Št 13. Fotawinm Htr. -- 26 rtftttalL V GOR5CI, da* 29. m«re& 1922. Pojttao tgko^ nimm ft. 24. Ltttaik V, GORIŠKA STRAŽA *J^tjs vsako sredo opoldne. Velja za celo leto 12 lir, za cn 5*«sec 1 !., za inozemstvo 2U L; posamezne številke 20 stot. UredniStvo In uprava: ul. Vetturioi 9. — — ~ — ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — — Izpriccvalo našcua uboštva je misel, da nas bo pre- magalo nasiljf. Aloč diiha je, kl izpreminja obraz zcmljc in vzdihne človeštvn novo blštvo. Vanj vtnijiuno. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Oclasi se pkčajo oaprcl in stanejo 4 lire v visočini euega cm v cnem stolpu. __ _ List izUaJa konsorci] »OORIŽKE STRA2E«. — — — — Tkk »NARODNE TISKARNE« v GoricL — - - SHOD TEPTANIH. Iz vojnc in ucgimstva so se vniile j Marine naših družiu domov na pogonišče. I V nahrbiiiiku so prinesle s sebo.i vsc prc- ! niozenje, cno šestino ljudi so puslile v j grobovib v tujini. Svet jc videl vso to be- j do in država saina je takoj priznala: Dol- i žna sem povrnifci vojno škodo, zgraditi | domove oškodovanccm, obnovm liasadc j in opustosena polja. Trpljenja tako nonce He more pfacati. In res je vlada izdala za- kon o vojnih škodali, kakor ga svet ni vi- i del lepšega. Pravlčno dol oca zakon, da ti j država povrne vse, kar si vsled vojne iz- gubil na preinoženju. Z veselim in trdnim zaupanjein so sc na.ši ljudje vrgli na delo, gradili domove. Toda najiepši zakon sc je izprevrgel v spako, uajpravieiiejša postava je pos'ta- la vir strašne negotovosd in skrbi, ki so se kot črni oblaki zgrnili iiad vojnimi od- skodovanei. Leta 19P-J. si vlo/il prošnjo. Zadoižiiš se, zidaš, trudiš sc, čakaš na vojno odškodnino pol lela. cno leto — nič. Postava je papir in nradnik trguje ž njim, niešctari, trga ti kos za kosoin pravice, in jo meri na proccnte. Enemu da vcč, dru- .Ueinii niani. enemu za streho, drugeirju to- liko, da si kupi vrata, — kakor ti je sre- ča mila. Nobenega nacela, nobene posta- ve in vsak pisač kvari in 'tolmao ppstavo po svoji volji — vsi pa tako, da se vojni oškodovanec pogreza v dol.u in čaka, ča- ka.... Pa nitti pritoziti se ne more in nc sine! In vendar ic postava tu in denar je tudi tu — tega nam nihee več ne bo pri- kril. Kje leža ta naš denar, denar voinili oskodovancev? Banke ga hranijo, zavla- čujeio no svojih Ijudeli izplaeevanje voj- nih odškodnin, da it a čas barantajo s tern denariem in izbijajo iz nje.ua težke obre- sti. Kdo posveti z žarko lučje v temno družbo, ki se zbira krou ten niilijoiiov? Zadnji strašni in naravnost zloanski udarec je padel na vojne oskodovancc z dekretom od 2. februarja. Vlada je izdala določbo, da smejo uradiiiki že homologi- rane Konkordate razvcljaviti. Vlada sine razftrgati pogodbo, sine uiHČiti z enim pod Pisom vse upe, načrte in pravice, ki jih je že priznala, z eno besedo: vlada sine de- laiti na podla^i te.sja dekreta z vojnimi o- škodovanci, kar hoče! Dovolj je besed, seda.^ na.i govori v ewem samcm mosrocnem demnu vs? l.ftid- stvo, ki mu Ie voina uničila domove! Po- vedati moraino, ne eden, ne sto, tisoči, da liočcino vso pravieo, Ki nam i>ristoja po zakonu. Proč z nevidnimi sihuni, ki nam kra- dejo vojno odškodirino, ]>roč z dekreti, ki imičujejo zakon o vojni škodi! Ljudstvo liočc vedeti enkrat za vsoloj. pri com je. N.ič več varanja, nič več obijub in ne slad- kih besed, — dczela zahteva denar! In ta denar naj ne bo vcč v rokah mesetarskih j bank in okorne birokracije. — povcri naj j v doinačenui liipotečnemn zavodu u'ori- ške dcžele, ki .^a nadzorujejo doma^i dc- želni zastopniki. To je naša zadnja beseda! V nedelio j prikorakajo tisoo: mož in fantov v (iorico, j da lizrečejo to besedo tako krepko, da bo j njen .ici'oin odmeval v Kiiiui. \'as za vasjo, j trunie iz vseh občin naj privrejo v (jorico, ker bo .^ovorilo Ijndstvo naravnosit vladi, kako naj spoStuje in izvrši zakon o vojnih škodah. Kaj pa. če ta zadnja beseda, če ta sil- ni krik ljudstva ne bo pomagal? Potem potfrabimo za ed>ino orožje, ki nam še o- stane: Vsa dczela se dvi.^ne v odpntem bojn proti vladi. Imamo sredstva, da na- iičimo vlado spošitovati zakon. Vlada ne sluti, kako bo bruhnil na dan v enum liipu srd. ki se nabira žc tri leta v srcili o.ifo- Ijiifaii-ili vojnih oskodovancev. Vojnim oškodovancem! Da bo shod vojnih oskodovancev di- i j sciptiniran in uspešen, zato pozivliamo I vojne oskodo\-ance, da se drže sledečih navodii: i 1. Vojni oškodovanci iz Toliuinskeua, Kanalskcua. Banjške planote in severne- !sra dela tror.iške okoiicc naj se zbcrejo na Kateriipjcvem trgu, da odkorakajo v čc- tverostopih na Telovadni tr^. (Piazza I Oinnastica za liudskim vrtom). j 1 2. Vojni oškodovanci iz Vipavske do- j j line naj se zberejo na živbskem tizn, da j i odlvorakajo na to v sklenjeiiiih vrstah ua j | prostor, ki je doloceu za shod. j j 3. Osk'odovanoi iz jnžnejta dela (jo- I riške (»koliee, naj se zberejo na seuenem ! trgu. i 4. Vojni oškodovanci iz Brd, PodRO- | re in Pevmc. zberiite se pri soškein mostu (pri Fo^ariu.) Pozivljamo v prvi vrsti celokupiii šir- j 5f deželni odbor, da se korporativno ude- leži protcstne.iai slioda. da dokažc s svoju pnisotnostjo cnoüio voljo izstradane, iz- Krvavljcnc. .trospodarsko nničeno dežele, i ki je siita svcčanšh obijub iz najvisjih in najnižjili oblastven-ih mest in ki se je od~ ločila, da zahteva z najbolj rcsnim pov- i darkoin od vlade dejanja. Deželni odbor i» najbolj poklican v to, da dokažc ccn- fi-Mirij vladi, da je vsa dežela brez razlike j uarodnosiM in strank nezadovolina z do- \ \ današnjim reševauiem vprašanja vojne ' odškodnine in da zahteva od vlade, da u- kine ncmudotua vse odloke, ki so v proti- slovju in neso.ulasju z vojnoodškodnin- skim zakonom. ter da se vlada in njeni zayjtopmiki držijo zakona. lei jja je vlada i sama izdala. j Pozivliamo pred vseni žii])ane, vodi- [ telje zadn:i>- vojnih oskodovancev in stav- binskih zadrujf, da neumorno ai^itirajo med Ijudstvom. da se te.ua protcstneira shoda udeleži v najobilnejšem številu. Žu- paui in občinski sveti naj vkorakajo v (iorico na telovadmi tr.u" na čelii svojih občin. Voditclji zadruu- vojnih oškodovan- I cev in stavbinskih zadruvc naj zberejo vse y-voje clane in naj vkorakajo na čelu svojili /.adruu' na prostor. kjer sc bo vršilo mani- festaciisko in protestno zborovanje. Pozivljamo itudii vse župane, da se poinoštevilno udelczijo tekra nrevazneu'a nro.testnc.ua shoda. Občine, zadruire vojnih oskodovan- cev, stavbene zadru.efe. Zveza slovcnskih zupanstev, vse druse politicne in .uospo- darske oiyanizacije naj si priskrbijo ta- i blice z napisj: Občina ii. pr..*Solkan; za- i dru.ua voinili oskodovancev n. pr. Dol Vrtoiba ltd. Vojni oškodovanci — vsi na no.ue! Pridite vsi iz liribov, iz Brd, Vipavske [ dolino. Krasa in kroriške okolicc. Primorsko ljudstvo naj v neri^'io 2. aprila dokažc krivičnim oblastnikom. da zna wi'auiti v najvcčji dfsoiplhii svojo Casa in svoje praviicc. V nedeljo dne 2. aprila vsi na shod vojnih oskodovancev! Na plan! | Po obenem zboru i v Zupanske zveze. Ker je biila lira kasna, se je moralo zb().ro\anje zaključiti, tako da niscin nio- U'el razviiti svojili uiisli na tern prcvažnein zborovaiiju. Nai niii bo dovoljeno, da zabe- ležim v »Straži« nekatere lnisli, ki sem se jili želel dotakniti v üorici. Občinski doljiüvi. Na zborovaiiju se je razpraivljalo o kiouljiivem v-pnisanju dol.uov, v katere so zabredle naše po voj- ni prizadute obcine. Predlau'alo se ie, naj bi se obcine poshižile cene^a kred.Ha, ki .ua midi država. Poudarjalo se je, kako so | furlanske oboine zaprosiile in prcjclc — vpoštevajo-j številuo razmerje obeli pie- men v dezcli — do ^Ofcrat več krcdita ka- kor siovenske. Na nekaj i>a smo popoluo- nut pozabili. Vlada ie munreč izdala za Boucčijo odlok, po katerem je prevzela . \es dolj.»» ki so ,ua bile uaredile obcine v dveh zadnjih vojnih letiili. Na ta načiu so si beneške občiue zuatuo oi)omo^le. Zele- •ti je. da se ita odlok kratkomalo razteune tudi ua Pnimorsko in našc obcine bi se od- uahnilc. Na žalost pa sc ih pri nas prav n.ič sjorilo, da. bi uklonili vlado, da bi raz- te^nila omenjemi odlok na naše občiue. 