I^j j^^HoeMdbl. k. k, HofbYbTjoOiok, Wieh . 48. V Gorici, 25. novembra 1881. ,jSo6a" iabaja v*p.Ic, pwtek : p«> progtoru. Tecaj XI. Posamosne Storilke se dobivajo po 10 kr. v;Gorid.? tjobakarnici v go-»poski nKef, blizo „treb krou", na stiirem trgu; in nunski ulici; v Trstu y toliaktiriiiei: \i» Uella caserma it. 3. in v Ajuov.s6iiii pri irgovcu g. Doloncu. linpM itaj m? blagovoljno poSiljajo iinMli.istvu ..Sncft" v Gorici v Hilarijanski tiskai-iri, narofuina pa 6pravni8tvu„So8eu na Korenjiv Sticsa-vi bill fit. 10 II. oaffstr. RokopisS se ue vracajoj dopisi naj se blagovoljno frankujejo, t~ Delalcem in drajira nepremoinim bo naro6nina miU, ako se oglase pri urednistvu. Kmetovalcl! pomagajmo si sami in osnujmo | si pomoCne zavode. | Kaj pomaga vedno toziti. Zastonj se propada-joci srednji kmetijski stan ozira po odrefteniku, zastonj upa dobiti pomofii od merodajnih krogov, kateri, Co imajo toili sedaj dobro voljo, le prepofiasi deluje-jo; kajti ogromna vedina roalih kinetijskih poseatui* ko? je im in &»z zadolzena in le hitra potuoe" game-re ie kaj zdati. \U\u\o m refiilo med uami samimi! Bridek izrek, bo ngovarjnl mnogokater kmetovalec. Kako pac\ (¦<> nas n-vSoiiiii tako tare. Ne obupnj, atnpak deluj, to mora oafie geslo biti. Zdruzujmo se in ustuiiovino si na medsebojnosti sloueto kmetijsko po&ojilnico, ka-kersoifc je tile ved po slovenskib poknjinah, in ka-tere jako blagodejno vplivajo na blagostanje doticnik kmetovalcev. Naj In ouienjam kmetijske posojilnice v St. Jakobu v rozni dolini na Koro&kem, katera iina jako onwjen delokrog Jeza dotifino okolico in vendar je uze v 9 k'tih ob*tanka — tako mi blagovoljno po-roia pitblagi Koroiki rodoljub gosp. D.r V. Jaueilit — ta poaojitnica inula ule nad dva miiijona promo* ta in je wnogiin kiintom ohranita pusi'.ntvu, h katc-rih bi bili gotovo prognani, ker padli bi oderuhom v last, in \t tt'h rok m bi se zainogli vec \vkh'\. De-narne zadruge io za nale revno kiuetska Ijudntvo naj vefie potrebe. Res je, da imamo braniliiice, iz katenh xamoru posestnik dobivati posojila; pa koliko, na kak until), in a kotikimi tolavami in strolki in kedaj ? Ivoliko-krat mora uujuo dobiti malega posojila. Ne kaze mu Bkoro, tttdi ko bi imel vse pogojc, na podlagi katcrili kraniluice izposojujcjo, da bi M v hranilnico, kajti ta zahteva komisijo, ki dokaj stane, potein so nutar-ski sttoSki, kuleki itd. veliki, in 6c gre dobro, poteLe veC mescev, predoo pride do denarja. Kam hi pnSel trgovec, obrtuik, ko bi ne imel hitrejih poti za izpoaojilo. In prav tako se mora tudi kmetovatcem pridobiu ustaaov, katere mu izpusojujejo ua^lo male zueskcf ker le tako se reSi iz oderu^kih rok. Govoril ttcm u2e z mczmi, o tej zadevi iu dobii v odgovor, da po htanilnicah veudarle morejo posest-niki dobivati poinoit. Takim kliCom na paraet, dragi, kaj pa bo tisti storil, ki iina inorda uze na posestvu kak dolg, ki morda le V3 vrednosti dosega? Takemu hraniinica infesar ne da. PoSten je, delalen, razumen mozak, od katerega se suie zatrduo pricakovati, da se bo rtsil USTEK. O strelovodih. T preteklem poletji sem popotoval po sredoji Istrt sem ter tje io, kakor navadno, poizvedel in do-iiml razliCne dogodke, ki so mauj ali bolj zanimivi. Nekega due—ako se ue motim, btla je nedelja—pri-dem ? vasr ki stojt na hribcu in ponosuo po nizjt okolici gkda. TamoSnji gospod zopnik ali piovaa, kakor Istrani pravijo, je jako prijazen, dober gospod, katercmu preeej dobro gre iu je s svojo osodo jako zadovoljen; zaradi tcga pa je tudi zivljenja vesel in je ljubi, in ker je spozoal, da je njegova cerkvica na hribu v veliki netarnosti, kader hudounii oblaki po dcieli strah in grozo Sinjo, in da todi njemu nevar-liost preti, ako je siljen v takem vremenu v cerkvici biti, prosil in nadlegoval je zupana uze veL let, da bi dat napraviti na zvouik strelovod. Ne vem, je-li zuyan sam preprican bil 0 istinitosti uasega plovana, ali se je bil uze naveliCal vednih proSenj njegovih, ustregil je zelji plovauovi in uakitpil strelovod, da bi cerkvico io zupuika pred nasledki treska varoval. Toda slrelovoda ni nastavil ua zvouik, teinuS, v zu-paniji ga je v jako varCen kraj spravil. Tam je bil stretovod sest niesecev, a strela je bila hudomuSua, ia je tresCila med tem ravuo tisti dao, ko m* pri- iz dolgov; le slaba letina g% jo dovela, da je prifiel I v zadrego in s par ntotaki bi se mo2 regit iz zadre- 1 ge, ter v dobri letini povrnil tudi te. Zastonj i&6e pomofii pri tem in onem, hranil- » nice ga ne uslisijo, ker nima disto zemljiMtue knjige, in kam zapadeubogi mozV Oderuhu vlast, ki mu iz-l»osodi proieni denar, pa po siluo visocih obrestih, kakor je sploh le predobro znano. Ako Bolja milost zopet dobro letino podeli, je ta moL res nekaj pri hi anil, pa moral je ogromne 0-bresti dati od izposojenega kapitalu in zopet je suh ter, '^e ga zadene zopet kaka Bila, zateci se mora k oderuhu, takn da prav za prav za cderuha dela, on sam pa se nikdar ue more oponioci, Tako je, in ne bojim so to trditi, 6e tudi vne* milost pri enem ali drugem padem. Kdor ljubi svoj narod in posebno kmetski stan, naj govori odkritosrfi-110 in deluj", da ga rcsimo iz rok neusmiljenih ode-ruhov. Res je visoka vlada proglasila postavo proti oderuitvu, pa §e je dovolj vratic, skoz katere zamoro oileruh se splauiti, in U ilr»g«fto ni, saj so lohko zmenl t dolfttiikom, da mu lo od ixposojenrga dena* rja toliko pienice, toliko viueka itd, dal, in alt ni tu pogostoma sliSati, da so take uaturalno obresti tako visoke, da znaSajo do .r)()0/0. Za Boga, kako se bo kniet reSil, saj mu nieesar ne