugoslovanske oblasti so dosedaj z vrsto ukrepov dokazale, da želijo lojalne odnose, Vatikan pa tega ni storil."
OPOZORILO.
Ta teden je iz tehničnih razlogov izšla samo ena številka »Slov. vestnika".
SVEČE
lIBBUSElEJBIi
Petek, 1. februar: Ignacij.
Sobota, 2. februar: Svečnica Nedelja, 3. februar: Blaž Ponedeljek, 4. februar: Andrej K.
Torek, 5. februar: Agata.
SPOMINSKI DNEVI
3.	2. 1758 — Rojen v Zgornji Šiški pri Ljubljani
pesnik Valentin Vodnik.
4.	2. 1797 — Rojen v Železnikih na Gorenjskem
mecen in politik Blaž Chrobat, oče pesnice Luize Pesjakove. — Chrobat je bil šef pesnika dr. Prešerna in se je zbirala pri njem literarna družba: Cop, Kastelic, Korytko i. dr.
5.	2. 1874 — Rojen v Trebinju srbski pesnik Jo-
va Dučie.
Naročite jugoslovanske časopise
S 1. januarjem letošnjega leta je prevzela „Naša knjiga'" kolportažo za vso jugoslovanske časopise in naproša bivšo prejemnice „Slo-venskega poročevalca", „Ljudske pravice", revije „Tovariš“ in dr., da naročijo časopise pri „Naši knjigi" v Celovcu, Gasometergasse št. 10 (vhod'Wulfengasse). Kdor žoli, lahko dobi vse časopise do 1. januarja t.. 1. nazaj. Naročnina znaša za časopis mesečno pos. štev. »Slovenski poročevalec"	šil.	12.—	0.60
»Ljudska pravica"	šil.	7.—	1.50
»Tovariš" (ilustriran
tednik)	šil.	9.—	2.50
Prav tako lahko naročite tržaški list »Primorski dnevnik", ki- stane mesečno 15,— šilingov in posamezna številka 70 grošev.
PLIBERK
Mladi Manfred Mlinar, šolar v Pliberku in p. d. Brukenwirtov, je navdušen smučar. Že na novo zgrajeni dr. Ludwig Herbst skakalnici je pokazal lepe uspehe, ko je skočil za njegovo mladost lepo razdaljo okoli 25 metrov. Žal pa se je Manfredu preteklo soboto pripetila nesreča. Z večjim številom mladih smučarjev je smučal v okolici Pliberka in pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil stegno. Ponesrečenega fanta so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico v Celovec. Želimo mlademu Manfredu, bodočemu Šercerju v Šmihelu, da bi čim prej okreval in se spet zdrav vrnil domov. J
5INČA VES
Kmečki delavec Janez Peteri, 52 let star, je bil pretekli petek zaposlen pri spravljanju hlodov. Pri tem delu ga je en hlod zadel s tako silo, da je zadobil težak prelom lobanje, čela in temenice. Ponesrečenega. Peterlna so prepeljali v bolnišnico za nezgode v Maria-Hilf v Celovec, kjer pa je drugi dan poškodbam podlegel.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10 Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja- Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-und Verlagsgesellschaft ra. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostscblieGfaeh 17
Decembra meseca preteklega leta smo spremili k zadnjemu počitku dva drvarja, ki njima je bilo življenje delaven dan, ko sta si rosna in potna z rokami v težkem delu pridelovala svoj vsakdanji kruli. Oba, Janez Biiren-taler in Heinrich Svetej, sta bila doma na Mačah, in oba sta dosegla starost 87 let. Naj si od svojega z delom izpolnjenega življenja v miru spočijeta v domači zemlji, ki sta jo ljubila do zadnjega dne.
V naši župniji pa živi še 25 oseb, ki so stare nad 80 let. Med temi je 11 žensk in 12 moških. Ena izmed najstarejših žensk je stara 93 in eden izmed moških 92 let. Vsi ti ljudje z visoko starostjo so kakor koli preskrbljeni ali kot rentniki ali pa so užitkarji, spoštovanja vredne osebe, ki so poznale v življenju samo/ skrb in delo. To lepo število oseb, ki so dosegle tako visoko starost, pa priča, da prebiva tod zdrav in trden slovenski rod.