2itpa:;iskia z-v&za naj bi v druzbi z dniffhni or.uanizacijami nodvzcla primorno akoijo, da se izpolmi naša želja. Podzveze. Potrebe so rocliic zupan- I sko ^vczo. Vel-ikaiiske so njene nalo.ue in j vanjo si'iivimo še nmogo upov, ki ne mio- rejo biti prazni, sa.i vemo. koliiko je zveza /e sitorüa. in sc zavedamo nienih usoehov. Njene nalo.ue se muožijo teden za tednom in med naivažnejšimi nalo.uamii je sodaj bramba nasih avtonomij pir'oti tistim čini- I U'l.iem. ki uas hooejo c-roiKiti ;:ch dobrih { i;s''anov. Zadnjc case se je po.mv.ila potrcba po popolnitvi orjranizacije Župauske zvcze. SkuSnje nas učc, da obstaijaiio v /raznih ¦varstvih raznc poirebe, da ne posluie- io vsi komiisari.jatii enako: nemo.uoče je cemtrali, da bi daiala o vsakem vprašaniu <•.!( .na navodila za vse župane. Zato je ¦treba ustanoviti za vsako .ulavairstvo žu- pausko podzvezo. ki izvoli svoj pododbor. oodzveze se bavijo z vnrašanji, \ri desnih vraitib zadaj, so sc dvig- I nili vsi in ga hoteli pozdravitii kar najpo- | uižnejše, kot se spodobi. Patrijairh je za- | mahnil z roitoo in pozdrav sie ;je sprenrcnil v nemi poklon. S patrijarham je bil tudi j stari kanjonik in mlad 'kleriik, !kti jc irosil j papir in poro ter živo glcdiiil po naivzo- 1 čih. Patrijarh je scde«! pod Krizancga, na- spro'lii Bnosad'oli, na 'Ujegovio desno je se- dcl kanionMf, na levico pisar, (ki je razpo- iložil piisanjc po ;mizi. Blagodnsiio je motrilo p-atirijarlKiVO oko Gcid'aijcc. Nato je sprogovoril prHjud- no in ptonovrl pozdrav, lizusten ze pri vratih: »Pozdravljcni meščani čedadski! Kaj vas je.privcdbo «k nam? Poslusamio vais«. Tedaj se je dviginil Bnosaidola, za hip um je ušel nchote pogtad na Križ-ano?n, prrklonil se jc in d'ejal: »Prečastni! Ne bomo izgubljaii bescd' nc časa. V tcžiki nadlogi se obracalmo do Njih mi udani podlo/jniki, vselej zvesti in ipotkormi. Vaše lncsto, prclepi Čodad, sc je ponasa'to med vsemii mesti, ni bilo ubos- 'tva v rujem in s sviojim boßastvom je slu- zil'O Bogu in patrijarhu. Od vsch .strain so se stic-'kali trgovei in nam donašaiH bla- gostanje. Podboncška cestia je biila nas zlati studenec. Ta studencc pa je pred le- ti zaccil usihati in danes j>o bojili in uradVi- -gah, 'ko Siino vsi potrebni, da me cddalir.e- mo, j€ skoiraj popiOlnoina .usaihiiil. Ni več trgovca v mesto, beda trica na \'rata, to lahkio podpričajo vsi, iki so z inenoj, če ni priScI že glas d'o teh zidiov. Dv.iignili smo : 'St torej, da nam poaTiiorete, najzvesitejšim in mestu, da nc propadc. Goivori'l som!« Brosadola jc stal še vedno. Vseh oči so bile up.rte vanj. Patrijarh ini trenil z ¦Oücisctin, iiak) jc spregov/oril: I »In kaj hiočete, da starim, da vaš zla- : ti studenec zopet oživi?« ! »Naj zapovedio tngiovecni, da zopct kronejo mesto čoz Pontebo in Oorico na Cedad!« »To je edini izhod«, je diujal patrijarh _,bolj kot sebi v pomislek. )>Zapoveda)ti jim •ne bo 'inoigioce. Ocworiti imoranno ž njimi. A'H se ne nahajajo tu?« »Pred vrati stoje. Pri&MHi smo iih, da s>(» prišli z nami!« »Naj vstoj)iio!« jc zamiahnil z roko patrijarh. In vistopili so. Ljudjci iz Cer'k.na, Osli- ce in vsch tistih podioliiiislkih Ikirajev, kjer sc se peeali s Iviipčijo. Mainihi, Mocniiki, Lahaniiarji, Peterne'lji in drugi. (^bik) sve- ta so v3deli za takratne jtojiuc, a se so plah-o vrteli ;poikrivaila v roikah in niso i- 'meli besede pripravljcne. Ndso sodli, sta- li so za vra'ti. «Vi ste trgovei!« 'j^ vpra- Sal patrijarh, ko jih je iinotril nökaj časn. »Da«, je poikimal tisti izimed njih, ki je bil najbolj zmožen laščine ijm iki so mu vsi ostali že naprej matožili, n:ij gir/viari. »Kod vozite blago?« »Cez Pontebo na Goirioo, včasi tudi v C'Cidad.« »Kako ncspamctno!« jih jc islkusatl pa trijarh. »Izbiratc si dtaljso in tcžaivnejšo 1 pot. Ali niste podobni zapravljivcu?« »Podb'eneSika cesta je slaba«, je de- jail tisti, ki jc govoril v imenu vseh. »Piopravrli jo bomo«. »Polno roparjev je na nji«, je zopet ugovaiTjail plaho prejšnli glas. »Posilali bomo vojalkiov im postavili sinižo«. Par trenutkov tikote, zopet se je o- glasil aiporni glas: »Vsceno nam not ikaže«. Patrijiirhov glas se 'je drvngaiid in s\re- čiino zvenel: »Op»ro5čani carino vsako- gar, ki trži čez Čedad in me ubira druge noti. To je največ, 'kar morem stariti.« Na to se je obrnil do spisanjia: »Pisite pismo zanjie in za vse njih sosode.« Zopet jc nasta'la tišina. Cedlaidci so se smehiljaFje gleidali, trgo^vci so upinali oči drug v drugega. »Ali ste zadwoljni? Kaj Iiočete še več?« »Vamo ni,« }o pewzel oni, ki je govo- ril za druge. »Ceste sio poll/ne ropanjev. Vitezi ropajo. Cedajslki mesarji ropajo. Če nam daijio vsa olajšanija, mam morajo prvo zaigQitoviti živ-ljenje.« »Kdo je čul zadnjc case o ropih?« je vprašal patrijarh strogo. »Se pred dvema dneivonia so onopali trgctvca pri Cedadu. fiolo ži\tljenija ije o- tcl in j)ribežal som«. »Kjc jc?« jc vstal patirijarli. »Zunaj je«, je dejad starec Jalkob, ki ga ni bil .naznanil. »Vslopi naj!« jc uselkala ostra pa- trijarbova besoda, ;ki so je tres'Ia od raz- burjenfja. (Paljc.) stva in v veliko podporo kom'isaiijatom in | posamcznini zupanstvoni. Centrala. Kar je srce '/a čiovekovo telo, to je cenitiralno tajništvo za župansko zvczo. Odbor daje navodila, sinernice itd. a pravo delo mora vršiiti le tainištvo. Ce to funkcijoniira, patem žui). zvcza zares clcla in jc v rcsnioi koristua ustanova. — Centraina pisarna v sedanji obliki jc za prvi čais zadoščaUt, scdaij pa^kosunaloge ' županske zvezc narastle, notrebuic spo- poliiitve. Skrbctn je treba zarto. da bodo iz cerctraoega tajništva ižarevaile vse inicia- trve in točno furtkciomrale. V "to svrlio je treba oniJsL'iiu tajništvo z modernim apa- ratoni. Predpogoj zaito pa je poinnožitev osobja. To pa se ne da izpeljati brez ve- likili žuiev od strain" županstev. Naše Ijucl- stvo je šlo v volilni bpj tudi za krepko zu- pansko zvczo. -Uverjen sem, tla bo odbor, ]vi so vanj župaini z enoglasno izvolitvijo staviilj vse upanie, izvršil povsein časrtno svojo nalogo v veliko korist našcra tolj I preskušauega ljudsiva. o L?.?!•;. Seja iirednega deželnega odhora. V pondeljc'k sc je vmki v Oorici IV. seja širšaga dcželuega odbora. Predscd- j nik dr. Pcttarin je obvestiil navzoee, da | je vprašanje gospodaräkoga pok)/.aja u- čiiteljstva v bistvu že rešeno, a da zal ni niogilo priti na današnji seji am dnevni red, .kcr je treba še o stvari raz praivljali in sk-lepa'H na prihdnji seji 24. aprila. ReEorma knietskega pouka. Nato je prišlo v razpravo vprašanje kmetskih nadaljevalnih sol. Navost, ikate- ro nvaja deželni odhoir v naš šolski si- ;siein, obstaja v tern, da se hoöejo" ljudisiki soli na deželi prLklo-piti kinetski nadalje- valni tečaji, >odgovarjoüi obrtniw nada- l)C'valnim tečaijem v meätu. Poročevalec Ignactj Križman se je 'oglasü ik bcsedi in izvajal: V zadnji seiji izvanrednega dez. od- bora sc je odkazal finančn-o - äolskemu od selvu pred log o itstano/vilijaujai knietijskih nadaljevalnih tecajüv za šoli odraslo mla- •diiK) na deželi. r/inameiiio - šclski odsek je ¦razmoürival to vprašanje ter predlaga i/;vanredn emu dež. odbaru, da oclobri: 1. iih'tanavljanje kmetiiskiili nadalje- valnih tečajev in dovali fitianeiraiije istih. 2. da lOdobri predlozeni uöni niačnt, ter praivilnik ikmetijsko - naidalijwalnih soil in 3. ida poüblasca dcž. odbor, da predlo- ži učni načrt in praviliiiik visjemu pristoj- nomu soiiisllvtMiiai oblasfcvu v odiobritav in zvršitcv iitorebitnili 'Sprci-neimb ikatere bi j tu oblastnija piiporočala oz. zahtcvala. V inienn združenih «odsekov pripo- ročain, da se sprcjnio ü predlogi. Kniotijsikio - nad'LiLjevalne sole so ntij- . no potrebne. Skrbeti inoraino, da se ikinetijsiki na- •raščaj po .niožiicisti obrača ^roijeimi po- klicu, ki hira in pricipadsa, ikor ir.ni čim- dalie bolj zinanjikuje dela'vnih :in vcščih rok. Knictiji je treba, da set 'jc loprijeimt ' HRlad.iiia z vesoljeni, s potrebnini aune- vanjein in s tcga izvirajočim vcčjim zani- irninjem. To je nale-ga dicžele i-n dir/^ive, iker je v naivcojeni njunem iaitorcsu, dw se Iknie- tski Stan -ok re pi s pomočjo bdjše 'vzgojc in iz-obrazbe. Kmetijsk'o - liadaLjwaihie šol«o se mio- irajo sncvaU ]>ovsod, kier wo podani za to potrebni pogoji, povsod kjer so za stvar vncti ikrajeviii emiteüi in /a pouk nsposob- Ijtni ueitelji. Povsod tain ie tre'Pa z zakonskimi do- ločili pritcjgniti niihidino, da se po dovr- šeni lind ski šoli n'ada'lje 'vziga'ja in ižsobra- zuie v vseh tistih predinetih, iki so važni in pütrebni za pralkitiuivi poklic kmetske- sra stanu. Znaiije pridiobiljono v ljudski soli se v 'kmetijsikio - liadaiijovalni šolli po- polnuje in poglobi s ik'tnicitiijsiko — prtnodo- zuans'.kim pcukom. Razcntcga se w.buja pri miladini za- niinrajc za nadatjovapje spk>s.ne m stro- kovne izobrazbe. Ker mi ni patrehno naglašati, cki so kmetijsik'O - nadaljava'lne šdle tndi vel-i-ke- ga moralnega pcnieii;a . za soli odraslo mlnidirjo, se nad-ejam, da se sprejmo začr- taiii prcdl('gi sc^lasno v blaigor kmets-ke- inladine in dobrobH ce\e dezele. Nsš šoisici program. Besedio 'je -piovzcl dr. Besednjak in i/vajal: Mi so na.jbrž ne zav-cdanw še po incna in dalelkosc'znnsti refonne, ki se du- jies sWcpa v deželiiom lodboru. Mrslini, da so ikmetske nadaljevallnc sole na goriš- kem rahel lodir.ev tistejra veliikega pre- vrata, ki so vrSi -v šdlskih sisiteinili 6i\- iiašiKJe družbc. Vsc revolueije zgodio-vitic so polcg pollti-cnih in gospcydarskili sprc- anemb dale cl'ovesivii mave si.steme So'.