ostaja za prodaj potent t Pred no prpidem na stvar Hfttno, naj navajam fie nekatcro sltiiaje, ki glasno govord za siluo potrebo posojilnic ua osebni kredit ¦ Ki'.u'tski poHcstitik je prcpii^an, da bi 80 zv«p-ljattj'Mi trt ohianil si vendimo; ni ga groSa pri hisi. Zopet drug zatrdno ve, da bo cena ^itu in drugemu pridclaliicmu blagu Cez nekoliko mescev zdatno na-rasla. Tretji v6, da brez gnoja je vse zastonj, res vs-pe§no obdclovali polje, preprical se je, 'la s pepelje-njem travnika bi dokaj ved in zlahnejSega sena pri-delal. Novih travnikov sploh ne more kupitt, vedno mu pomaujkuje krme, in prav % guojenjem travnika bi si zamogel pomagati; saj v ^ivinoreji ima danda-nes ne le hribski, atnpak tudi plaajavski posestuik svojo zaslombo, ne pozabivSi, da od divine se dobiva gnoja, ki je os, krog katere so eelo poljedelstvo vrti. Brez gnoja tudi trte ne rode dovolj, z gnojem se pospeSi rodovitnost sadnih droves itd. Zopet je nek posestnik, ki bi rad vpeljal v svoj hlev ve6 zivine, ali morda boljSega, bolj mlefinega plemena, ker mleko lehko po dobri ceni prodaja, ker je blizu mesta ali kakih to vain ic itd. Zastonj je moz prepriiau 0 veliki koristi, ni mu mogoce vresniditi temeljite svoje 2elje, §el jaz tje, v zvonik po ma§i, ko je bila cerkev u . prazna. Strela je, se ve da poskodovala le zvonik, ne pa fino skritega strelovoda, in gospod zupan je imel veselje, da je bil strelovod uov, nepoSkodovan, zvonik pa prav lepa razoran; potem—po tofii namreC —je gospod 2upan pa prav hitro nepoSkodovaai atre-lovod na zvonik natakniti ukazal. Tako se je godilo v Istri, pri nas pa nima strela prilike, da bi take burke uganjala; kajti na§i 2up-niki se — tako se mi vidi—malo zmenijo za strelo in sttelovode, ^upani jih pa sploh ne kupujejo. Kdor bi pa mislil, da pri nas strele Ikode ne delajo, bi se jako motil. Naj pogleda zvouik v Prvadini, pa se bode preprical, kolike obresti bi nesla matica, za strelovod izdaua, ako bi si ga bila obema narofilla, pa ue v zupaniji skrila ga, kakor nevedeni iupau v Istri, temuL na zvouik natakniti velela. Pa tudi dru-god, n. pr. v Oseku, Selu, itd. je strela hotela po-praSati, ali jo ljudem in gospodom dukovnikom 0 strelovodu kaj zuano ali ne; tudi tamoSnje zvonike je neholiko okrcala ter si pustila prostost, najbd drugikrat nekoliko boj natanko ogledati si jih. Ravno to pa, da strela dosti Skode dela, meje napotilo, da 0 strelovodih nekoliko spregovorim, in sicer prav po domace in tako, da me bode lehko tudi oni razumel, ki o fiziki in elektriki do zdaj nic sliSal ni. SkuSnje nas u5e, da treSdi iz strelonosnega ob-laka navadao v ono stvar, ki je oblaku najbli^ja; ako ne mara broCiti se oderuhu. Ko bi pa imel kak denariii zavod, kdor bi si izpoaoditi mogel nekoliko denarja po poStenib nizkih obreatih, kupil bi si par krav, od tek dobival obiluo mleka, in in bi tudi 110 mogel takoj povruiti izpoBojila, plaCal bi brez tezavo obresti. Drugi bi jeaeni za nakup Ivopla ali pepela za senozet itd, povrnil izposojilo, ker jo pridflal vec vina, cziroma veC sena. Pa kam bizaSol, ko bi hotel fie vaC enakih sluCajev navajati; saj treba k Cutiti, kaj se med narodom gods. Kraetovalci uommo tedaj poHtiemati obrtaike, ki so so % ustanovami deaaniih pomofiuih ali podporoib seavodov opomogii. Koliko m zamoro dosefii 2 druzenlmi moCini iu v pravi ediuosti, nas naj uasleduji rouniCni dogo-djaj nil - V flRochdalu* na Auglelkeui so ziveli prav rev* ni tkavci. L. 1843 so so nekateri zdruiili in 10 po* svetovali, kako bi se zamogli iss toliko rovScino iu beds reiiti. Hotoli so z nulirai svoticami, katere so si pristradali, za^eti na lastno roko ustaaoviti kup* 6ijo s platnom. Sklenili so vplafiovatl vaak toden po 6 krajcerjev v din^blno Wagajuico. Pristopilo jo v to zadrugo 12 tkalcev. Ptiredila so se pravila, katora so dolofievala, da morajo druzniki toliko fiusa vplaCevati, da vsakterega vplaoilo znose I sterling (blizu JO gld.) Ko bo toliko kapitata skupaj, ima so druibiusko do-lovanje prifieti in sicer s torn, da naj prvo skupno vkupujejo razna jedila, tako da po ni^ji coniziveti morejo. Njili pravila so iinela tudi doloCbe, da dru^ba skrbi za priredbo stauovanj za revno tkalce itd. L. 1845 je dru2ba uza 74 udov stela in imela glavuico od 2000 goldinarjev. Priskrbeli so si skupno dru2-binsko mesuico, katera jim jo jako kotistila, kajti dobivati so meso po nizki ceni, in mesniea jim je se dobicka donaSala, katerega so pa porabili za usta-novo posebne Sole, v katerej so svoje otroke uclti dajali. L. 1867 je ta druzba velikansko uze razvita, kajti ima v mestecu BRochdale" svojo ulico, v katerej so vse hi§e lastnina druzabnikov, imajo svojo bralnico in knjiznico, svojoopravno uradnijo, prodajaloiceza 2ito, moko, kolonijalije, meso itd., imajo avojo kro-jaenico, ievljarijo, prodajalnico za Wago, obleko. Pet niesuic imajo, v katerih se je v 1. 1861, 039. 