Pa še nekaj- ne smemo pozabiti omeniti. Tudi nekateri naši lovci so se udeležili v Kočevju v Sloveniji lova na divje svinje. Naš navdušeni lovec Ivan Mostečnik je imel »lovski blagor". Ustrelil je divjega prašiča in ga pripeljal na Bistrico, kjer smo si ga v izložbi lahko ogledab. Na račun tega divjega prašiča pa so naši strastni lovci priredili v soboto, dne 19. t m. v Svečah lovsko veselico in »pojedino divje svinje". Večera so se udeležili domači lovci in tudi lovci iz sosednih občin. Večer je bil baje tako prijeten, da so se nekateri šele drugi dan proti večeru vračali domov. Gostilničarka gospa Štefanerjeva, je odlično skrbela za suha grla in za vse drugo, kar je bilo potrebno, pa še muhasti Kori je prispeval pristne »lovske", klobase iz lastne zaloge.
Kakor rečeno, lovska veselica v Svečah je bila edinstven dogodek, ki je v teh turobnih zimskih dnevih razvedrila lovske tovariše in jih med seboj povezala še v globljem lovskem
tovarištvu. Dolgo bodo pomnili to veselico. Lovski tovariši, ki so bili v Kočevju, so pripovedovali tako zanimive lovske dogodovšči-ne, ki jih vseli niti ne moremo verjeti, vendar so vzbudili skomine vsem lovcem in vsi bi se radi prihodnje leto udeležili lova na divje svinje v Kočevju v Sloveniji, če jih bodo spet povabili.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Pretekb teden je umrl posestnik in gostilničar Ambrušev oče v Svatnah. Ob številni udeležbi, kljub temu, da je močno snežilo, smo ga spremili v nedeljo ,dnc 27. januarja t. 1. na šentjakobsko pokopališče, kjer smo ga položili k zadnjemu počitku. Preostalim svojcem naše sožalje.
LEDENICE
Spet jo legel za vedno v grob eden iz vrst trpinov, ki so jih nacisti aprila 1942 pregnali z rodne grude v pregnanstvo v hladno tujino, kjer so trpeli telesne, a še bolj duševne muke, iztrgani iz domovine, kjer so bili z vso silo svojega srca povezani z rodnim domom in vasjo. Nič drugega niso zakrivili, kot pa da so nosili v svojih prsih pošteno slovensko srce, ki ni moglo priznavati krivica in nasilja. Med temi izobčenci je bila tudi družina Cemernja-kova na Pečnici z gospodarjem Valentinom Krištofom.
Skozi taborišča Hageubucluch in Eichstatt je šla njegova težka pot pregnanca, brezdomca, ki so mu oropali dom, hišico očetovo. Težko življenje izseljenca, polno negotovosti, mu je zrahljajo zdravje in ko se je po zlomu nacizma vrnil domov, ni bil več sposoben za nobeno težko delo. Septembra preteklega leta mu je
j v 51 letu starosti umrla žena in dne 18. januarja t. 1. ji je sledil sam.
Ob veliki udeležbi žalnih gostov smo vrlega moža, dobrega soseda, poštenega gostilničarja in zavednega rojaka spremili k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede je ob asistenci dveh gospodov župnikov opravil domači gospod župnik, domači pevski zbor pa mu je na domu in ob odprtem grobu zapel žalostinke.
Pokojnega Valentina Krištofa bomo ohranili vsi, posebno pa njegovi sotrpini, v trajnem spominu, preostalim pa naše iskreno sožalje!
■■■■■■aiiHKaiaHnHMBHHMaaiHtci
PRIREDITVE ^
Slovenska prosvetna zveza naznanja
SPD »Zvezda" Hodiše priredi v nedeljo, dne 3. februarja, ob 14. uri pri Briicklerju na Hodiškem jezeru
' pevski in tainburaški koncert Pri koncertu sodelujejo:
Pevski in tamburaški zbor SPD »Zvezda" pevska zbora »Leonbardsgilde" in „Bor-gorglockle" ter ženski tercet Guggen-berger.
Vsi ljubitelji pesmi prisrčno vabljeni!
Vabilo
Igralska skupina na Brnci vabi na prireditev, ki bo v soboto, dne 16. fchruarja, ob 20. uri in v nedeljo, dne 17. februarja, ob 14. uri pri Prangerju v Zmotičah.