- stva. To se je zgodiilo v daeli reform-.i- ciie, v viliarjih francosike rovicikieije in y jTevratih kita 1848. Ruslka revo'lmcija je dala šolsiki ikulturi nasega čas-a ^ilovit su- ntik. Pnoglasila je načelo, da se morajo 'VBi prrvil-egLji izobrazbe vničiti in zahteva Ha šob, ;ki m,a:j skži osaiiiiOisvojitvi delov- tiega ljud'Stva, ne pa adb;iri in vzgoji bo- 'dočih goispodarje-v. Nasta 'Or^anizaeije so si to z-ahtevo prisvojite in zabtefvajo, naj bodo šcle ne le po jyostarvi in paiiinn, tc^:- vee tndi v rcsiiici do'stcpne vsem brez razlike. Današnja družba lie 'Ofganiziniiui ta- ko, da loci že v d^setom Jetu o+roke pro- letarcev in revnih kmetov od otrok pre- niožnih slojev. Siiis;;vi irnoviitih druziii grc- do v gimmizijo in realko, reveži ostanejo v Ijndski soli. Ljndsika sola postage v visjili razredih sola rovežev. Naše načelo jc, da 'se iiiQra nuditi vsem otncikcin na- šcga l.uidstva enaka priložiiost izobraže- vania. Do 14. Jeta mora uživati vsak otrok brez ra/liike enaiko izobrazbo. Nižje gininazije in realke naj se odstra uijo in nsianovi naj se enoina in ?plošna srednja sola za vso deco našega Ijiicl- stva. Se!e po 14. !ein naij se izvrsi Iüuitcv. Merodtijna naj bo nadarjeirost in talent in ne denarnica starišev. Ideja enaiko])rav- lvosti vseli iiU'ok nasega naroda je vodilo nase šolskc politike. Cilj je -daljen, a mi ga ne Ijkiüo si>ii- stili iz oči. Kmetske nad.aljtnralne sole pozdrav- 'ljaiiio, kcr dihajo dull nasega pnograma, Z njinii se odstranjuje privilegi.' m^^'' x"'.'t j prebivalstva, «Ki je imelo doslej iz;kljnčno I pravieo do strokovnili nadaljevalnili Sol. K'ineisko ljudstvo, to se pravi najvee- ji pnoduktivni stan dožele, je bib do da- našnjcga dne breiz svoijih fstrok0v.11 ih sol, iinesto je vlada'Io dczcto. 'Fa 'krivCca mo- ra pasti, kajti naši kmečki fantje ne bo- do vcč prenašali 'jyredpravic nieščanstva. Kmetsko ljudstvo je postak) zrok) in gre soLMaliii enaikopravinosti nasproti. Driißo naeelo naše šoLs/ke pdlitike je vs'iede-cic: ir-jora >se 'take- orgainizlr^tiii, 'la l-o služil nredvseni praktičnim potrebain zivljenja. Sola niara hi.stnti nitbdini pn- g.ed za pravilno opazoivaaije, ¦mnovaiijc in presojanje pojavov kulturnega in gösp'.o- d.arsike.tra žiVljenja. Sola mora vzrasti iz ¦SQcialnili ra;ziner Bjudsuviu, odigav^rfati .mora njeaiovini živilijenjskim pobrebam. Zaio se mora iic-ni program Ijiidskih sol v mestih mi industrijskih kraüh razliko- vau od učuega progrania Ijiufckih so} n"* deželi. Čc naj bo sola sredstvio, ki žene naprej ikulfciwno in 'gospodtvrsko zivijenje iljuOstva, se mora jiril'j^oditi pwsdniin raz- monam, v katerih ljudstvo /ivi. Danes ne .obravnavarno vpvašanja liudskili sol. Tod>a kmets'ki - nadal.Kivalni tceaji služijo kleji, da «iiaij odgovarja §ozdra«v]]a!ino. Uverjen sem, da ije naša rcfooima pri- eetcik preosnove. Kdo-r se iloti veliike šol- | iske refarnie na emem 'kiraju, ga pötegne | raz'voj za -.schoj, da se incra pečati s šcl- I skmi prohlemom v vsc] njog^vi 'Obsiežno- sti. Ce lioeemo izvesti po eeli deželi kmet ske nadalievalnc sole, nmrair.o n. pr. nuj- no ref^rmiraH N'zgc-.-o in iz'obrazbo nase- ga učiteljstva. Refio.rjna podeželnega j>ca«ka nosi v isebi ncfiorm.'ü obatojeeili učiteiljišč. Če se lotsmo preosnove naSü^a sr^lskega siste- ira tndi v .malern, se ne bomo miogli traj- no ubraniti dalekosežnejsim reformoim. Cc dežcilno avioiK-nji/) ohnaniinio in iizpopolninio, :lahko izvedenvo najnioder- nejsi solski .projgrani. Ce nam avtcaomijo Viiiicija bodo vničcni vsi naši načrti. K.dor je proti de/A'Jni avüoiiiomiji je imotii kul- turnemu napredlku našega '•lijudstva. Nato je deželni odbdr razpravljail o zaikontskcun načrtu, s kaiterim se deloma izprcminja oestnii zaikion iz 1. 1894. in se raztegne njega veljaivo na politiene dkra- ije Idrija, Postojna in Trbiž. Najvisja ineia eestnili iraklad na dezelm diic na vino in iinofc-: se dotc'5a na 200%. Vse mlorebitne mtklade na ta ö.-,ic ne sinej-o prosegati 1000'¦<' državnega davka. Predll/og öiio^la-s no sprcjet. — Sle-di nizp-rava o zakon- sikcim načrtu, ki dioilooa, da morajo vse za- varav.alnice proti požarnim ei-kodam p!a- •cc-vati 'letno prispeveflv 10/'» ^d prenwj za- varovancev, ki imajo posestva in dnuge vred.nosti v 'dcželi, v fond za požarne bra-mfce gariške dežele. Tudi ta naert je zbor scglasi'-o odiobril. ....... Nato sta pr;i§Ja na'dnevni red dva načrta za kiaijevu dc- kret, tiöoua se niesta Gorice. V prvem se potriuie obnv-uji za leto 1921. V razpravi aazvija posl. dr. Tuma nuisel, da kljub vc- likim i.'iroskom mesta. nima še Gorica ne \'odovoda in ne kanalizacije. Pozjvlja no- vo ve*/no inestnegi». sveta, da izvrsi te pereče naloge. Senator Bombig se zahva- !i pred^oYorniku, da inu je c'al pi.'iiko. pri- nesti luči v te velike probleme goriškega mesta. Opozarja. da so v trudapolnem de- lu bile premagai.ie vse ovire in nasprot- ! siva lastnikov voduih pravic v Vipa\rskii doliini in da načrt za vodovod iz Hublja lin načrt za kanaVizaciio čakaita na iz\pršitev. — Drugi nacrt za dekret pooblašča obči- Jio mesta Goriec, da pobira v občinsko blagajno dajatev od vseh prenosov ne- preiničnin, ki se naliajajo na -mestneni o/:emlju. Oba prcdloga je zbor soglasno ndobril. Mesto Tržič za avtonomijo. PORAZ BONAVIE. V četrtek popcldne se jc \irsila v 'i r- ziC-Li seja "obcii'iskega sveta. V tern niestu je žnpan dež. 'Odhornik 'Rionavia, ki sei je bil izrazil v ilezelnem odbc/ru nroti avto- uomiji. Prebivalswo Tiržiča z nicg<-vim za- držanjeni ni pra'v nie z-adavoljivo. Furlani zahtevajo deželno avtonomijo in noee.u) nič slišati o protiavtonomističncm gcvvoi- i ¦.unjjai giC'S]>odia Bonavie. Socialistični čbni | tržišlkega obeiiislkcga sveta. združen: s i pristoši ital. ljndtske stranke so pretekü čctrtck temelji'U) obraeunali s svojim prc- tia.vtoiiamkstičnem žu])anoni in dežtlnim odbornilooin. V se*ji oböinskcga sveta so nenad'Oina napadli B'onavio in 'zalrtcvali, | naj se mestni zastop izveee za avitoiroini- j jo. Predlaga'li so 'torcj, naj občinski svet IM'islioi'a ifeiofuto svojeniu nacehiiikit. Na- sk'Oik je prišel tako inejiricalk-Qvanio 'in tako iwiglo, da se je pdlastila Bonaviic in nje- •gcvih fašistovskili iprijateljjv vclifkaiiisxa zmeda. l-^replašcni in zmešani so se za- čeli loviti, isikajoe :izli-od iz siiske. Padli ¦so na liüiseil, naj se stolep zavleče in pred- ! lagali, naj sc izroci vprašanje avtonomije ' posebucinu 'Odsökai. S tcm so liotcli pn- (k'bjt; čas in so prijjraviti na prilwJiiio sejo. Ta manever se ji'in ni ]>c;s,Te6il, kajti •opozicija se je postavila v bran in zahte- vaia, naj sc o a^tonorniji talcoj piklei)a, ker je stvar jasna in je ni treba šde pr-ouC-e» •vaüi v odsekih. Bonavia ije c\n\ prcdlog na glasiovauje in pozval vse občinske sve- tova^ce, 3. ni zadel le Bonavie in fašistev, tem- vcč vise kapitalistiono ozadje, sc sprcjele sl-c-dcče resoluaije: 1) Kinetjc in delavci na I^rinnorskiein smatrajo občinsiko, dežclno in äal'sko u'V- touomijo za iiajvaznejšo borbeno srod- ¦st"vo z,a zbolsjŠanje svojega igiospodarskc- ga in S'ocialncga položfuja. Zato imjodlc.