861 funtov mesa razprodalo. Vse te ustanove so lastnina druzbe, katere glavuiea je uze uad 1 milijon tolavjev, in s to si je uatauovija 3e lastni mlin in pekarijo ter kone5no svojo druzbinsko veliko tkalno tovaruo) To je 6isto gola resnlca, in ta naj bi vendarle nas zdra-mila. Za Boga, zakaj moramo prav mi ilovenci pov- Rnavadnott sem pisal in to zarad tega, ker je mogo-Ce, da bi tieScile v drago boy oddaljeno stvar. Ko bi bila n. pr. na vrhu poslopja, kaleremu se tak oblak bliza, dva droga (2 kola ali dvepalici) nasajena, edeu iz zeleza, drugi pa iz stekla, in da bi bila oba ena-ko dolga ali pa zeiezni krajii od steklenega, bode tresCila gotovo v zeiezni, nikakor pa v stekleni. Iz tega se razvidi, da se strela po nekaterih stvareh raj§a v zemljo pomika nego po drugih, t. j. da ne-katere stvari bolje strelo vodijo nego druge. Prvim bi se lehko reklo, da so dobri, drugim slabi strelo-vodi. Take stvari, katere spadajo v prvo vnsto so: vse kovine. ruda, oglje, tekocine, vla^ai zrak, vla2na prst, 61ove5ka in zivalska trupla itd.; v drugo vrsto pa spadajo: steklo, svila, kavcuk, dlaka, ncvlazai zrak itd. Iz tega pa lehko razvidiS, drag) titatelj, da 2e-lezcn drog na vrh strehe tvojega poslopja pribit iu s zeleznira pasom z zemljo vezan, i-ora nesreCo od tvojega poslopja odstrauiti, ako se mu hudounii oblak bliza, kajti potem je oni drog vrh strehe ali vrh zvo-nika oblaku najblizja stvar in boljSi strelovod nego vse stvari v blizini. Toda, ko bi z vso mocjo iz oblaka v taki drog treSCilo, kakorSnega si gotovo uze tu ali tarn po stre-hah videl, bi ne bila vselej nevarnost strele odstia-njena; ali drog je Spicast, in vsled tega manjSa ali celo unidi mod strele, kaiere so po oblaku tvoj'emu poslopju bliza [ ^di je na vrhu gozifttea, da bi ce- sod zadnji biti, ncimo se io delujmo, ako nam je r mar postati veljaven narod, ki zamore, ker ne prebo-ren, biti samostalcu in ne odvisen od drngih. : Zdiiizimo se tedaj kraetovalci in ustanovimo si lastno posoiilmco, katera naj sloni na medsebojuosti . druibenikov, ki vplacujejo raalo vsoto v to druzbo, iz katere v slucaji potrebe dobivajo po nagli poti izpo ; sojil. Kaka naj bi bila pravila, po katerih naj bi se j ravoale take posojilnice, bo naj hitreje jasno„ casti- j tim bralcem, ce jimTpodanio'zgledua pravila *) St Ja- j kobske kmetijske posojilnice, katere seveda se za-morejo na§im kiajuim razmerara primerno prirediti. Takih posojilnih kmetijskih zadrug bi po mojem mne- j nji treba bilo za GoriSko dezelo 4, oziroraa 3 zaslo- j venske okraje in sicer 1 v Gorici za GoriSko okrajuo glavarstvo, 1 v Seiani » Eras, 1 v Tominu z& To-roinsko okrajno glavarstvo. Ustauove naj vzamejo v roko gg. Inpani doticnih okrajev po zgledu zupanov Ljabljauske okolico, ali pa tukajSuje narodno druStvo .Sloga*, katera naj a tem pokaie, da ji je res mar za blagor naroda, kakor velevajo pravila tega druSt-w, kolikor jenam znaoo. Sploh, kedor res ljubi kraet-ski na5 narod, naj deluje, da se ureanici U prepo-trebna usUnovt, katera bo najhitreje pripomogla na-Sim kmetskim gospodarjem, ter jih reSila i* zadreg in oderaSkih rok. G lav no jedro naj sc posestniki sarai, ki vpla- I cajo male vloge n. pr. od 20 f., ki so potem kot de- I lezi skupne glavuice, in od katerih dobivajo priraerne I obresti. Ker je pri nas denarna zadrega velika, zeui-IjiScne knjige sploh Se ne vrejene, bi lehko nasveto-vane posojilnice tudi od drngih izposojevale si vece zneske, saj bodo veodarle se naSli Se rodoljubi, ki I rajSi po enakih obrestih vlagajo svoj denar v tako kraetijsko posojilnico, kakor v tujc bunke. Sicer pa bi j te na medsebojni odgovornosti slonece zadruge tudi j od velikih bank umogle dobiti izposojila, n. pr. ban- I ke Slavija, alt od dezeloe banke (Landerbank), ki iz-posojuje po prav nizkih obrestih kapitale, po le 50/0 I in celo tudi po 4°/0 pri zagotovljeni varuosti, kakor- [ Sno pa te banke imajo pri takih zadrugah, slouecih na niedseboinostt posestnikov. I Druga glavua stvaf je, da ni delokrog prevelik, I in da se zberd v odbor posteni, znafcajni, obcestovani I mozakl, ki poznajo ljudatvo, tako da zamorejo odlo- I «iti, kedo je osebnega kredita ali zaupaoja vreden, I kedo ne. §e se nahajajo tudi po naSih pokrajinab ro- I doljubni mozje in ti naj se ne odtegujejo sicer tela?- [ ni, pa domovini toliko koristni nalogi, in posebno ca- [ stito duhovSfiino drznem opominjati, da glavna duSa I izvrstue St. Jakobske kmetijske posojilnice je blagi I gospod lupnik Knaftie. Tretji pogoj je, da se poso- I jilnica drzi pri podelitvah posebao osebnega kredita I na zdatno poroStvo, to je, da so zauesljivi poroki, I ker s takim ravnanjem ni se bati Listo ni§ medse- I bojne odgovornosti druzabnikov, ker v slucaji zgube j placata dolg poroka „in solidum*, kar se vsikdar I zgoditi more, ker se velike vsote tako nikdar na o-sebni kredit ne izposojujejo. I Prijalelji kmetijskega stanu, vam veljajo te mo-je besede, ki prihajajo iz prepricanja, da le tako bo-mo tuogli pomocl propadajocemu kmetijskemu stanu, in 7. iskrenim pozivom, da stopite na delo, vas pro-sim, da blagovolite pismeno mi izraziti svoja innenja in Lasvete ter razpolagati cez mojo sicer revno pod-poro pri cadaljnji osaovi teh drustev. PovSe. *) Ta na&m sedanjem razmeram kaj primerni spis smo ponatisnili iz „Gospodarskega Iista". Ako bo potreba. priobci-mo tudi pravila, katera je marljm g. vodja Fovie priloftl •Tojama sestavku. Ur. earnjavel in potem takem slab strelovod ne postal, postikrat imajo taki drogi na vrhu pozla&no krogli-co, katera ima mnogo Spic, kar je §e bolje, ker se tak6 moC treska Se bolj uniCaje. Taka priprava, ka-teri pravimo strelovod v ozjem pomenu besede, va-ruje torej tvoje poslopje pied nasledki treska. Ako si tu navedeuo dobro raznmel, razvidiS sam da so le prazne kvante, ako kdo trdi, da je sosed v nevarnosti, ako imaS ti strelovod na tvojem poslopji. Isto tako razumeS, zakaj so najbolj v nevarnosti zvo-niki, zakaj je prav nevarno v ravnini pod drevoro vai-stvo pred deijem iskati, ako bliska in treska. RazvidiS, kako nevarno je, hiSo na najviSjem mestu v okolici zidati si; razumljivo ti mora biti po tem tudi, zakaj so naSe najvisje gore, kakor Triglav in Era, od streie vse rszorane itd. Od druge strani pa bo§ tudi vedel, kaj ti je v takih sluCajih