Na sporedu: veseloigra
»PEC, SRČEK MOJ"
Igra je primerna za pustni čas, je polna zdravega humorja in zabavnih scen.
Prisrčno vabljeni!
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo »Zarja" v Železni Kapli bo v nedeljo, dne 3. februarja 1952, ob 14.30 uri gostovalo pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku.
Na sporedu; drama »Rožmarin".
Ljubitelji slovenske igre iz Šmihela in oko-lice privoščite si spet lepega kulturnega užitka in poštenega razvedrila!
Slovenska kmečka zveza naznanja
Vabilo
na zaključno slavnost gospodinjsko-kuharskega tečaja v Borovljah, ki bo v nedeljo, dne 3. februarja 1952 v dvorani hotela Just.
Na sporedu:
Od 11.00 ure rastava gospodinjsko-ku-harskih izdelkov.
Popoldne ob 14. uri družabuu ljudska prireditev z zanimivim sporedom, prizori in petjem več zborov, med temi tudi Fantov na vasi, ki jih radi poslušamo tudi, kadar zapojejo v ljubljanskem radiu.
Pridite v obilnem številu. Tečajnice jamčijo, da vam ne bo žal in boste zadovoljni.
VABIMO
vse rojake in prijatelje na
SLOVENSKI PLES
ki bo v nedeljo, dne 10. februarja 1952, ob 8. uri zvečer v prostorih FUNKHAUS-RESTAVRACIJE V CELOVCU S ponhei merstrasse.
4
Za jedi in pijače bosta skrbeli dobra kuhinja in klet. — K veselemu rajanju bo igrala izbrana godba. — V programu pa bo še kako veselo presenečenje.
Obleka poljubna in naj nikomur ne povzroča preglavic, kajti zbrali se bomo v prisrčni in domači družabnosti.
Pripravljalni odbor.
IVAN MATlClC:
Moč zemlje
PRIPOVED VASI
8
Potem se se polagoma sklecah v gostilnico. Pa so se oteščali in se razgibali in bili najglasnejši. In so kar zapeli:
Je pa krajčič posvava
po Dravce dovse,
je pa čem čem mene biva notre.
Pritisnili so še kosi iz Sveč, Šentjanža in Svetne vesi, da se je kar zazibala izba:
Oj, prešmentani tišlar pa tvoje roče,
si vadico spuvov, da sama tače.
Že davno je bilo odzvonilo poldne, ko so se zamajali Rožani doli po vasi. Glasno so marn-vali, fantini skoro ukah.
»Rajali bodo," se je ustavil Oštinov in gledal doli ua polje — „Cej?“
»Plesni oder imajo tu doli, jc pokazal in pobaral staro ženico, ki je lezla k večernici: »Kaj žinjate, mati, boste imeli tkaj dobre muzikante na sejmu?"
»Bub daj. Cej ste se vzeli?" se je začudila ženi čica.
»Od Dravce smo prišli poslušat vaš zvon. Pa bi ostali še ha sejmu, če bo. Tu doli so pripravili, ne?"
»Tisto? Oh, to je pa kamen."
»Kamen?"
„Nu, vojvodski prestou. Pa so ga oplankali."
»Oplankali? Cernu?"
»He, da bi ga romarji ne odnesli. Ja, če bi prišli in ga odnesli, odnesli," se je sklonilo ženšče.
Rožanci so molče zrli v gosposvetsko ravan, ki je bila zala kakor hejdov cvit. Izgubljena.. brez znoja pridobljena . .. Razgnali bi ravan na dvoje, razmlatili polje, njive razsekali in si nabrali zemlje; vsakdo bi si naprtil tisoč košev posvečene prsti, tisoč centov ugrabljene zemlje bi nesel, tudi če bi se mu zalomile noge.
Jože j je pa gledal na planke in Si zaželel veselega sejma. Polna ravan bi bila pisane množice, pa bi zavozili Vrbnikovi konji poln voz veselih Otavcev — in ti bi zapeli, da bi množica kar juckala.
Tonca je pa slonela ob plotu. Tako lepe ravni še ni videla. To mora biti res divna žetev tu doli. Tonca bi žela in žela pa poslala domov zrel klas v pismu. In Jozej bi šel za njo in bi ga poklicala.