-il- ucjšti zahteva, da se ohrani avtononuja naše dežcle. Izjaviljajo tud;i, da so cdU^- čeni boriti se z vsemi sredstvi in naj- ixllocnejsc, 'da se borba za iivtonomjio j iz'/odj v ko:rist vscga dclavdicga IJuidsitva i nasc dežele. I 2) Vse delaivno ljudstvo na Primor- skeni nvidc/va veiljko (korist, tki ijo bo i- mela vsa dcžela cd izrabljanja vodnil] j Mil na Ooriškeni. Zato pozwlja deželni I odbor, da se z vsemi sredstivi in odločno bari pni osreduji vladi, cla idobi konce- sijo za izrabljasnje vodnih sil dežela v svoje r-oike in izjavlja, da lioče podpiro- ti dcželni odbor proti Ikapitalistiamim pod'jctjem, «ki se 'tudi borijo za to ikon- ccsijo. DelaviTO ljudstvo na Priimorslkerrt jc dovoljno .soüialno zrelo, da sc ne bo pustilo \m tako A'aznem giospodarskein | gradjetj-u izikoriščati in ¦zasajžnjiti po P'^r 1 lujih Jkapitali-Sftih. o) Sprty-ik.1 .so se tudi resodiucijc, V (kii-tedli se z nfl'jvecjwn zadiovxfljstvrjin . |)ozdirav!ja organizifanjc dela-Viiiega Iju3- j stva v Kmetsko dclavslki zvezi, ikakor tudi iBtancwitev samostojwciga političnf- ga društva za (lorišloo, NVn»ran^iko M | Koroškio. 4) Na shodih v St. Pet-ru in v Mate- njivasi se jc pk'leniia resohjcra, v !cai--ri sc pozdravlja zveza silovcnsilcih župan- ;st-JV in p-oziv.lja "vse zubaue, du se včUi- 1 nii'O v 'tej prevazrti organizaciji. Delo nasih poslancev. i Poslanec dr. Pcxlgwmk jc predlo- : zil skupno z dr. Wilfanom 'sleideco reso- j h«cijo: »Zbarnica p-oziva 'vlado, da izcla j ]H)irobne (;dredbe, po katenih se bo s!o- j vaiTjJko prebivalstvo lahiko pasluz!cvalo • svojega jczika v občevauju z državnimi ! •¦c:b-lastvi, tako 'pismeno 'ka'kor ustuneno; j da morajo biti iwadni splsi, naslovljcni \ na 'dlovanske stranke, pisani v njihovem ! jeziiku in da morajo -uradi? in uc na stro- ; i5ke s trank«. I Pridružil sc jc opazkam poslanccv ! Duga-sperija in TLnz-la o pog.reäkih via dne ! upra.ve v uovih pokrajinah in se priporo- | čil, da bi se rabi slovansikih jezikov dala . najširša svoboda. Pridržal si je praivic-o. j da bo razložil pri razpravi drugih pro- 1 racunov najglavnejsc pnobleme Julijskc j Krajine in izjavil, da bo glasova'l proti i sedanjemu proračinni, ker so ostale vse ' doscdanjc obljube neizpolnjeme. Op-oza- rja vlado, da jc izpolnitev želj slovanskL- ga prebivalstva predpogoj za tako za- zeljeno pomirjenie duhov \r novili po- ikrajinali. Han Fcstiraile v nedeljo dne 2. aprila za svoje pravice. Ha fisoče na] vas bo! t Notar Ignaci] Grunfar. V soboto 25. t. in. je mini v Ljubljaui velik narodnjak, znani Grcgorčičev ine- ccn ncitar Ignacij Gruntair, star 77 let — Rodil se je 17. dec. 1844. v Kobaridu ko* sin kmetskih starišcv. Oimnazijo je dovr- sil v (Jorici, vseučiiliški studij pa na I.)u- ijaju, nakar ie služboval kot notarski kan- didait v (Jorici in v Tolmiinu. Samostoino pisaruo je otvoril \- Kobaridu, otlkoder se | jc preseHl v Logatec in od tani v Ribnico, j kjer jc ostal do lcta 1914, ko jc opustil no- ¦< tarijat ter se preselil v Ljubljano. — No- | tar Gruuitar je v našcm javnein življenju i znana oseba — Gregorčičevo ime jc pre- | ccj tesno zvezano z njegovim irncuom. — I Bila sta si dobra prijatclja šc na gimnazäji- ! Gregorčič mil jc bil posvetil peseni »V ; slovo in naročilo¦•<. Leta 1882. (40-letnica) jc bil založil ; (iregorčičev prvi zvezek »Poezij«, k« so | bile cden največjih dogodkov v naši knji- I zevnosti. Tudi Gregorčičevo »V obram- | bo< na napade jc bil izdal Gruutar v po- ; sebni knjižici, po sinrti pa P>urgcrjev živ- { ljenjepis Grcgorčiča. Izidor Cankar je bil j Di'iobeil Gregorčičeva pisma Gniuitarju. I Tudi drngačc ie imel Gruntar obilo za- i dug. ki run jiih Bog poplačaj. I^reostaliin I naše sožalje. N. v m. p.! i Priloga »Goriške Straže« štev. 13-______ Vprašanje novih pokrajin pred zbornico. Neznosne gospodarske raz- niere v novili po/kirajinah &o našle od- mev v predvčerajšnji seji zbornice. nc nianj neznosne politične im uipravne raz- imere v teh poikrajinah pa v vč&rajšnjl. Vidi se, da je Ijudstvo sito obljub in lio- če končno videti dejanja. Ne čaika rešitve saino eno vprašanje, čaka sto vpra- šanj, ki so vsa enako važna in — kar je iglavno — V'Sa v tesni m&dsebojni zvezi. Vlada se bo ikončno vendar-Je morala lotiti reševanja iteli pe.kočih vprašanj, če res želi, da novopriklopljene pdkrajine Ikončno vendar-le zaonejo kolikor toliko redno življenjc na vseh molijih. Predvče- ranjim in še p-rej se je slišal iklic Julijske pokrajine, kyer so razmere v vsakem o- ziru nevzdržne, včeraj so stopili na plan poslanci Tiridentinsike pokraijine, kjer tu- di ni vse v redu. V imenti Ijudstva v tridentinski po- 'krajini je govoril socialistic™ poslanec Flor. Predložil je resolucijo, v kateri vprašuje, kaikšne aikrepe naancrava v!a- da ukreniti, da naredi ikonec svoji dosc- claniji politiki v novih pakraijinah. Ta zadevlje v živo pred vsem delavske slo)t\ Krivo je tern razimeram tudi ne- poznavanje gospodarsikih, zamiljepisnih in psiholoških razmcr v novili poikrajimal,. Vlada ni še poskrbela za plačanje voj- nili odškodmin, ulkrenila je povsem na- paene aikrepe glede izmenjave denarja, ni naredila, kar je bilo v njeni moči, za obnovo 'krajev, opuštošenih v vojni; Ikri-va so tcga predvsem vojašika oblast- va, ki razsipajo denar v nepotrebne na- irene in biroikratični organi, iki ovlrajo dek). üovornik je nadalje obžaloval, da se nista še uredili gospodarsko in moralno vprašarajc državmih uradnikov v noivlh pokrajinah, k>i žive v neznosnih razme- rah. Zelo pomartfkljiva je tudi vladna po- liiika nasproti invalidom. Sploh je do- sedajiija v!adna politilka v novili po- krajinali prinesla ogromno škodo ita- Jijanskim iintaresojm. Prebivalstvio ob Adiži želi mir, ne pa nasilstva. Izvajanja fašista Ginnte o ndkaki sporazumni za- roti jrned vcxJitelji italijansikega proleta- riata z voditeljem netnških nacionalistov roslancem Toggenburgom so fantasticna. Fašistovski poslanec Giunta je vzel to izjavo na znanje. Poslanec Ijudsike stranlke De Ga- ^peri je poiidarjal potrebo, da bi paiia- nient vzel resno v pretres celotno vpra- šanje uredkve novih pokrajin in nedo- pustnost stanja, po ikaterem ne odgo/va- rja za dogodke v teh pokrajinah. Poslcdicc tc^a stanja se čuitijo tudi na vsem živ.ljeniju novili pokraiin. l'reba je absolutno izipreimeniti sistem, če se nočejo kompromitirati vprašamja, ¦ki se tičejo odnošajev med raznfoni na- roddiostmi. Vprašanje se po goivorniko-_ vem mnenju ni približalo rešitvi s tem, tia se je dala pred kratkim načelniiku u- rada za nove poikrajine pravica do 6\- r-ck-tnega sodelovaitifja. Treba je rešiti vprašanje pravic dc- želnih zbarov, vprašanje ^radnikov bivše vladc, katerih nezinosen položaj se je še poslabšal vsled faktične če -no prav- ne raztegnitve zakona o uraidnišiki refor- 3ni na nove pokrajine, treba je revidiratl nedavno izdelani odlok-zakon o invalid- skem vprašanju v novih pokrajinah. Nemci in Slovani morajo imeti cnake pravice, kakor jih imajo dnugi dlržaivlja- ni, toda ta formula ne zadostuje za re- site v vsaikdainjih v,prašanj, posebno še spričo dejstva, da ni med posaimeznimi narodnostmi točno in izrazito začrtanc nieje. incje.____________________Riin, 17, III. Resoluciji, spTcjcti na rednem občneni zboru Zveze slovcns!kih županstev dne 23. inarca 1922. I. Župani slovenskega dela deželo, zbrani na občnem zbonu »Zveze slovcn- skih županstev v Gorici« dne 23. marcn 1922., dviffamo v ime.nu slovenslkih občln cdtočen in svečan protest proti nepostav- nemm posci^anju državnih oblas'tev v ne- d-otakljive ipra\nce in svobos'cine našili neodvisnil: občin. Občina je najmamjSa, toda najbolj važna celica socialnega or- K'anizima, slkozi katero se pretakajo naj- bolijše sile in sposobnasti našegfa ljudstva. Svtobodio sroriških oböin bo znalo naSe Ijudstvo z vso svojo orjraiiizirano silo bra- niti in po.ide z neizprosno discipline v boj proti vsem njenim sovražniikam. Pozivamo naše zastopnike v parla- nientu in dežcli, da zastavijo vse isvofle sf- le za ohranitev deželne in občinsike avto- nomije, ki nam je bila od najvišjih zastop- nikov diržave slovesno obljubljena.» Svo- bodna občina je temelj vse ffospodarske, upravne in politione prastasti našega ljudsrtva in se mora zato z vso enerjiijo !n : do zajdnje^a braniti. Če se iMiiči avtono- mija občin, je untičen in pakcpan ves raz- voj in napredek našega Ijudskega življcai- ja. Izjavljaiiriio, da bonio z vseini silaini in če treba tudi s te/Jkimi žrtvaini