poceti. Ako si na polji, na ravninah, iSci zavetja pod grivo ali stisni se za kakSea zid in ne hodi pod drevo. Ne hodi ob hud: uri &ez gole grice, bribe in vi§ave sploh, in ako te nezgoda v takem vremenu tarn najde, hiti z vrba in vlezi se v kako grapico ali za zid, ako ga najdeS. RazumeS tudi, kako paraetuo delajo oui, ki pustijo okoli svojega poslopja visoko drevlje rasti, tako da je drevlje'viSie nego streha; drevlje varuje poslopje pred vetrom in treskom, knjti drevlje je dober strelovod. Koncno priporoLam vsem, posebno pa onim, katerih podopja so najvi&je stvari v okolici, da jih za-varujejo pruti nasledkom treska s teir, da1, dajo na poslopja utvditi strelpvodc, Z. Boldiuoy, Dopisi. | IZ GoriCe, 24. nov. Poddruinica GoriSke L't-talnice oauravila je bila preSlo neuJja morda posted-ujo besedo, ako se ji posrefii, da se z novim l«>toui prestvart v ob&rniLe podporno druStvo. V prostorui in primerno napiavljeoi dvorani gostilnice »pri zvezdi* zbralo se je bilo kakih 200 udov in gostov, med nji-mi tudi mnogo krasuegi spola. Pevcev ni bilo sicer nad dvanajsti'rko, io noben privilegirani pevovodja jim sekiric ni odioceval; vendar &i pa vse tocke z- Cudo dobro izvrspvali, tako da so moroli nektere ppwi po-noviti v radovoljenje urnih p»Mldruzuiearjev. Pukazali so pevii svoj pognra in svojo spretnost tudi pod pri-prostim vodstvom iitalnienega streiaja. Hvala jim! Ucklamacija in igta, obe ste v obcin.>tvu vcliko vest>lja in smcha vzbuddi, kakor ni bilo drugaLe pri-fakovati, ker fcte bili obe v spretidh rokali. Med i gralci sta biat iu sestra Sf posebne hvale vredna, da sta prisla od zunaj mlad-mu druStvu napomo6. Igra: | „Ni ljubosumen* dobro lazvija pojem lastnosti, ki je iz-nien v naslovti. Kak stivck, ztasti oi zaCetka, pa bi se utfijnil veudar nekotiko drugace zasukniti, da bi se kak Eaton ne oglastl, ko bi si* igr* ponovila drugod. M'il 2 dobitkoma mi je tz*rt>ckala tudi lepa po-doba sv. Girila in Metoda. Oba dobitka sta se poda- | rila druStvu, ki je tako obogttelo za lep dir. Gostje so videli, da druStvo napreduje, iu so se zlasti raz- ; veselili, videti poddru2niLarje vnete za domace ognjiici?. j Naj veseio iu krepko napreduje v tej ali pa se bolje v nameravani novi obliki. Rodoljubi z vcseljem sprem-ljajo razvoj druStva, in hocVjo ga v Iepih namerah na vse strani podpirati. Naj se ga iu cvrsto oklepajo oui. katerim je v prvi vrsti v nasem mestu namenjeno, in videli bodo, kaj se pravi v lastnem douiu iiveti sied tujih 2ivljevl V Goriid imamo p^ v novejem casu mnogokaj novcga, sv Ci-mur se opazujocl pohajac ne more ze!6 vjemati. S« culd v Solah zatirajo stare in opmvicene navade. Cesarjev in ccsaricen god sta se doslej s Solskim praznikoin zares prazuovala. Na cesaricin god je bilo pa letos v Gorici uekoltko drugace. Kakor sem sliSal, je visa nasa realka ostala bila ta dan pri start navadi. Imoii so sv. maSo, iu Solska inladina se je potem raz si a domu. Na ^enski priptavntSnici pa so imeli sicer tudi sv. maSaf at» po maSf je bila Sola, kakor p>> navadi. in na gimuaziji ho inu>li solo, kakor drugvt dueve, iu menda brez inaie. Kolikor bi bilo soditi, so itnenovao'.; Sole na enaki stopinji, in i vendar se kaze v praSJoovanji patriotskih prazntkov ravno letos neko stopnjevanje ali gradacija navzdol. Jaz ze bi ne veld, zakaj se v taM deltkatnih stva-reh dela razlika. Kdo mojt ueokretm pameti pojasni ta razlocek ? Pa §e bolj moderne dogodke do&vi, kdor se I mora sprehajati po goriskih ulicah. Rivno na god j prcsvitlice naSe ccsarice sem videl na mestuih zidovih I velike plakate, kateri so nazttanjali, da bo ta vecer I glediSfie posebno razsvitljeno, in.sicer na 6ist Elizabete, Bimperatrice d'Austria*. To se pravi v nasem jeziku, da v Gorici cutijo nekteri potrebo do!o<5eva-nja, kakor da bi avstrijska mesta ne poznala, komn je 19. nov. posrecen. Radi bi mi vedeii, kaj bi rekli v Italiji, ko bi se sv. Marjete dan razglaSali plakati z imenom BBfavgherita, regina W Italial" Ali smo v Gorici ze tako dalefi od Avstrije, da bi ne vedeii, kdo je cesarica Elizabeta! Mi se cudirao, da so tako ne-takuost dovolili v Gorier. Ako je priromanim laskim igralcem neznano, kako se morajo gostje obnaSati v drugi driavi, naj jim razlo^ijo drugi, kar pri nas vsako dete od zibeli ze pozna. Pa kaj se bomo dalje spodttkali nad tujci, ko [ Se domaci krogi po istih zidovih svojo netaktnost raz- obeSajo. Y Gorici so 31. dec. 1330 naSteli nekaj tt- soL Slovencev, kljubu teittu, da so jih muogo dragain i naklenili. AH Slovence prezirajo ceI6 tarn, kjer nabi- [ rajo darove za humanitarne narnene. Za uboge pro- I sijo po zidovih samo v ital. in nemSkem jeziku. Siro- I maki goriskega mesta po takem ne smejo sprejetnati J podpore izslovenske roke; radovedni smo pa vendor, J ali se ne sprejeniajo darovi tudi iz rok Slovencev. Dalec, dalec smo ze prisli v novejsl dobi. Pa goriSki • pohajaC uoLe danes svoje torbice prevefc odvezati; pa ] drugo pot Se kaj raztrese. SreLu > I ^empaS, 23. nov. TukajS nje stareSinstvo je v seji dne 19. t, m. enoglasno skleoilo, da od novrga j leta naprej ne sprejme vefi nobene vloge, ki bi bila I pisana v nemSkem ali v italijanskem jeziku. Doslej so bili namred vs' dekreti od gtavarstva, kakor je ze i znaoo, pisani v bta2eui nem4Ltui; slovenski dekreti so bili le bele vrane; od sodnije pa v italijauScmi. Cudno se mi zdi, da v tisti dobi, ko je bit v Gorici j.c kr. okr. glavar sedanji minister kupcijstva, barou I Pino, so bili vsi dekreti od glavarstva pisani v slo- | venskem jeziku, zdaj pa so v nemSkem. Ako je bilo i takrat mogoce slovenski