Šli so naprej.
Nasproti je prikrevsalo ženšče. Povrhu rute je nosilo umazan, razcefran slamnik, liki vranje gnezdo. Tonca je kar obstala, saj ni še videla takih.
Od Šentvida je prižvižgal vlak in pobral Rožance. Ponižni so se stlačili v vagone in ždeli med gosposkimi pasažirji. Rutarjev je šepnil
j nekaj Oštinovernu, nato se sklonil k Šmoncevi, i Jozej se nagnil k Rutarjevi. Dva para sta si piv I rtiežiknila, v Celovcu pa se izmuznila iz vagona.
Rutarjev je korajžno koračil skozi visoko vežo, kakor oven skozi vas; sledile so mu tri ovce. Prišli so ven in jo urezali kar naravnost po Kolodvorski cesti. Rutarjev jih je vodil, a jim ni vedel nič znamenitega pokazati. Ceste so bile prazne, v širnih alejah so posedali stari ljudje, nekateri se šetali. Tu in tam se je zibala kaka kočija. Kjer je bila gmča ljudi, tja je Tine krenil. Zavili so na levo.
»Ej, Micka!" Polno vojakov je viselo na oknih.
Tonca se je stisnila k Šmoncevi: »Te kdo pozna?"
»Kar gori, punce!" Na prvem oknu je vreščala harmonika, na drugem petje in dretje, s tretjega so letele kvante in kletvice, pomešane v vrisku, vmes orglice, s četrtega se usipal prepir, s petega mahale roke, s šestega cunje in hlače in z vseh nadstropij kasarne je žvižgala na cesto drzka razposajenost.
Dečii sta tiščali glavi v tla od sramu in zadrege.
»Kranjšči Janezi," se je pobahal Rutarjev, kakor bi pokazal Bog ve kako znamenitost.
»Pojmo naprej!" je tiščala Mojca, Jozej se je pa ustavil in gledal v umazane stene z nekim prikritim strahom in spoštovanjem, kakor bi bil to sam cesarski dvorec.
»Cajte, pokažem vam nekaj drugega," je pomežiknil Tine in jo rezal po Kasarnski ulici naravnost preti lintverna. »Ta vam je jastreb, a?" Zijali so v ogromno pošast, da je policaj v bližini kar posili zakrehal. Pa so se napotili naprej na Seneni trg do rotovža. Le redki koraki so bili po tlaku, Tine ni vedel kam kreniti. Zavili so doli proti Kardinalskemu trgu pa se počasi znesli na Velikovško cesto. Tu pa je bilo živahno. V gručah je hodilo meščanstvo gori in doli; gospodski ljudje in revni vse je hitelo križem kražem, kakor bi bila tam milosti polna božja pot.
»Servus! Da schau mal anl Unsere Pilgerl"
Obstali so. Pred njimi je stala Špornova Krista.
„Hihi! Wo trifft man unsere Landsleute!" je žgolela.
»Ne bi vas opazili, gospodična," se je odzvala Šmonccva. »Kar sami ste?"
»Nein, Fric je tudi in polno družbe imava. Glejte, tamle gre z gručo, ga niste videli? Bili smo v cirkusu. To vam je bilo krasno, divno!"
„Hm,“ jo je gledal Jozej. Ostali so šli dalje.
„Joze!“ Pogledala ga je tako živo, da se je zazdelo fantu, da se odpira pred njim živ studenec. Vročino in mraz je začutil in se kar odmaknil za korak.
»Veš, k .Tigru' gremo, tam smo znani. Pridi za nami, Jože. Drevi porajžamo skupaj domov. Gelt?"
(Dalje)
Važno
za imetnike potrdil po § 4 zakona o oskrbi žrtev in izkaznic za žrtve
Ker vlada med partizanskimi invalidi, KZ-lerji in svojci padlih in umrlih partizanov oziroma KZ-lerjev ter izseljenci, ki so v posesti uradnega potrdila po § 4 zakona o oskrbi žrtev (Amtsbescheinigung) oziroma izkaznice za žrtve (Opferausweis) še splošna nepoučenost o pravicah, ki jih imajo osebe na podlagi teh dveh dokumentov, bomo v naslednjem na kratko obrazložili te prednosti:
I.	Zdravniška oskrba po § 12 zakona o oskrbi žrtev (Opferfiirsorgegesetz)
Vsak posestnik uradnega potrdila je bolniško zavarovan in ima pravico na brezplačno zdravljenje, medikamente in oskrbo v bolnišnici. Preko tega pa imajo vsi, ki ne prejemajo vzdrževalne rente (Unterhaltsrente) še pravico na bolniščino (Krankengeld) v znesku do šil. 30.— dnevno. Osebam, ki prejemajo rento za žrtva (Opferrente) se ta od bolniščine odtegne.