podpi- rali vse naše zastopniko v botj'u za svo- bodn'O in neodvisino občino v naši deže!:. II. Oboni zbor Zv^eze slovenfJkili žu- panstev v Gorici je -razpravljal dne ?3. marca 1922. vprašanjc agrarnili opcracij v naši deželi. Ugotovil je, da veljajo še ved no takozvani agrarmi zakoni 7\\ našo dc- žclo v -polnem obsegai in sicer: 1. zakon o zložbi poljedelsikih zemljišč, 2. zakon o delitvi skiupnili zemlijišč !n o ureditvi pravic dio njili uživanja in o- skrbovanja iin 3. zakon o varstvu plani«n in po.s|)c^c- 'Vänju planšarstva, ~ v'cnsiki del, vcli'kajnsike vaznios'ti. Občni zbor Zveze sliovicmskili župan- stov iiKOtavlja, da se vslcd te vladne opu- stitve giodi našonmi Ijmdstvu brcz potre- be veli'kia 'krivica, izjavlja ,da je točno \z- vrsevanjc a^ranili zaikonov za našo po- krajimo, posebno za njen gorati del, nairav- nost življenske važnosti, pribija pa z ne- zadiovoljsitvonx, da se pristojna vladna o- blastva tega dejstva ne za/vedajo ali no- čejo zavcdati, kcr nis'o doscdaj v teni po- ßlödu še ničesar pozitivnega iiiikironile, vsled česar protestira odlocno proti dosedanjeinu postopanju vlade t. j. glavnega cLväljne^a ij\omisarijata v Trstu, ki zavlačuj;:' brez pravega vzrdka vzpostavo urada krajcv- ncga komisarja za agrarne opcraoijc v Gorici in zahteva, da vlaida neniudonia prične izv-ršcva-ti v naši deželi veljavne agranie zafoone in da taikoj vzpostavi oziroma ti- stanovi v Gwici vse v to svrho potrcbne upravne in izvrscvalne ongane. Sporočilo Kmelske in delaYsk@ zveze. Izvršiliifl odbor Kmctskc in dclavske zvcze je na svoji zadnji seji razpravljal o vprasawju vojnc odškodnine. Po teme- Ijitcin razglabljamju tega za našo deželo dunes najvažnejšeRa ^o«podarske?a v- prašanja jc izvj'silni odbor siklenil opo- zoriiti vojne oškodovancc, na ncvariiosti, ikaterim sc izpostavljajo ikmetje in de- ¦lavci, ko oddajajo delo in vspostavo ¦svojih hIS tujim tvrdkam in tujim zadru- •ga;m. Vojnl o^kodovanci se opozarjajo, da • oddajajo delo le domačim zadrugam. Te zadiruge sprejemajo na delo le domačine än boljšajo s teni brczposclnost. Vn/no jc pa tudi dejstvo, da o&tatne le na ta način denar doma in se ne izvaža v druge po- ikraijine. Le za slučaj, da bi ne mogla domača zadruga sprejeti in izv.ršiti vsipostavilnc- .ea dela, naj odda vojni oškodovanec de- lo tuji zadrugi.če sprejema le domačine na delo. VHs reških dogodkov v Belgrade 13. marca se je vršil v Belgradu ra- di rešikih dogodkov velitk protestni shod, iki se ga je udeležilo nad 1v5.000 ljudi. Na protestnom sliodu se je zahteval od ]n- goslovenslke vlade najodločnejši nastop naspnoti italjanski vladi, da se napravi konec «trpljenju Slovanov na Goris'kem. v Trstu, v Istri, iki ječrjo pod terorjem fa- šistov«. Tcmu vskliku in odločni volji se pridružejemo tudi mi! Koncc fasizmu in koncc vsemu preganjanju slovanskcga ži- vlja bodisi po -oldgovornih oblastnikih ali l?o neodgovornih elomentih. Konec fasiz- mu, konec trplijenju, konec vsem krivi- cam, predvsem v Trstu in v Istri. Priz- ¦nati pa moranio resnici na ljubo, *da se jc ravnanje s slovenskim življem na Go- riskiem v zadmjom času obrnilo nekoliko na boljše, odkar jc prcvzel državno u- pravo dežcle glavni civilni podkomisar komendatOir Maggioni. Ta oblastnilk si resno prizadeva, da je tudi nasproti go riäkim Sloviencem pravičen in od njega pričakujemo, da bo znal prcprečki vsako nasilstvo, ki bi ga poskusili izvaijati fa- šisti na slovanskom življu. Tone in Jože. Tone: Buh mi inoje grehc adpust, ma liu- dič .pa le morem rej^, k-adr se me pa- lot jcza. Jože: Nazairejnska mat", bejn ki tc mar- tra? Tone: Vis, prou zelen sm, ad same ihte. Prcjšn tedn, zastupi se, sm bin šii tje u Jugo-slabje. Ad Poncjuše da Pclalu- šc sm hadu, de sm dabin po,s. Sa re- kii de nism gbišn. Muj prjatu, kaku de nisin gbišn? Abednmu nism neč du- žan. a trace sm prom učiu, žena sun pa kršanjsika pakapu, frajii'ke sm plaču, hišc pa tud nism sain padru an tud nism abednmu u'kazu, naj je padere. Tist k' je je padru, naj je še nazaj pastav. Gbišna jc kaancsar jezn na me zatu kT srni bin pr shadu, ¦'k' ga je držu paslanc Čok. Gasi)ud je mil ad, pa fina nas je padučiu. Jest b' jra biu riajrajš abjeu -an «m zaupiu: »Žibjc medruj prmorsk petJerji!« Pa je bla taim zraun ana pa ma ran cast a 'krota, s* je bla za špjona an me jc zamonkala. Zatu sm pa jemu situast s posam. Nazadne sm ga pa uscglili dabiu. Notre da Lubtlane sm sa-u. Dc b' pa na sou prazn damov nazaf, sm •ktipu z>a majiga puba an par paklou tabaka an noki cilvorje. K sm prsu Padbrda. sa mi fonanci use s'kep pa- bral an še zaprt -sm biu tri dni an tri noči. Ta cajt sa pa kadil «ninj tabak, de jc biu kar use oblačtia. »Frdamana pastava«, sm reku, »jest paštena pi a č em an se martram, vedruj pa faj- fate. Že bon-tabak di čez 'kunfin?« »ni jeli -paprasiu. Fertiik je biu. S pr- žona sm prsu, u przori sm iiazaj sou. Tri dni an tri je šest dni. Ceu tedn sm jedu riži - biži an pašta šuta. An patle se na bos jeziai? Ponka sa- lata! Jože: A bejn', 'ki se boš jcziu? Sej tud jest sm nesu anih šest ikil masJa ga- spudcni u trcbuli, de sa sfrajcl niaj- ga puba, k' jc biu zapmt, ik je dratir- haii spravlu z igirunta. Bids, danda- našnji jc tajš-na prahica, de ti mores lepu mirna gledat kaku tfuijcjc tiste strgane sldašike baralkc na tajtnu nar- 'libsmu griintu. Place sk-odc abeden, če ipa ti anaj taika snirdljiva bairaka prač vržcš, s-i ajjus cbaj draj kamplit. Cc je pustiš, prab' je, de si an slen- der, če jc pa zažgeš, b' biu buiš za te, de b1 tc sitrila z jasnc.ua na štir krajc slrgala. Muj Buh kiajšne oajte -sina daževil! Glih taika je z bojna adškad- nina. Mcdva, Tiona, nisva uojslke na- pabidala ne prut BHökii, ne prut Pctru an nc Paulu. Mcdva sua pašten a zc- vHa an paštena shajela. Uajslka sa naprabli uamparji. ik nisa li'kul sit an R'lih tist «amparji IV iradi sprabli še adsikcidnina u saje nampe, riveži nej pa crknema, sej siua lc za nadlega r»n s-Hnast. Tone: Ta je bla -nia&ka, Jožc. Tlk>u s pa- vidu, ki de b' druiku. Lepu sa je u- stima'l. Uajska sa kamplil, liišc sa pa- clrli, žbiuia sa snedii, zdej b' »r.adi sne- dli pa še nas. Ma inisk.m, de sc jem zagbišna zaleti. Maigmatom bo triba uzct usa 'kaimanda z rok. Medruj di- lama, mediruj se miartramo, medmuj čema tud Ikamendirat. Soj saim bids, kaiku uladaje. Že \sx\ lita bodje na fri- šne Juste: ankrat na Francusika, an- fcrat na Laška, še clu tje u Amedka jeh je pes nesu. Tatm se an mala pa- naroujejo an »kadr sa sit bina an sfcre- ge, pa gircido damou abhajet plau- TiTontak. Jože: Riim jc ]>OilomiH, pa tla. Ostal jo na mestu mrtev. s. Za vojsko izda AngHija za 2 15 ti- soč mož 1570 milijionov frankov, a Fran- cija za 636.000 mož M2Ü unilijonov fran- ko'V. s. Kako skrbi Ogrska za Karla. I>o se- daj miu je zplačala 5 niiljonov ikron kot rento od male kin üilnim •pra'vom italijanski državljain, pozivavo se vse one osebe, ki so pristojne v obcirco Tolmin in ki biva- jo izven te občine, da predložiio tukjii- šnje-inu obcinslkemu aruidn družinslfce li- ste izsÄvIjene od občinskega iirada (žu- PtuiskeKa) one občine kjor sedaj bivaio, in sicer najpoznaje do 15. aprila t. 1. Za župana: Ivan Mrak. ÄSföTlRPINT CÖinp". nova zalogpa inunufakturnega biaga v Gorki, U!a üasteüo St 10 se pripoiočsl siav. občinstvu v mestu in na «.lezeü za mnogobiojen obisk. Na drobno 1 N» debelo ! (prej Goriske zvsza v Gorici) vpisana zadru.^a z omejeno zavezo ! >" nizacija vseli goriških za- dlTiUg. Pisarna v Goriei Oorso Vt'inii št. 82, I, nadstmpje. Uradnje ob delavn-ikiih od 8. do 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob -T-butah Iji dnevih pred prazniki je urad i:o]>::iudne zaprf. rOTOGKAF ADOLF TkEBŠE se bo na- '•¦.t;uiil zacetkom aprila v domaeej vasi. Srpenici pri Bovcu. Izdüioval bo vse v to stroko spadajo- öa dela, octeovarjai bo tudi pozivom c. ob- Crinstva na dorn. BRUNO SAUNIG - GORICÄ ] Via Carduccl 3 — Tales on št 162 — Via Car Juccj 3 ! Cevferska in ssdlarske Tržaški bio, bičevnski N?ilu!puje Oeb^lni vosok po dnevnih c«>n;«h. Na drobnol Knjigarna Kaf• Tisk. Društva Godca, Via Cardueci 2. 