dopisovati, misiim jaz, da bi i bilo tudi zdaj. ' Toraj slovenski zupani! vsi kakor eden, terjajte slovenske dopise od vseh uradnij, in pridruftte se Scmpaskemu zupaustvu z eaakioi sklepom, da ne osta- ne Sempasko 2upa»stvo osamljeno: ker U v edinosti 2upanstev dosezemo, da nam bodo uraduije dopiso-vale slovenski. Kakor je bil Sempaski tabor leta 1868 za Go-riSke Slovence to, da so se zaSeli zavedati svojih pra-vic, ravno tako nai bi sktop Sernpaskega stareSinstva tudi vzbudil iz narodnega dremanja vsa slov. iupau-stva, ki naj bi sklenita odiocno terjatt slovenske dopise. mmmmmmmmmmmmmmmm___ Iz B0VCa, 46. St. „Soce* govori prav pametoo besedo o istem Schulvereiuu, katerega tudi mi pre-dobro poznamo. Kar je g, goriSki doptsnik Bl^ovic8 razkril, je Se pivpohievno. Na dan je moral s taki-mi sebiLnimi neznacaji, ki letijo Sulverajuarjem oj: limanice. Mcmu'6, da bode skuSai vendar kedo izmed uciteljsiva one prati v HSo6i", sem inolcal v 47. listu. Lansko Solsko leto imeli sm> Bi>vcani Se tro-razrt'dnico, ki se je pa razSirila za fietrti razred; v tem letii spremenilo se je tudi celo ucikljsko osobje, Izgubili smo Sulverajnerja g. iicitelja Ant. Stresa, ka-tfieniu so doluijate od oineujenega druStva rtzlidiie npm§ke bukve, katere je deld med mladrz. DoSlo tun ji? tudi kot BEhreugabett ravtm po odhodu v Se dlo 50 gl. i§karj'.»tskih novcev iu 25 gl. pa uciteijici Zupani.6, ki nemScine Se ufiila ni. Seve, vse to »auf Auratheu d«s Herm Bezirksrichters." G sudnik je steer prav vljudeu. in zato mu gredo tudi vine ovcice tako rade na medene limanice. Tudi se on tnalo pre* veL briga za Bvsett. Tudi Serpenicaae je menda sku-Sai Sulverajnom slepitt, alt tamoinji kraj. Sol. svet je diugaCne barve. Kje je pa tidal nas kraj. Sol. svet in voditelj, ko je oraenjeui ufiitelj bukve razdeljeval? Vse je mlacuo in Inez poguma! Uciteljstvo se ne srae gbati, ker mu pre'i.—Dobro Se veste, Bov-Laui, kako tezko ste prebavljali lansko leto uecega uditepa prav nodolzno, misleci, da druzega sposobne* ga dopisovaka nima Bovec. DuhovSCiua naSa pa spi spanje pravicnega, Premalo enetgije, gogpodat Vi spite—sovra^nikt pa sejejo ljuliko. Srca menda imate slovenska, ali slaua Vam jih je poparila, bojite se preved v^ake sapice. Nistc morda ravno Vi najbolj iieodvistn? Voditelja Vam manjka skoro gottwi. Ceinu ste med nurodom zasejani? Nimatti morda Vi uajve-cega vpliva med ljudatvotn ?—Ko spite I Daljc pravi 46. St. ^Suco": nMi muiiimo da zarod letnih 25—50 gl., katere si mora clovek sc trdo za-sliiziti (za tieiiiSko poducevanje,) si pravi narodut uLi* ttlj ne ina/x rok !a Poznam pa,tudi uCitelje, ki bi se resili prav radi take podpore, da jim le ne bi bilo treba ueinSCiue vtepalt v otrocje glave. Gotov sem, da bi bilo u&teljstvu prav veseio, ko bi za tselej ne-cloveSko trpinccuje z nemSLiuo zginilo. Oistiti je treba pa od zgorej! Jaz menim, da je bila dol2uost g. dopisnika n No vie" uze davno objaviti, da istc podpore dohajajo od mintsterstva v uaSo deielo. Zato bi jaz rad videl, da bi se mi spoluila ena poscbua moja 2elja. Le enkrat, da bi smel posluSati pri vratih naSe slov. zastopnike v dezel. Sol. svetu! Toda premalo bi bilo le poslugati, videl, videl bi rad, kako se kima. Izpod Rombona, 24. no7. (Izv. dop.) Vedno ko v lepo iii milo Gorico dojdem, je moje revno gor* sko sree prav veseio, kajti vsulej imam zaznamovati y moj duevntk par verlih dnij. Teinbolj to pot, ker imel sem cast se vdeleziti eue lepe in prevzviSene svecauosti. Due 19. t. m. bil je vjsoki godovnik naSe preuiitostljive Cesarice. Drugi df.n, v nedeljo 20, t. m. imilo je Veterausko druStvo v Gorici v ta vi-sokt pomeu, kajti prevzviScna gospa in cesarica Elizabeta je druStveut zastavi botra, posobno slovesnost, tort-j prevesel praznik. Zjutraj ob 8. zbero se druStveniki v ogrorauem Stevilu pted stanovanjem precastitega vitez g. Cati-uelli-ja, na senskem trgu, sprejmejo krasno druStveno zastavo, ter marSirajo, spremljani od uniformiraue in dobro vrejene Ajelske godbe, v juzuitsko cerkev, kjer se vdeleze eue sv. maSe, katere se je udele^ilo tudi muogobrojnega, vernega obdinstva. Med to sv. maSo evirala jo omenjeua godba kaj lepo; navduSena bila je cesarska himtta. Po koucaueni sv. opravilu poda se druStvo po mestu zopetk stanovanju vrlegapred-seduika. Tu se precita na Cesarico telegraficno po-siane voSciio, doili visoki odgovor, ki se z obco nav-duienostjo sprejme. Potem se veterani razidejo, a zvesti, da se zvecer pri slovesaem banketu zopet vi-dijo. Za to bili so lepi prostori v restavraciji pri Europi, ki so bili v ta uameu krasno okincani, dolo-ceni. Ob 7. zveLer bili so omenjeni prostori uie pre-napolujeni, videlo se je razne, odlicne gospode. Nekaj casa po tem zaigra cesarska himna, in vse posta-ne zlvahno. To je bilo znamenje, da je doSci dvorni sveto-valec g. baron Rechbach, kot zastopnik visoke vlade iu druStva castni ud. Sedaj se priLne prava navdu-Senost, g. pervosedoik pove v daljSem, jako lepem govoru pomeu vefiera, ter nazdravlja blagi in visoki gospi Cesarici iu kraljici Elizabeti, kar navzofii z o-gromnimi iivioklici in Evvivi sprejmejo. Po tem Svi-gale so ponienljive napitnice na Cesarja, Cesarico, cesarsko hiSo ja ljubo Avstrijo, kaj ii?o. Napilo §q je tudi n&vzocemu dvoruemu svt'tovalcu g. bar. Re.ch-baeh-u, ta zopet tiapije na veteraiisko druStvo, dalje na vrlo c. k. arnvuln, kot na§« dmge veljavne moze. Gospod dvorni *>vt;tovalee napil je tudi slovenskiin veteranoui v slovonakum jeziku. Povdarjal je vedno zvestobo Sloveucov do visoii« cesarske hiSe, tor ljubc Avstrije, kako raili