Družinski člani posestnika uradnega potrdila imajo pravico na zdravniško oskrbo le v slučaju, ako on sam prejema neprikrajšano vzdrževalno rento. V izjemnih slučajih odloča na pismeno prošnjo ministrstvo za socialno skrbstvo na Dunaju.
Po vseh umrlih osebah, ki so bile v posesti uradnega potrdila, izplača bolniška blagajna svojcem mrtvaščino (Sterbegeld).
Porodniško doklado (VVochenhilte) prejme žena posestnika uradnega potrdila, ako on prejema neprikrajšano vzdrževalno rento, vendar ne, če je ona sama posestnica uradnega potrdila.
Bolniške liste (Krankenschelne) izdaja proti predložitvi uradnega potrdila pokrajinska bolniška blagajna v Celovcu, kakor tudi njene podružnice v Beljaku in Velikovcu, V nujnih slučajih se bolniški list zdravniku lahko odda par dni pozneje.
Osebe, ki so v posesti izkaznice za žrtve nimajo pravice na zdravniško oskrbo.
2.	Popust pri davkih
a)	Dohodninski davek (Einkommeusteuer):
Vsak posestnik uradnega potrdila in izkaznice za žrtve je za leto 1952 znesek šil. 4.368.— dohodninskega davka oproščen (S.tfiuetlrei-betrag). Kdor dobi torej od finančnega urada dostavljene tiskovine za izjavo o dohodkih (Einkommensteuererkliirung), naj v to izjavo vnese, da je v posesti uradnega potrdila oziroma izkaznice za žrtve Nr. K . . . . ter od celotnega za obdavčenje napovedanega zneska odbije šil. 4.368.—.
b)	Mezdni davek (Lohnsteuer):
Vsak posestnik uradnega potrdila in izkaznice za žrtve, ki plačuje mezdni davek od svojega zaslužka ima za leto 1952 od svoje mesečne bruto plače znesek v višini šil. 364.— oproščenega davka. Preko tega se pa davka prosti znesek posestnikom uradnega potrdila še zviša, če so zdravstveno oškodovani in imajo tozadevni odlok (Rentenbescheid) od deželne’ vlade in sicer pri mezdnem davku
mesečno:
25—35% invaliditete		za šil.	200.—
35—45%	1»	99	300.—
45—550/0		»» .	100.—
55—65%	• »	4»	4»	120,—
6.5—75%	)}	4*1	4)	140.—
75—85%	,,	4»	160.—
85—95°/u	»J	44	180.—
95—100%	o,	44	99	200,—
Pri prejemkih dodatne rente za postrežbo in slepce za šil. 400.—.
Pri dohodninskem davku letno:
25—35% inviliditete za šil. 200.—	
25—35%	„	., „	300.—
4.5—550/0	„ „	750.-
55—65«/«	„ „	875.-
65—75%	»	>, ,, 1025.
75—65%	„	„ „	1150.—
85—95«/«	„	„ „	1300.—
95—100%	„ „	1500,—
Pri prejemkih dodatne rente za postrežbo in slepce za šil. 3000.—.	■
Postopek za priznanje mezdnega davka prostega zneska je sledeči: Vsak naj gre z uradnim potrdilom oziroma izkaznico za žrtve, davčno karto (Lohnsteuerkerte) in če je tudi zdravstveno oškodovan, z odlokom o invalidnosti na pristojni finančni urad in si pusti davka pro-
sti znesek vnesti v davčno karto. Lahko pa te zadeve uredi tudi priporočeno potom'pošte, in sicer pri finančnem uradu.
3.	Renta
Vsak posestnik uradnega potrdila, ki je najmanj 30°/o za delo nezmožen ima pravico do mesečne rente in prav tako vsaka vdova in otroci fašističnih žrtev v kolikor so imetniki uradnega potrdila. Torej vsak, ki ima uradno potrdilo, naj takoj napravi vlogo za rento.