1 NA DE8ELO! I (Spisovnice iepopisnice) 1 I Rssanke, I Pisemsici papir I (v veiiki izberi) 1 Pdpir uradntjtrgovski ovojni itd, 1 Cigareftni paper i Excelsior, Abadie, Oleschan Union i za veeje rnnožine poseben popust. NA DRGBNO! Perns, cmilOy svininiki v veiiki izberi I Rožni venci, nabožne slike I _____ S Tiskovine za cerkvena oskrbništva I in županstva J | Tuš, barve, risarski papir, pro- j zorni papir Lichtpanspapir Trgovske (poslovne) knjige (glavne, pomožne blagajniške knjige itd. j 8»" C@ne kenkyreeilne ~^f Knjigarna KatoL Tisk. Društva dorica. Montova hiia. N. BRE2I6AR in SIN GORICA, Via Carducci nek. G-ospodska ulica št. 19 v dvorišču. Velika saloga vsakovrstnega Kmetijskega orodja tn obračljivih plugav. Konkurenčne cene — Prodaja tudi na obroke. MLEKA 2—300 LITROV dnevno se odda, — Naslov pove uprava lista. Na prodaj je zemlfišče za stavbo z vcdnjakoin, v Via dei Gelsi št. 14. — Za informaüiie se ojrlasiti: ulica XX Setteni- bre št. 13. .,, ,t.....,...__.„_,„,...._..__ V@likonoine raiglednice v veSlkl Izb^rl nm debelo — n& drobrio ima v xalogi KnjigQrno Koto!, fisft. drustna ....... 60RICH, V«ä Carducci 2. ZFMLJIŠČE NA PRODAJ: v Godci 550 m--_ za 7.200 Lir, v Orehovilja-h 7 200 nr za 4000 Lir. Naistov pove uprava '>Oorišlke Straže«. Učenka s primerno šolsko izobra^lvr., zdrava, poštenih starišev. z veseliem do trjfovine se sprejme v maniifakturnii tr.iro- —«—.,v'n' Vinko Šket. H. Bistrica. Dr. A. Grusovin ¦medalist za kožne in spolne bolezani ter negovanje koze. Sprejerna od 9—11 in od 3—5 me. ?orica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoll. Žonitiia ponudba. 33-letni sospod, sa- mostojen Kospodar, veleposestnik, edini in brez starišev, žeLi znanja v svrho takoj- šne ženitve s skrbnim, dobrosrčnim de- kjetom ali vdovo s premoženjem, po mož- nositi tir^ovko iz dežele ali iz mesta. — Ponudbe le s pravim naslovom in s sliko pod: »Resnos't« na npravo lista. -- — REDNI OBČNI ZBOR — — Kniečkc hranilnice in posojiliiice v Komnu reff. zadriiRc z neomej. zavezo bode diis 9. aprila 1922 v Komnu v žup- nišču ob 4. uni pop. z dnevnim redom: 1. Poročilo načejstva in nadzorstva. 2. Potrdiitcv letnega računa 1921. 3. Voliitcv načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Gosdlno sprejme v najem. Kdo, pove uprava »Goriiške Straže«. Štev. 439. Župansitvo občine-Dornberg naznanja, da je od 22. lnarca 1922 napre.i skozi en mesec v občinskem uradu upoglcd razpo- ložen imeniik oscb, kii so na podlasi člena 70 in 71 san-geirmanske mirovne pogodbe pridobile liitalijansko državljanstvo in so v tuk. občini pristojiiB, in to ne samo radi javne službe. V ffori oincnjcncm roku je tedaj pred- ložiti morcbitnc zahtcve za vpis v slučaju opusititve ali za izbnis radii neopravičene- jr_a vpisa. V prvem slučaju je priložirt-i zah'tevi diružinski list. Župan: Franc Rojic, Prodajalka izvežbana v manufakturni stroki. z dobrim! referencami zdrava ter wostena se sprejme v rnanufakturni trgo- vini Vinko Šket, II. Bistrica. ____ ^evesi® nozor! Neveste pozor! U® domačo tvrdko Andrei Maurio GORICA ui. Carducci št. 11 (prej GOSPOSKA nl.) Volika zaloga manufakturnega blaga, voliie, žime, bombaža, zmeti. — Ravno di.»šln. velifca lnnožina moškega in ženskega siikna, in razno\T»tnega perila, kakor tudi svile. mr m~ Postreiba težna in solidna! 'WB ~9& 1A1OGA DELAVNICA sar MRAMORJA IZ KARARE ¦*¦ • zaloga cement a - stavbenega mateijala. Ml a COUMH - Gorica - Corso Vitt. Em. šf. 89. ! Corso Verdi 32 (hiša Cenlr. PosojHnica) Veiika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regenkart & i ^^BWann» vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika | izbiia moškega in ženskega sukna. Elago solidno! Cene zmerne! Josip Kerševani nielianik in puškar v Gfcnc;, Sfoini trg 0, desno. Zaloga iciznih šivalnih in kmeiijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vsih posameznih delov, spadajočih v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umeinem vezanju in krpanju. Lastiia delavnlcft in popravJjalnica, Stolni trg 5, WQT Poniklanje in lakiranje v vsaki barvi. "^f Prjporo^am \sakcmn Original Mundlos šivalne gtroje, k**r so najbolj zanesljivl, za te jttmčini 15 let. ,ADRIAM PIVO je najboljše Zaloga za Gorico in deieBo Franc Barzellini - Gorica Via Silvio Pellico 10 (blizo Korna), Popisi. — Ravne pri Cerknem. Pri nas se ie lÄ) poncisrcči! Janez Štucin, poscstnik. t)r'e 17. tin. je na svojem zemljišču ob- delavall neko nad 4 m visoko skalo. Bil ¦!t raviio vrliu skaile, iko sc jc del te ulo- tfd in padel je 2-iri>ma ujegovi sitariši upravičen pro- Mti za skrajšan.ie vojaškcga službovanja 111 ^er: Cc je: 1. sin očeta, ki je star 65 let ali pa Je /Sle<-1 stalne in ncozdravljive bolezni ali ,^L'd fiz'icnili poškodb ncsnosoben za vsa- *{) koristoiiosiio dclo: . 2. sin očcta \r cnakcin polo/.aju, ako ^ttui oee drugejra nad 16 let starega sina; •^ sin-ediiiee ma.cerc-vdove: 4. prvorojeiicc matcre-vdove. ki ni- }}[[ I'iakc^a dnu:ev:a nad 16 let sta/rega j§ *. vnuk-ediiicc deda, ki jc stopil v 70. 'ei()- ali pa niina živih si-iov: j 6. vniik-ecliik'e babico-vdove, ki ni- yro«rlašeni za odsotnc Cizgubliene) ali v 5') ako so za dobo 12 let, a-ačunajoo \ ^'icva ugotovitve praviec naborniko- q;..U() skra.isan.ia vojaskega yluzbovaiija 1 !\- zaprti. •^ ;\aboni;iki predložijo prošnje naborni njju'::i-!.ii, seveda podprte z vsenii po«treb- ^ni listinami. Zakon predvideva sanio \r. Kf>ri navedene slnčaje. Podajamo tu vv'J[l;;i navodila za sestavo prošnje. V |)(1. .Pninerin, kjer je dokazati, da je na- ijf'jj11"^ sin, vnnk ali brat-edinec, se niora •^ (:>>-iii prošnji fizvleček iz matrik župne- k l)jU^a' s kaitcrim sc to svojstvo doka- '^šnja niora biti potrjena od občine. \|){. / Primerili, kjer se gre za dokaz ne- i](^()buosti očetovc za vsako konisto- ¦^r'!'': delo., se im.a prilo/iti zdravniško \s,;,lc,cvak) ter je v prošnji prositi: 1) za ^;'°s^o zdraviiiiško proiskavo a 2) na pod /^ i^iavö vojaške zdraviiiške komisije tij ^1'ujšanjo vojašlsega slu/.bovanja. 'l'u- ti,, ^mi primeru je treba potrdila od ob- \ ^iiakom-viisokošoleeni je dovoljeno "l^'j^^lagi spričeval zaprpsiti za odlog [»^''^van.ia do 26. lcta. Morajo pa biti v- ^¦'] v kakcm italijanskeni strelskem ^,..^.11 'in sl! morajo na ^'sak način pred- ^V*' naborni koniisiiji. Onim dijakom. ki V»°.dovrši.i{ii n. pr. zadnie leto kake ^s,,!llG Sole, se od strani vlade nudijo-istc ^llOsti. Scvcda na sumo do položitve 'fcir.'.'-^ncga lizprta. Oni dijaki, ki obisku- \\ . ° ^°'° v inozemstvu, se morajo ja- \^1'} iiajblizjcm konzulatu, ki iim bo dal i'/]eiia navodila. Na vsak način pa naj 'ifj^'ajo pismeno potrdilo o prijavi. N?- % ^ bodo na.ibsl'ze vršili prj dotičnih HVllu^t!ili. Drjaki, ki študira.io v snozem- ^,h:; si morajo preskrbeti od vnanioa peli.ndvaj«ejtletujoo. Ta dan leta 1897 }e bila ustanoivdijena. V cerk'vi je pel njeni zbor Pogačnikmno maša za 4 žeiisike -gkisove, imel popoldne sloveson shod, na vecer pa veselica v Didičicivi dvo rani. Iz slav/iiostnega g.oviora smio dioznali, da iina sedaj družba 240 članov, od nje- nefe'a začeika do dancs pa tje biilo sprejelili 624. V tcj ctobi se jih je 154 ponočilo, 7 šio v samiostan, 72 uinrJo, a 126 »je bilo iz- Icljucenih. Katao strogio se raivna, nam do- kaz'iijc ve!iik>o število kot nevrednih spo- znamili. Hruzba iina svojo zastavo, lep mo gočen liarmonij, lastuo knjižnico s 324 de- li, šivalni stroj v društvenili prostodli. na katerem se unlade clanice va>di)o v roSnih delih. Deiuju družba v 8 odiselkih da lahko vsaika razvije -svoje mioči v oni stroki, do katere iina naijveč aposobnosti in ve- soija. Let'a 1900 je šlo 9 -ölaaiic s 'slovens'ki- mi nomarji v Rim, a leta 1912 pa se je 8 društvenic podalo na Dunaj k euharistič- •neni shodu. Skupnih izletov je biilo več, i- mele so predavanja v svoiili prostcviio ta večer po- kazail, iko je bila prostorna dvorana napol- niena in veranda zasedena, in se ie ves program 'točno izvršiil. Močen zbor je za- pel Vodopivčevo »Zgubljeni evet« in igra »Dekle za vse« je vzbudilo mnogo smeha. Vseh 25 let voidi družbo 'katehet Fr. Oswald. Sredi vspereda mu je poklonüa družba časitno diplomo, ikaitero je naslikal domač umetnik. Voditelj se je v Saltjivem 'govoni zahvalil za priznanj-e. Nikoli ni bil v diruzbo sprejet, vendar je bil v družbi 25 let. Dolga doba je prinesla mairsikai] greniikega, a še vec veselega in toilazüue- ga in če pogledaiino nazaj, lahko rečenio, da tPUid ni bil zastonj. Naj družba še ostane, dehije in cve- te cto svojc 50 letnice! »Naša založba« v