se slosvitski siuovi v vsakej pri-liki zbirajo pod mogocno 6 no rumeno zastavo. Tako in nie drugaCe, upaf se bo vedno Slovenec ravnal ter zakliCe: „2ivili sjovenski viterani!" Ta hvalevredna napitnica bila je navduSeno spivjeta. In kaj ne? Slo-venec je vselej ljube Avstnje vili sin,zaujo globoko cntir je ponizno in xvesto vdan visoki vladarski hisi, Tako bote pa tudi vedno, vedno ostati. Z lephn vecerom moral je biti pravi patrijot prav zado'cljeii. Kot sliSim, imele so v ta visoki na-men tudi razne poddru^uice, sosebno ouev So§ki do-lini, eu»ke slovesnosti. DruStvo veterauov se castno obnaSa v naSej dejeli, v2iva pa tudi ob6o tumpatijo. Torej gromoviti: Zivili I S. V Belgrade 14. nov. (Izv. dop.) DolgoseVam nisem javil, niaem bil tukaj, bom pa sedaj cestokrat oglasil se, ako bom imel kaj novega. Sedaj je precej tjho tukaj. Metropolit sludira preteklost, ;»jegov za-Btopnik pribodnost; 2eleznica caka naspomlad, dokler vijolice ne procveto, mi Sukarno pa — zimo, nli ne vsi. Kdo^ nima drv, ta Mi ie vsaj pol leta jesen. Avstro-ogerski poslanik na knezeveni dvoru nas je zapustil vceraj zjutiaj, a iijegov name>tuik grof Kbevenhttller bo priiel te dnt v Belgrad iz Soiije. Naso gledi§ce uU od davnej umira, pa ne more ni umicti ni ozdraveti. Cudno se bo zdelo bralcem Socliiem, da vmestu, v kateroni zm cez 30.000 (Jus, ent> edino gledisce ne more obatati, Da tie na teden samo 2 predstavi, pa je sopet vse prazno. Iu vendar so igralci dobri, da bi se moglo marsikatero vecje glcdilce i ujtmi ponssati. Temu nasproti so pa tingl-tangli *) vsak veder point. To je zelo zalostua prika-zen. Kujeginja, ki je povsod pripravljena pomoei, za* ccla je pogostejse obiskavati predstave. Posledujo ne-deljo je bil veliki ba! pod njenim pokioviteljstvom za to celj. Upajmo, da se bo tudi to na bolje pretueutto in da bo zavod za izobrtfcVAiije ktnalu polneji, Arnuvti uapadajo pogostoma isa5« strain tia nicji tudi v bliinje vasi bo M vefckrat prodrii. Ke bo po-prej miru, dokior se to pieuie ne izkoreni, Vreme imamo prav lepo. Politidni pregled. Zunanji minister in minister cesarske hi§e postal je Oustav Sigmund grof Kalnoky, doslej skoro dve let! poslanik v Petersburgu. Ko-jen 1832, pripada starcjsi rodovini moravski, ne pa inlajsi, ki se nahaja na Ogerskem. 0 njem se ne ve veiiko; v obde pa se misli, da bo nodi! pot Haymerlejevo. Yendar pa ga ruske novine posebno pozdravljajo, in je to znameuje, da se Avstrija Rosiji bli2a. V gosposko"zboroico Je izvoljenih 14 no-?ih udov, kateri bodo ?si glasovali v avtono-misti&ietit ztaialu. Zdaj imajo avtonomisti vefiino t tej zboraici. — Gosposka zborniea zdaj mirno dcluje in sklepa, s ceraur se je v zadnji sesiji obotavljala. Deiegacije so tudi mirao izvrSile svoje delo. Y dii. zborti se je nemSko nacijonalna stranka po toliko in toliko prekrstitvah spravila v nvereinigte Linke" (zdru2eua levica). Doslej pa niso se popolnem zdruzeni; vendar imajo na-men in trdno npanje, da vriejo Taaffeja. Neko-liko povoda jim je dala desnica, kjer so iz des-nega sredisca all Hoiienwartovega kluba neka-teri Nemci izstopili in svoj klub napravili z i-menom ffsredilfini klub". Y tern klubu sede tako i mono van i klerikalci, ki neki hocejo posebe pov-darjati katoli§ke interese. V resnici pa sta ho-teli mlada kneza Liechtensteina nadelnika postati in tako* Hohenwarta spodkopati, ker Hoh-enwartOT klub je vendar doslej vedno glasoval z ndi "sedanjega srediSenega kluba. Ta novi ka-toli§ki klub je torej brezpotreben, in je 2alost-no, da ga sraesljo Iiberalci, in da se morajo po pravici jeziti avtonomisti nad tem nepremislje-nim korakom* Sieer pa bo moral boditi novi klubzostalo desnico, ako hoee kaj dose6i; dru-gaCe bo ravno on skodoval katoIi§kim interesom. Tplai^iva je, da so Tirolci razuu 2 vsi ostali v Hohenwartovem klubu» V poslednjem so zdaj To je ialostno indiroktno spriilovftlo, da se pri Vas za-ieaja Siriti z modornimi apremombami tudi kuini duh judot-Ikeoa socijalizjna. Ured. Slovenei, Dalmatinei in Tirolci, v vsem 40 po-slancev, novi klub pa steje doslej samo 24 udov. Na Dunaji zboruje tudi vec tisoc obrtui-kov in sklepajo o tern, kaj bi naj drzavni zbor storil, da bi jim se zanaprej bolje godilo, kajti od liberaleev zmisljena obrtnijska svoboda jih stiskava ravno taku, kakor kmete svobodno tr-ganje posestev, svobodno zenitovanje itd. V Dalmaciji ho6e vlada energicno posto-pati proti Krivosijancem. V resnici pa ni tu to-like nevarnosti, kakor ^o irredentovski in ju-dovski listi pisali, ki bi radi tudi stem sedanjo vlado vrgli. Z Moravskega poro6ajo, da se nstanavljajo sehulvereinei, kjer je le kak izraelit. Ka Nem-§kem pa se je v Berlinu ustanovil „ob6i uem-bki schulvereiu", ki ima nalogo nemsko kulturo prinaiatt tudi v ogerske dezele, in pridno se za to denar nabira — v Prusiji. Ogerski bivSi poslanec stari Gyczy nasve-tuje Se ve6 icdirektnega davka, da se pokrijejo od Magjarov strasno ua visoko vgnani drzavni potroiki; to je slaba tolazba za itak uze oblo-zene ogerske davkopla^ilce. Y nekatcrih krajih Ogerske trpijo Ijndje uze glad, posebno pri.Ru-munili. Na Slovak® iz nova pritiskajo s poma-gjarovanjem; srbski narodnjaki so pri volitvah za cerkvem zbor v Karlovcib zmagali. Imajo 35 poslaneev, magjaroni pa samo 15; magjaronski skot' Angyeli6 go-,uvo ne bode patrijarh. Y nem§ken« drz. zboru sta izvoljena pred-sednik in podpredscduik iz srede koiiicrvativcev — velik udarec liberaleem. Bismar'' hofte pro-dreti s svoj imi gospodarskimi predlog. po vsaki poti, in hoce moci drz. zbora porabiti, kakor se mu ponujajo, Na Francoskem se bo