4.	Izkaznice za popust pri vožnji na železnici Vsi posestniki potrdila, Id so 70n/o in več za delo nesposobni, imajo pravico na 50«/n popust pri vožnji na vseh progah avstrijskih zveznih železnic. Da jim moremo nabaviti v to svrho potrebno izkaznico je treba, da se z
uradnim potrdilom, odlokom (Rentenbescheid), dvema slikama in šil. 30.— zglasijo v naši pisarni.
V	vseh zadevah v zvezi z uradnim potrdilom, izkaznico za žrtve, rento itd., pa se obračajte na našo pisarno v Celovcu. Salmstrasse 6, ali pa na tovariša poslovodjo Kmečko-gospo-darske zadruge v Železni Kapli, kjer boste dobili natančnejša pojasnila in vse potrebne tiskovine in tudi tiskovine za popravo škode (Wiedergutmachung) in za prijavo škode nastale v zaporni dobi (Haftenentschadigung).
V	lastnem interesu vsakega KZ-lcrja in partizana je, da si oskrbi te tiskovine in najkasneje do 15. februarja 1952 prijavi škodo.
Zveza koroških partizanov Glavni odbor — Celovec, Salmstrasse 6.
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC Petek, 1. februar:
6.10	Za kmetijstvo — 7.15 Pestra godba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Za podeželsko ženo — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Objave. Sodobna vprašanja: Pojemanje domišljije — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Za ljubitelje filma — 15.45 Pogled v svet — 18.45 Kmečka oddaja.
Sobota, 2. februar:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.30	Pozdrav zate — 9.00 Iz slpvcnske literarne zakladnice — 9.30 Kar si želite — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.20 Želi si kaj! — 14.30 Pozdrav zate — 15.15 Tedensko kulturno zrcalo
—	18.00 Nekai za nabiralce znamk — (18.30 Koledovanje med Trušnjami in Djekšami — 22.45 Za veseli konec tedna.
Nedelja, 3. februar:
7.30	Pester jutranji spored. Duhovni nagovor —
8.10	Kmečka oddaja — 12.45 Tedensko kulturno zrcalo — 1.3.00 Opoldanski koncert — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 16.15 Šolska oddaja
—	20.15 Športna poročila.
Ponedeljek, 4. februar:
6.15 Jutranja glasba — 8,15 Kaj kuham danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja —
11.30	Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.45 Glas mladine — 14.10 Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — 17.10 Popoldanski*konccrt — 19.15 Tukaj govori Evropa.
Torek, 5. februar:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.30	Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo
—	13.45 15 pestrih minut — 14.30 Slovenska oddaja — 15.30 Za ženo in družino — 16 00 Solistična ura — 18.30 Slovenska oddaja — 18.45 Kmečka oddaja.
Sreda, 6. februar:
6.10	Za kmetijstvo — 7.15 Pestra godba — 8.30 Pozdrav zate — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Koncertna ura.
RADIO LJUBLJANA
Petek, L februar:
5.30	Pester spored — 6.35 Gospodinjski nasveti — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.00 Lahka glasba iz vsega sveta — 15.00 Zabavna glasba —
15.30	Želeli ste — poslušajte! — 18.20 Za pionirje: Bajka o Prometeju — 19.40 Zabavna glasba
—	20.00 Tedenski zunanje-politični pregled dr. Egona Tomca — 20.15 Motivi in priredbe slovenskih narodnih pesmi v različnih izvedbah — 21.00 „Svet v satiri in humorju”.
Sobota, 2. februar:
5.30	Pester glasbeni spored — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Odlomki iz popularnih koncertov
—	14.00 Iz kulturnega življenja po svetu — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Uganite kaj igramo! — 17.10 Valčki in polke — 17.30 Obisk v vojaški bolnici v Ljubljani — 17.40 Na harmoniko in bas igrata Dorko Skoberne in Miško Hočevar — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.00 Glasba za pionirje — 18.30 Hrvat-ska narodna glasba — 20.00 O športu in športnikih — 20.15 Varli.škc orgle v ritmu.