Trstu na^ianja, da je že ižšla prva »jena 'knjiga, Preglgcv roman »Plebanus Joannes«, ki se dobi po vseh sliov. knjigarnah. I3trugi teden tizide- }0 tudi Bevkove navole »Fairaon«, lepo 7 barvanimi viiijetami onreml.ienc. V ti- sku je že tretja knjiga, ki izide v začetku maja. Politika. Ministrski predsednik za vzpota- vo iniru v državi. Ministrski predsed- nik, je obširno goworil o 'sedanjem pre- napebem razmerju med 'raznimi stranka- mi. Izjavil je, da je izdaj vanwstnim or- iganoni natančne odredbe, da hodo pa- zili na to, da se zakon ne bo Ikršil in da ne bodo mogli vec posamezin-tki omeje- vati svobode svöjih sodsržavljanov. Za- kon je za vse enaik in ga moirajo vsi ena- ko spoštovati. Proti orgtwican, ki ne bo- do točno izvrševali svojili dolžnosti, bo positopa'l z največjo stnotfostjo. Nato jo bil stavljen na gtaisovanje predlog sen. Ro- te, ki izretka vladi zaupanje. Senat je ta predlog sprejel, nakar je bila seja ziiklju- čena. -¦ Izpopolnitev alijance med Jugo- slavijo in Čehoslovaško. Listi poročajo, ida se bo alijanca, sklenK'na med J-ugo- sia:viiijo in Cehoslovaško, izpopolnila in podailjsala za 10 let. Tozadevna pagaja- nja s>e uvedo takoj po genovsiki konteren- ci v Bclgradu in se zaključijo v Pragi. K zaključnini pogajanjem v Pragi ipridc tu- di jugaslovensk i ministrski predsedaiik Nikola Pašič. -- PrlkljuCitev VHne k Poliski. Delc- gati desnice vMnslke skupščine, lki so se do sedaj branili podpisati -pogodbo o pri- :kliučitvi Vilne k Poljsiki, so -včeraj spo- roCdfli ministrskemu predisedniiku, da so pripa-avljeni podpisati to i>ogodbo pod i)ogoiem, da se vključi v besedilo tudi iz- java, da bo PoLjska vtada predlozMa u- siavo po zel'ji prebJvalstva Vilne. — Odškodnina Nemčije Poljski. Koii:stituiralo se je riizsodišče, ki bo v smislu 312. člena versaiHeSke mirovne pogodbe l-azsojalo glede doliodikov iz de- lavskega zavarovamja, iki jih mora 'odsto- piti Nemcija Poljski. -- Bela Kuii zblaznel? Došla je vest ! iz Moskve, da je Bela Kun zblazncli. Ko se je .povrnil svojeas Bela Kun iz Beroli- r«a v Moskvo, ga je sprejela sovjetska v'ada z velikimi častmi .in ga imewovala za političnega komisarja v vojsiki. Svoj i-'Olozaj pa je porabil Bela Kun za to, da jc da4 tekom enega tedna suinarično postrdliti 7000 vojaikov v encin samem okraju. = Pritisk na Tnrčijo. Zunanji minl- stri Aniglije, Francijc in Italije skušajo pregovoxiti Turčijo, da bi skleniki premi- lje z Grsko, zakar bodo prisilili to po- slednjo, da izprazni Smirno. Jutri bodo ministri razpravljali o Traciji. — Turki nočejo sprejeti premirja. Kakor se zaigotavlja, nteo Tuiiki nič kaj pripraviljeiii sprejeti predlog o premirju icr se napravljajo, da zapuste Pariz. Turki so baje izjaviili, da Sflirejiinejo pre- niinje edinole ]>od pogojein, da Grlki iz- ivraznijo Malo Azijo ter Jim vernejo Tra- cijo. — Vodstvo popolarov proti zvezam z drugimi strankami. Vodstvo popolarov je opozorilo odbo/re sekcije, da se morajo o priliki dopolnih volitev aili pri izjemnih obnovitvah občins-kih svetov striogo dr- žati smernic dioločenih na kongresu v Benetkah, in je sklenrlo razpustlti selkcijo v Toirtoni radi kršitve discipline. Ravno- 'tabo je vodstvo nastopilo proti v.olilnl zvezi popolarov s socia-listi. v K/remoni. Konec albanske vstaje. — Pro- glas albanske vlade. »Albainske viladne č(.fcte so končno potolk'lc vistaše po vseh ik rajih. Celoikupna allbajistka vlaida ise -sedaij zopet uahaja v Tirani. Njen predsednik Ahmed beg je izdal na albanslki narod ¦proglas, v katerem poziYa vse Albance ik iiniru in redu in opozarja na težko prestane dni ter na nevarnost, v ikatcri se domovina nahaja. =¦ Pet iašistov je bilo prestopik) ijug. mejo pri Roki. Aretirali so jih in prepeljali v zagrebskie zaipore. = Mosconi poroča v ministrskem svetu o splošnem položaju v Julijski Krajini. One 27. so imeli ministri pod predsedniištvom Facte sestanfclk, kjer je generalni civilni komisar Mosaoni i>oro- čal o sploSncni položaju Julijsike Krajine s političnega, pntvnega in gospe'darkega stališča. Navzoči so biti vsi miinistri ra- zen Schanzerja. Sestaneik je trajal sfk«oro eno uro in ministri so pazno sledtli izva- jannjem Mosconijevim. = Fašistovska zveza v Florenci je ra- di mepokorščine razpuščena. = Ameriške čete ob Renu. »New York Tribune« poroča, da bo po odhoxiu glavnega dela amerišikih čet ^ostalo ob Renn le nukolifko oddelikov, ki bodo imeli samo nalogo, da zaikljueijo razne posle upravnega narave. öim končajo to svo- }O nalogo, bodo tudi te čete zapustile Ev- ropo. — Karel Habsburg bi se hotel pre- seliti z Madejrc na otok Wight. Mad- žairsika brzojavna ageneija javlja, da je Karel Habsbung prosil angleäko vlado, naj bi ol treh popoldne. rjr Požar barake na Selih. Dne 13. 3 1922, po dnevu užgala se je baraka na- pravlljena \z desek, oblečena papirjem. v kateri so stanovale 4 družine, vkupno 2C> <.-seb tcr jc v 10. muniutah bila samO kuv pepela. Družine, ki so v iijjoj stanovale, so bi- le že prej siromašne, zdaj pa jim je Izgo- relo še ono malo pramičnin, kar so jih imeli; ker ni bil nihee zavairovan proii požaru, se nahaijajo se te dmižine v naj večji bedi. Prosi se iismiljenih sre, da bi z milo- diiri pomagali. Milodare sprejema po'džupa.11 na Sc> lili županstvo Voice Peter Munih. -i- Piemenit dar. Z zavedrro požrtvo- välnostjo članov 1. stavbnega društva v Got. Vrtojbi s prispevkom 500 L si je na- ročila ljitdska sola v Bukovici sporazuinno s krajnim šolsikim svetoim iz Bukovlcc mladiTis/ko knjižnico za vsoto 400 L ter 7 ostalimi 100 L preskrbi sola v prih. sVj!- ske-m letu potrebne lične kmjige najrev- neišiin učencem na tamkajšnji šoli. PODRUŽNICA Ljubianske kreditne banke :j V GORICI, j: Corso Verdi „Trgovski Dorn/' 1 Telefon St. 50. Brzojavnl naslov: Ljubljanska banka. DelniSka glavnlca SHS kro7i 50 KILIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva S H S kron 45 MIUJONOV PODRUaNICEi Brežiee, Borovlje, Celovec, Celje, Marlbor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrentaje vioge na knjižice po 4°/0- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup In prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvriuje vse v b;nčno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Ur&dne ure za občiuufcvo 81 .—12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Od žuljevili riok iistanovljeita šolslka Knjižnica bodi šoii v ponos, učencem v korisi in zavcdnim idarovaleem v cast. Čislano podjetje je pokazalo s svojiirt pJemenitrm darom, da ne isikrbi sanw za übstane'k, iimpaik tudi za naprodek svo)e- gn ljube&a naroda. Zato je dolžnost do- incičinov, da iniajo ipri obmovi svojjih clo- niov na prvein vidiiku domača pod.ietia. ker od tch imajo našc občine ncposrodr.o ali posredno korisi. V iiasprotneni shičajii odnese tujec iz naših občin zaslnžck na vcč sto km daloč in ta denar jc za nave :krajc za vcčno izjrubljen. Dwmaicin, ki se tega ne zaiveda, na koga naj se obrue v sili in pfoiTcbi? Magoče nmi bo poma^al lujec? Takieunu trdiovratneinu nezavetf- nežai. ki se m)če daii poduöiti, bode vsak šc taiko riah-liočuteni jdoaniaiČHi poniiagal s teni, da mu pdkaže smer proti jugiii, ka- luor naj se -obrne za pomoč. — Piončen! sle iz ?:aznih člankov vsi, zato jc vsak , r/RO\or trdovratnost, ali nevošljivost, ki tvcrita niainodni greh. -f Slovenski dijaki na Dunaju so po- slali lisfcom paziv, v katencni opnsujcjo svojo bcd'O in trkajo na rodoljubna srcu za poanoc. ¦-f-.Ali je prosta pot skozi mesto? — Zauiniivo je to: Nekdo iz tor.ibov ic pciial skozi inesto v Vrtojbo svojcinn torauu žc davno naroecni kronipir. Na Konm sc jc ustavil in kupoval bičevnik. Magistratiii nslnžbencc je tedaj zahtcval od n.jc^a obi- čajno t.akso, kot čc krompir pripcljc v (io- rico na trL. Nič ni pomaualo trdvti, da pe- lje krompir v Vrtojbo, vzel niu je bičevnik Nazaj grede je kmet prinesel potrdilo od brata, dobil je bičevnik, a moral jc plačati tri lire. — Ali jc -lo pravično? Ali ic prc- liod skozi mcsito prost ali ne? Čeinu sc nc pobira taksa na tnju, kicr se kjrompir nro- daja? Sploh pa dotični uslužbencc niti ni dal potrdila o nrcjeteni dcnarjn. T Kdor hoče potovati na Reko, mo- ra iin&ti petni list, izdaui od «dnosnc kvesture in podprcfdkture. -f Učiteljsko društvo za gor. akraj < to zborovaio v četrtok 6. aprila ob 10. uri -predpoddne v Trgovskem dotmi. Pri zbcrovanjn diobc voditclyi km jig c za šoi- ske knfiziec Pol ure ]>rcd zboravanjcni se virši pcvstka vaja. -\- Domovina sv. Jeronima. — Naš rojak ii'Otar Minosiav Prcimrou, ki b'iva sedaj v Riniu, jc izdal v i-talijansöiiii jako z-animi'vo poslanico .o domovini sv. Jcro- ninta. Poslanica je pisana zanimivo, tu- lPidjiito in pircpričevalno. 