knmlu pokazalo, kak drzavnik je Gambetta. Njegovi ministri so vsi bolj ali munj pulitiduo nifle, Gambetta pa lioce zastopati tudi zuuanjo politiko. Italija je razdejana v strankah, ki imajo mod seboj tudi mocne republikance. Zlasti ti so razkaccni nad kraljem, da je sprejel polkovni-stvo polka iz avstrijske armade. Na rimskib zi-dovih se vidijo vsako jutro plakati, ki zabtevajo Trst in Trident. liusija ne vidi rada, da se Srbija Avstriji priblizuje; Uasi zabtevajo, da bi knez Milan pteklical ukaz, vsled katerega se je metropolit Mihajl odstavil. ___________ Doma6e stvari. Gorigka ditalnica ima od 1. nov. t. I. novo stanovanje z lepimi prostoii v I. nadstropji hi§e pi. Stabile na Travoiku. Citalnica, ki je vsled preselitve na najlepSem kraji v sredi§Li mesta, hoLc ustrezatt druStvenikom ne samo s casopisi, katerih ima naro-ceaih 30 v raznih jezikih, ampak tudi z mnogimi sobarai, v katerih se udje utegnejo posebe pogovarja-ti ali kratkocasit" z blljardom, igro itd. Odkar ima citalnica novi dom, ji je pristopilo tudi 2e lepo Ste-vilo novih udov, iu zeleti je, da se zdaj slovcnaka iuteligeoca zares zdruii, in se ji pridruzljo tudi dru-gi Slovani, v Gorici bivajoci. Gorica ima mnogo druStev ali malo pravega 2iv-Ijenja, ker se naobrazeni svet preveC kroji po narod-nostih in—stanovih. GoriSka citalnica ntma enostran-skih pravil in nacel, ki bi zarad oaejenosti izkljuLe-vala kako vrsto oraikancev. Za ta del bi ne smelgo-spodovati med Slovenei gon^kega mesta separatizem ali partikularizem; take pristranosti uiso tu ua svo-jem mestu, in domaCi stvari ue Skodujejo samo v me-stu, ampak tudi na kmetih, kjer bi se rodoyubi radi obnaSali po zgledih mestnih naSelnikov. Ali zgledov mnogotcri—ne kazejo! Y. StaroSinstvo gorigkega mesta je potrdile proraCun za 1. 1882. Strogkov je prevdarjenih 1T9 tisoC gl., dohodki pa bodo znaSali okoli 170 tisne* gl.; primanjkljaj od 9000 gl. se pokrije brez posojila. V mestni §olsld svet gorteki je izvolilo sta-resmstvo dr. Maurovich-a in dr. Vinci-a. V mestni ui"iteljski konferenciji pa, ki je bila tu 12. t. m., so izvolili u&telji za svojega zastopnika v istem svetu voditelja de§ke mestne sole g. Ippavitz-a. Omenjena ufiiteljska konferencija, katere se je udeleiilo okoli 40 uCiteljev in uCiteljic, obravuavala je med drugim tudi vpra§anjo, kako naj bi se uceuci tudi zunaj Sole nadzorovali in kako naj bi se uplivalo na starise. To je ptistavlja g. dopisaik nNovic", sosebuo v nasem mesta 2iva potreba. Mil. gkof Dobrila. Upanje, katero smo za-strau visocega bolnika zadnjiC izrekli, bilo je prazno. Iznova ga je napadla huda bolezen, in odsihmal siluo trpi ter od dne do dne slabi. „Ed," Tr^aSko veteransko druStvo ima uze nad * 4500 u«lov iu spada med najdelavnejSa v Avstryi. Priskiln'I.^ si je tudi lastno godbo, katera obsega o-koli 50 izuijenih godcev. Sloveneem je izdalo pravila v Hluveiiskcm jeziku iu bo z njimi vse v domaCem jeziku obravnavalo. Br,_Jjumb Bleiwem obolel. Vm mesto je— te dni pietti-sla straSna novica, da je g. dr. Janez Meiweis vitez Trstenifiki nevarno zbolel. Res je bila plemenitcga gospoda budo prijela bolezen, pa danes moteiuo puvi'dati veselo novieo, da mu je odleglo in da je najboljse upanje, da nam milostljivi Bog to •Irago in domovini uenadomestljivo 2ivljenje ohwtni Se doigo dolgo let. „Nov.* Imenovanje, Vrli narodnjak, g. dr. Stanislav Stergar je iinenovan sauitetnlin asistentom pri okrai-nem glavarstvu v Logatci. DolenJBka Selezaica. C. k. trgovinsko mini-sterstvo je dalo ravnat.djstvu kuez Auerspergovihgra-iciu iu inzenirju Josipu vitezu Wenuschu dovoljonjo k ti'hiiiCniin priptavljoCira delom za lokalao iSeleznico iz Ljubljana v Novomeeto. Vabilo. Znanstveno druitvo wSlovenska Matiea v Ljubljana, kateri „je namen, slovenskemu narodu pripomoLi do prave oiuike g tem, da primeroe knjige v siovensketn jeziku na svitlo dajo all vsaj podpira da se izdad6tt, vabi nujljuduoje vie p. n. rodoljubo, ki 2olijo letoinje knjige prijeti in y letofinjem ime-niku druitvenikov slovenBke Matice natlsneui bitl, pa ie niso poslali ugtaiiovnine all letniae, da jo poluejo do 15. decombra 1881. „Nov.H BDie Slovenen". Tak6 se imenuje knjiga, katera je priSla zdaj na svetlo v zalolbi g. Karola Pro-cbaska. Spiaal jo je g.Joslp Sumaii, proi'. na akademt-cnem glmtmziji dunajskem, Sloveneom zuau kot vrlro-doljub in tudi doraac pisatelj. Knjiga, ki obseza 184 strani, je tiakana v veliki osmeiki na nenavadno moC-nem in lepem papirji, in stane 1 gl. 80 kr. Bazgo-vor o tej kujigi prinese tudi „Sofia". Liturgika ali svett obredi pri vnanji blu^bi bozji, zove se knjiga, katero je za gimnazijalno, real-no in sploh odrastlo mladino spisal pokojni Auton Lesar. To knjigo sta v drugem popravljenim uatiuu in pod potrjilom visokocastitega ljubljatiakega Skonj-stva ravnokar tiskala in znlozila Ig. pi. Kleiumayer iu Fed. Bamberg vLjubljaui. ObKkaiu tisksta licna, jezik pravilen in brez tiskovnik pomot. Ta kujizica se dobiva pri zalozaikih po 1 gld. PredsedniStvo c. kr. kmet. drufitva v Gorici izrazi svojo najodkritosrciiej§o zahvalo vsem go-spodom zupauom in destiti duhovScini, kateri so z oznanilom in pripoioCilom na planem in v cerkvi zdatno pripomogli, da se je ljudstvo v ogromnem ste-vilu vdelezevalo predavanj o filokseri( katere je izvr-Seval g. A. Strekelj v tekoCein letu po nasi dezeli. Na srbske sredke opozarjamo U. na§e bralce v denasnjem listu. ^^^^^^^ Javna zahvala. Podpisani si iteje v dol2oost, javno izrefii naj-toplejSo zahvalo vclecastiterau g. dr. And tej u Li-sjaku, ob&inskemu zdravniku v Kanalu, ki je pre-tekli mesec v temni noCi, v tem ko je bliskalo in gr-melo iu iz neba lilo, kot da bi se bil oblak utrgal, z menoj tri ure dalec* v bribe pes Sel, ter mi uze ve5 daij na porodu Ic^eCo ieno, ki je bila z vsem previ-deua in ua smrt pripravljena, Se v zadnjem Lasu sreC -no reSil s te^ko operacijo, ki o njegovej spretuosti in ucenosti dovolj govori. Bog plati g. dr. Andreju Li-sjaku to zaslu2no njega delo in ga nam se mnogo let ohrani v pomo5 bolnikom in v cast kanalskemu okraju. Na Srednjem. 