Nedelja, 3. februar:
7.00 Pester glasbeni spored — 8.20 Želeli ste — poslušajte! — 9.40 Dopoldanski koncert — 11.00 i Od pravljice do pravljice — 11.30 Želimo vas raz-| vedriti — 12.15 Primorske narodne pesmi — 12.40
Zabavna glasba — 13.10 Želeli ste — poslušajte!
—	15.10 Koncertni valčki — 18.15 Promenadni koncert — 19.10 Lahka glasba.
Ponedeljek, 4. februar:
5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Slovenski zbori in samospevi — 13.00 Vam ugaja? —- 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 17.30 Narodne pesmi poje Planinski oktet ; — 18.40 Vesele melodije — 19.40 Zabavna glasba | — 20.00 Jezikovni pogovori.
i
Torek, 5. februar:
5.30 Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski nasveti — 11.00 šolska ura za nižjo stopnjo — 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 13.00 Fantovske in dekliške narodne pesmi — 14.00 Koncert lahke glasbe — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Narodne pesmi poje ženski zbor SKUD-a „France Prešeren” iz Kranja — 17.30 Zdravstveni nasveti — 18.20 Aktualne teme iz našega gospodarstva. •
Sreda, 6. februar:
5.30 Pester glasbeni spored —	12.40 Zabavna
glasba 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva
—	14.10 Simfonični plesi — 15.30 Želeli ste —
poslušajte! — 17.10 Klavirske skladbe 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo —	18.00 Igra Vaški
kvintet, pojeta Božo in Miško — 18.30 Gospodarska oddaja 18.40 Havajske melodije — 21.00
1 V glasbi po svetu.
RADIO SCHMIDT
„hiša malega človeka"
lladio-aparati za vsakogat (obroki po dogovoru) elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo Modema reparatuma delavnica Študijo za snemanie rta plašče Celovec. Bahnholstraase 22. Tel, 29-48
VELIKE SNEŽNE PADAVINE NA KOROŠKEM
Koroška se v letošnjem januarju lahko ponaša s prekrasno zasneženo zimsko naravo, kakršna je bila zadnjič v februarju 1947 in v i januarju 1945. V nedeljo, 27. januarja, dopol-j dne je pričelo snežiti in so snežne padavine zajele do malega vso Avstrijo, predvsem pa južni del Koroške. Višina snega je dosegla v okrajih Velikovec, Celovec in Beljak povprečno 70 do 80 centimetrov.
Močni snežni zameti so povzročili znatne 1 prometne ovire. Najmanj pomembne ovire so j topot nastale še v Ziljski dolini, kjer je ostal | promet skoraj brez znatnih zaprek. Ljubeljsko ; cesto je v nedeljo popoldne zajezil plaz, ki je ! zasul cesto v dolžini 30 metrov in 5 metrov I visoko. Snežni plug, ki je ob 10. uri dopoldne vozil v ljubeljsko dolino, je ob plazu ob-! tičal in so ga šele po daljšem času s številnim moštvom oprostili. Promet na avtobusni liniji Labot—Pliberk, Pliberk—Celovec, kakor tudi železniški promet Pliberk—Celovec, je bil blokiran. Na Jezerskem sedlu jc padlo okoli 165 centimetrov snega. Tudi na cesti Železna Kapla—Bela so se nagromadili plazovi, ki so j ustavili vsak promet. Plaz je zasul tudi cesto Železna Kapla—Miklavčevo. Povsod so takoj uvedli očiščevalna dela.
ZDA SO LANI IZVOZILE 2 MILIJONA TON ŽITA VEČ KAKOR PREJŠNJE LETO
V poslednjih petih mesecih, to je do konca novembra lanskega leta, so ZDA izvozile okrog 6 in pol milijona ton žita (v glavnem pšenico, moko in testenine) t. j. za 2 milijona ton več, kakor prejšnje leto v istem razdobju. Od te količine je 48°/o dobila Evropa, 30°/o Daljni vzhod, 13% pa Južna Amerika.