15. uov. 1881. Stefan dugar. ozdravlja pismeno specijalni zdravnik dr. Klllisoli v DraManih (Dresden, Sach-aen) Za velike vspehe (8000) velike medalje znaust. dru§t. v Parizu. Pattison-ova vata za protin najboljSi lek zoper protin tu revm&tlzem vsakotoso vrate, kakor: boleeino t obrazu, praih, vratu iazo-boh, ptotin v glavi fokab innogah, trgaiye po udih, boleafc v hrbtu in ledijah. . „ „..».,,.• V Kavitkih po 70 kr., polovica 40 kr. G. Cnstofoletti, l«k»l»jo» |r| Iww »«avedtt^Gori9iaR fwvaiku priSkofiu. Munh turn s suljo (Eau de vie de France) Franzlranttiwein mit Sate napravil pod nadsorstvom po izvirnem predpisa iroajdnika Vtijema Lee-ja C CR1STOFOI.ETT1. To zdravilo, katero semjaz napravil, pomaga br*, prcj kot katero drugo, proti xunanjenia in notranjemu vnetju, o-peklraam in spdclin&m, proti novim napadom, neduhi, rakom, dristi, natoka kni rglavo za obvarovanje zohov, proti ottaki, dissenteriji, bolecuiam, na obrazn, ˇ uSeaib, ˇ glavi, zlati zili, mrzlici, ozebkoni, putild, neprebavaiwii, boleiinam na jetrih, oceh, zastarelim rananu vpi«epJR oanemu in roul>iLncmu, skrnjaku, kurdeju, 2ovara in omotici: Veliko spri&STal imarao, ki potrjujejo raofc tega lzvrstnc- ga zdravila. „ -, V 70. leta sivoje atarostt sem si pop«.]nem ozttranl prste na rokah s francoskim zganjem in soljo. G. Senitsky. e. k. financai konusar I. r. Z VaSim francoskiat zgaajem a soljo sem dosegel naj- boljie Tapehe, z» katere se Vam neskocno zakraljajem Alojz Klobucar, zupnik in dekaa v pokojt. • Prodaja se v ixvirn 6 boteljkaa po 40 kr. samo pri G. Cristofoletti-ji, lekarja in e. k. dvoreaot priskrbniku v Gonci na Travnikn 14- pri Sfr>fiji. TJ±e dne 12. decembra! Drugo inzrebanjc WX> kneievskih SRBSSIH SKE od leta 1881 h 100 frankov v zlatu. 14. January* 14. msurea, 14. jmiija, 14. m^im in 14. »»?. Vsakratni glavni dobitek &ftik«r 100.000 v mimtm Najmanj&i dobitek 100 franfcov v zlatu. Dobitki in obrests se izplafoijejo na BilMajl, v Pestl, v mnogfh provindjaloih mestih, kakor turti v skoro vseh evropskih glavnih inestih brez vsakaterega odfcltba. Za to6no izpiafiitev jamSi kneSevska srbska vlada. SRECRA D/1JE 31 OBRESFt V ZLJTU Srbske srecke proti kasi a 46 gl. poleg 50 kr. kuponskih obrestij. ¦¦F* Prejemmi listi *#l vplaoujejo s^ V iii,e^<5:i*Ili. le po 3 Jglfl. in z ostnliin obrokom 4 gld. &^~ Kupec si pridobi uze % vplac|t?l|o ftamo gold. 3 "^M takoj saMosvoJo in nerazdeljeno pravico do igranjii. Pri 1. z>eban|i 12. novcmbia 30/0 knezevskih »rb<»klh srCi'k bili so gl.ivnl dof»Wkl fniukov 100.0099 ta.OOO in 4000 ? zlatu dobljeui med sreckunii, ki jih je prodala naSa hi§a, in zelo knlantno e^komptiran'r. Prihoiinje izlrebanje uze 12. decejnbra, 1-4. jan. in 14. xnarca. JHf Torej trikratno izirebanie v teku prihodnjih §tirih mesecev. "^8 WechslergescMffc der Administration des Wollzeile 10 uad 13. ^JLVl Wollzeile 10 und 13. liceije se Mb JANTARJEVE CEVKE, strgane, ne vlite y podpisaDi tovarniSki zalogi po teh trizkih cenah: Za smodke v krasnih okvirih: Za tenke smodke v krasnih okvirih: Ofc I, 12 centfli. dolge gl•OCX Jlavni diibiiok rv. 400.000 mark ali 500.0C0 lir v zlatu. Xaziiaiiilo sreie. Dobitki garantuje drzava. Vabllo k udeleiitvl dobitnih Sans ob velikem izsreckanjl dobitkov, garantovanih od hamburike driave, in an mora dobiti mark f) inilijoiiov in 100.000. V ti-h usodnib sreckanjih. ki obspgajo po preglutlu, »&tno 1(M>."«»:> ly/«v. pnii.'jo na vnMo ti-U- doMtkl: «;iavui dolii^ek ev 40O.0OO dr2 mark 1 dol.it. U M.„a 2SO.00O 1 dubit. a m:ifk t50000i 1 riobit. a murk 100.000 1 dobit. a mark 60.000 1 dobit. u mark 2 dobit. a mark 3 dobit. a mark 1 dobit. a mark 4 dobit. a mark 7 dobit. a murk 1 (Libit, a mark 23 dobit. a mark 3 dobit. i mark 3 dobit. a mark 55 dobitkov i\ mark 5000 5 dobitkov a mark 4000 109 dobitkov a mark 3000 212 dobitkov a mark 2000 10 dobitkov a mark 1500 2 dobitkov a mark 1200 1000 533 dobitkov a mark 1074 dobitkov a mark 100 dobitkov a mark 49 dobitkov a mark 60 dobitkov a mark loO dobitkov 4 mark 29115 dobitkov a mark itd. itd. v vsem 50800 dobitk., 50000 40000 30.000 23.000 20.000 15 00O 12.000 10.IKW 8.000 6.000. ki izidejo v 7 dclih v neko'liko me^eoih Prvo iz^reckanje je uradno odloieno 14 in 15 decembra t. 1. j ce! izvirni toz stane samo gold. 3.50 poi „ ., v „ „ 1.75 detrt „ „ » „ „ -.88 in jaz razporiljam te od driave garantovane loze (na pro-m«Hp) tudi v naj daljnjejie kraje proti vposiljatvi v aoto-vial, n»jpri!(ladDi§c v frankovanih pismih. V»ak udeleie-noo dobt od mono 7astonj z izvirnim lozom tudi izvirnt prealed, preskrbljen s pecatom driavnim in nepoaredno po izsreckanji uradno razkazalo, in m treba za to prafiati. izp!a5ba in posiljatev dobljenih zneskov !'< iz vrsuje naravnostinnagioudclczencciu in v na]ve5i tajnosti. " gy Vsakotero prasanje naj se aapravi po paiti ali a frankovanim pismom. gflr Oni, ki se hocejo udeteziti sre5e, na) se za to pot ogtase r popolnem zaupanji pod noslovom: Samuel Heokscher soixr*., Rank* & Wechselhaus, Hamburg. 4&0«lteJj m oOgovorni wrednifc: f. "VOJ^Qf^lHL — |iska: ^HUarijaaska ti§fea^nlfc,' ? Goricj.