aHrciimraamnircgnnmiE;
CELOVEC
Carinthia:
Od 1. do 4. februarja:
„Das Schilf der Vcrdammtcn"
Fctcrhof
Od 1. do 4. februarja:
„Melodie des Lebens” (barvni film)
KRIVA VRBA
2. in 3. februarja:
„Hurricane“
KRATKE VESTI
Promet na deželni cesti iz Železne Kaple preko Obirske v Korte je bil zaradi močnih snežnih padavin popolnoma onemogočen, ker so številni plazovi zasuli Korške in Obirske peči. Prebivalstvo iz Obirske in Kort je bilo od zunanjega sveta docela odrezano. — Plazovi so bili nagromadeni tudi na državni cesti in železniški progi blizu Reberce m je bil zaradi tega promet začasno prekinjen. — Pri posestniku Jakobu Laure pri Pogerčah je preteklo nedeljo izbruhnil v gospodarskem poslopju požar, ki je upepelil poslopje do zidovja. Zgoreli so tudi vsi gospodarski stroji in vsa zaloga krme. Živino so mogli rešili. Domnevajo, da je nastal požar zaradi prenapetosti električnega toka. Škodo cenijo na okoli 250.000 šilingov. — Pri novozgrajenem mostu v Boden-talu je zdrknil na cesto plaz v dolžini 4 metrov in 2 metra visoko. Plaz je zasul Janeza Gsan-dnerja, stanujočega v Celovcu. K sreči so ga pasanti, ki so dogodek opazili, takoj rešili, tako da ni utrpel nobenih poškodb. — Na Koroškem in Vzhodni Tirolski bo v mesecu februarju 19 živinskih sejmov, med temi 6. v Beljaku in 11. v Grebinju. — Na zdravniškem plesu v Umetniškem domu v Celovcu so tatovi ukradli dvema gostoma denar in sicer v enem primeru 740 šilingov, v drugem pa 230 šilingov. — V preteklem tednu se je primerilo v Avstriji 485 prometnih nezgod, ki so zahtevale 174 več ah manj poškodovanih oseb in 6 smrtnih žrtev, med temi na Koroškem 31 poškodovanih in 1 mrtvega. V 13 primerih so ugotovili kot vzrok nezgode pijanost šoferjev. V istem razdobju je bilo v Avstriji 69 požarov z doslej ugotovljeno škodo okoli 1,717 000 šilingov. Na Koroškem samem je bilo 9 požarov. — V torek zjutraj so zaznamovali v Celovcu najnižjo temperaturo z minus 24 stopinj. Tudi Vrbsko jezero je popolnoma zamrznilo in računajo v najkrajšem času z zadostno trdnostjo in zmogljivostjo ledu, kar bi bilo za športnike na ledu in za zimski tujski promet važnega pomena.
UMRLJIVOST NA KOROŠKEM
Iz uradnih virov je razvidno, da je na Koroškem leta 1950 umrlo 5080 oseb, med temi 2666 moških in 2414 žensk. Po tej statistiki izkazujejo ženske daljšo življenjsko dobo, morda zaradi bolj rednega življenja. Zanimivo pa je, da živijo v okraju Šmohor povprečno moški dalje, kakor ženske. Največ smrtnih primerov ugotavljajo v mesecih april in januar, ki jima sledita november in marec. Najmanj smrtnih primerov je na Koroškem v mesecih avgust in september.
Največ smrtnih primerov izkazujejo v starosti od 70 do 80 let, sledijo skupine v letih od 60 do 70, dočim se ljudje, ki so prekoračili 80. leto, po večini prav dobro vzdržijo. Znatna je tudi umrljivost otrok od 0 do 5 leta. ki jo dosežejo samo letniki od 60 do 80 let.
Vzroki smrti so v prvi vrsti srčne hibe, za temi rak, krvavitve možgan, starostna onemoglost, jetika in angina. Najbolj številen je Črevesni rak, ki se še pogosteje pojavlja kot pljučni.
Praktični nasveti
Če poje otrok železen ali kakšen drug neprebavljiv predmet, naj takoj je narezano zelje, boljše je, kislo zelje, ki ga primerno začinimo. Zelje se bo ovilo okoli predmeta in bo verjetno brez bolečin odšlo iz telesa. Ce to ne bo pomagalo, ga peljite v bolnišnico.
*
Plinsjd plamen lahko izkoristimo za več loncev hkrati tako, da čez plamen položimo kovinsko ploščo. Le-ta se segreje in lahko kuhamo na vsej plošči poleg glavne jedi na STedi, ob strani še ostale.
Kozarec ne poči, če mu podložiš vlažno krpo, nato pa vliješ vanj toplo tekočino.