0. pisateüj je ž njo dobro d'dkazail, da donniovina sv. Jc- roniima ni bila v Dalmaciji, aunpalk v atari Pamrniji in da je listkati .rojstno me- sto sv. JonoiniiiTa Stridon ijuziuo ali jugo- vzliodn/o od Ljubljairie. Sv. Jeronim je i- niel zveze z duhiovniki v Ljubljani in v Ogicju. Poslanica g. Preinr'la je 'krasiia iproslava 15 stdictirice stnrti sv. Jenoni- ma (30. sept. 420 — 30 sept. 1920). f Odbor «Skalnice, društva slov. delavk» ima sejo v neddljo ob 41,i> v dru.šivcniih prostorili t. p. v prejšnji Sol- ski ijilici 5, + Izkaz ljudskega stanja v občini Grahovo. Prva številika pove štcvilo iz I. 1880. a drtiga 1921: Podbrška Baiča: 224, 215; NeanSki Rut: 304, 333; Oralio- vo: 658, 754; Graut: 118, 145; Hu.da- jiižna: 187, 250; Kal pri Stržiščili: 106, (J9; Kneža: 801, 749; Kuk: 73, 66: Oblo- ke: 141, 122; Pttrcvobrdo: 63, 95; Pod- bido: 306, 390; Porezcn: 158, 165; Sir- žišče: 292, 275: Trtnik: 263, 282; Znojile 120, 109; Pödporezen: —, 50; Grahovo, Hudajužna, Podbrdo so sc ponmozi'li, .ker so tarn žel. postaje. + Vse tiskovine, ki so potrebnc pri ulairanju prošenj za ziiizanje vojaškc službe ima v zalogi »Narodna Tiskarna« v Gorici. + Solčni mrk. Za včcraj due 2S. marca je biifl uspo(v?e!dan soihični mink, za r/asc kirajc isicer .nazniaten — saj .c:a nihec niti zapazil ni — a za zom'.ljjo öden naj- večijiii solnčnih lnra^oiv. llrugi solnčni mraik bo — to piri nas tudi ncwJiCfii — dne 21. septeinbra t. 1. Sumiinili mirhov t(> leto aie bo, ato vs-aj taiko luazna'tni, da se jih ni'ti omenjati nc izplača. -!- Ali si že naročil naš družinsiki list n.Mlad'iika«, ki je najbo-ljši sloveinski dini- ž iii-ski list? Stori to hit.ro, zalkaj list a sc tisika lo v omejenem stevilu, da boš do- bil tüidi vsc StcvIIBce! r Stavbena Zadruga v Vrtojbi |e na sviojein rcdncm obč. zboru enioigiasim.) skleiiiilo od čistcga dobička, podariti za slodece naniene: I Obrtni šoii v Miirnm ilir 500. II Obrtni soli v Mirnu lir 300, z pro?mjio, n,aij jih vodstvo nazdeli mod naj- pridniej.se, licence iz Vrtajbe, ^ki obislku- jcjo obsl'tno solo: HI Za bO'doco obrtno solo vr Vmtojbi, za nakup potrebščin lir 2000. IV. Ravno :i«sti bodioci obntni šoli kot nediotakljiva gkivnica 'lir 1000. Ob'rasti te glavnice ntij se ikonceni vsacegii šol- skega lcta ctairuje naji>ridnejšemu učcneii 'domačiiHi, kii >ga (kot taikega spozna šol- ; sko vodst'vo! V slučaju razi)usta obrt. sole je denair namenjem občiiTslkim rove- ŽAiin. V Občinskim «revežem se jc dioločilo 1 1000, ikatere naj razddli auipainstvo: VI Za sredinio tehniko v Ljubljana lir 1200 s prošnjo, naj se denair razdöli ined 7 najpridnojših učoiicgv domačimov, ki •obisik'iijajo to solo: VII Za revne šolskc stroke i 500. Za ta sneselk naj se nakiupi šolisike i>o- trebščine, ter ž njiurii olxlori revne šolskc olndke., posebno sarotam v vojni padlili domačinov. VIII »Gosinodairskemu listu«, lir 300 P(>dpöre:v IX. Šitirim vdovani v Vintojbi, ki so i/.'SfubMe imoža v vo'jni vsaki ipo lir 50. Sikui)na svota zuaša lir 7000. Društva. d. Bralno iit pev. društvo na Njivi- cali. - Koji'sko, priredi ipnvo nedeljo maja •t. 1. vcliko vrtno veselico. d. Mati v Dornbergu. Ker ni bilo mo- goe'e postreči vsom igostoin radi popolne razprodaje vsitop'nic ob piriliiki uprizoritve drpme »Mati« on radi vsestranskih žtilja, naj se drama ixwioivi, jc odbor »Slovens'ke citahiice« 'slkleni)! .ponofviti za O'ijcno no- j «Jc-lj-o, to jc 9. aprila. id. Vipava. V nedeljo dne 2. aprila bo LgraLa v Vipavi ruvsika uinetniäka d'ram- ska in opcretua družba, ki jc gnstovala že v M-asik'.vi in Pctroginadn. Začetcjk je ob 4. uri in pal popoldne. Vstopnina 5, 3 in 2 liri. d. Drastvo »Naprej« v Dornberftii piiireidi veliko spoinlada.nsko vioselico z igR) »Razvalima življenja« dne 23. apri- la 1922. Vzpored priobčimo piravočasno. d Slov. plaiiinsko društvo v Cerk- nem namcrava za nastopajooo poiulad. i.rirediti nckaj poldnevnili, na željo tudi ctkvincviiili izletov, 'ki so iniajo vrši-ti ob nedcljali in praznikih in bojo ^ vedno ¦sproti oznanjeni v izlozbi g. .1. Štravsa. — Izletov sc lalvk'O vdelcžijo nc saimo člniiii in prijatclji dništva, ainpak sploh vhi narodno cuteči ljudje. Ti pomladan- skd izleti naj |)osneši.|o družabnost, vzbn- •dijo zaninianje za planinstvo in veselje do proste narava, ,postbno pa še naj o- krepiio ljubezen do lepc doinovine. Koledar. April 30 dmi. 2. Ned'jl.ja: 5. postna (tiha) Franc. Pavl. 3. Pondeljck: Božja glava. Abundij, šk. 4. Torck: Izidor. škof. Rozamila, dev. 5. Sreda: Vince.uc r7., spoz.; Irena, dcv. 6. Četntck: Sokst, papcž; Celestina, in. 7. Petck: t Dcv. Mar. 7 žal., Mcirmaii. 8. Sobota: f Adalbent, škof: Dionizij. Due 2. izhaja solnec ob 5. uri 41 m., a zaliaja ob 6. urii 29 in. Dne 5. prvi krajec ob 6. uri 16 in. zj. Dobrodelnost. — Za slov. sirotišče so 'daroivali: Narodtna Tiskarna 500 L. Sxiava.' Podpisaui izjavlja, da korak, ki ga je napravil proti svojemu svaku g. Ant. Ra- dinja, uadučitclju v Podsabcutinu za neprc- mišljen. Miklnš Angelj. *) Za člar.ke pod tern naslovom je uredaifitv© odgOYorno le toiiko, kolikor zaliteva tiskovni zakon. Cerkev na Slapu prd Vipavi i)roda stari vendar še dobro rabni Božji grob po jako zmerni ceni; ugodna prilika zlasti za porušcnc ecrkve. Cerkveno oskrbništvo. Na prodaj jc lei)o posestvo v Jaznah, okr. Ccrkno po jako zmeniii ceni, na kate- rein sc dobro redi 5 glav težke živine. — Pojasnila daje Jeniej Mlakar v Cerkuem hiš. štev. 79. Hranilnica in posojilnica v Skriliah, vabi svK)jc clane k rcdncui/ii obenemu zboru, ki se vrši v aiedeiljo due 9 apiriila 1922 ob 9 uri piredpolidne v zadružtiili pros'torilt. Dnovnd red: 1) Poinočik) načelstva . 2) Poročilo na-dzorstva. 3) Potnj'cnje .raotuia za leto 1921. 4) Voilitev načclstva in nadzoretva. 5) Morebitni ^redilogi, in nas»veti. Za slučaj, dia ne pride za dost no štcvilo udov ob doiločeni uiri, se skiice- drug! občni zlxyr ravno z istim re dorn, in isti dan ob 10 uri predpoldne brcz o- zira na stevilo članov. SEMENA krmilne pese i^iamut, EckCfldorf, Oberndorf, domačega korenja, Č^bulČek kakor v*a oslala krmil- na, vrtna in cvetlična semena, prvovrstna, zajamčena, največje kalji- vosti prodaj a po izredno ugodniji cenah SEVER & K, Trsi, MachiaveEl, 13. Ako hocete peči za VELIKONOČNE PRAZHIKE naiboljie potsce in presnits kupite moko št. 00 po L. 2.20 * 0 „ r 1.90 , 1 , , 1.30 iz znanega lnlina in tovarne testenim stSCOli'PkenO, ki se prodaja v trgovini na voglu ulice XX Sellembre št. IB in ul. Brig.'Ua Pa via št, 2 (prej ul. Slrazig). Testenine prve vrste po L. 2.60 Otrobi (noli) „ „ „ „ 0.85 Najnižje cene za prekupce. Kontorlstinjo event, tudi začetnico z ziianjem neinske^a jezika in strojepisja •ter nekolik'o korespondence sprejinc ta- koi tvrdka v Ljubljani. Stanovanje in lira- , na istotain. — Naslov nove upraxa >(io- I riške Stražc«. _____ I Pobroznana gostilua Marušič v Sol- kanii je na novo oitvorjcna. — Priporooa se Alarušič. ! KOKS (plinov) se prodaja pri Mestni plinarni Gorica. Via IX Agosto po sledečih cenah : do 20 kvintalov po L. 40.— za 100 kg- do 100 „ „ „ 35.- „ 100 , črez 100 „ „ „ 30.— „ 100 - Na prodaj sti za prinierno cciio -n3 nova ie ena stara luša št. 23 in 143 z vr' torn sredi knežke vasi pri Podmeleu. i}r1' pravni za vsako obrt. — NatanOiia '^ iasniia daje Ainon Ko.^'oj, kovač \- Klav ^1'" l;. Podinelee. Razpis službe. 1 Pr\ podnisani je .razpisana službn dl 10. iin^ila t. 1., zdraN'iiika-spccijiilisU1- l> očesne bolezni. I3!aca jc določcna na 12.000 lir letuo; obvezo držati ambulanco po 1 uri ua ^111' razun ncdclj. Prosilci morajo prcdložiit.i ^Vv^ dokaze: :_ l0 izpričevalo izpita \: niedicini in ritv-iiji: b) izD'picevalo, da so -izvezbaui kc>t ^|!.,, k'ovnjaki za zdravlfcn.se o-o^111' bolezni; I c) izpričevalo italijunskc-i'a drzavlianst^V ! Slnžbo je nastopiti s 15. aprilom I0-'' | V (joniei. dne ?A. niarca 1922. ! Od okra.me boiniskj hlasfajno: Izre'dni komisar: ! Aw. Arturo Tarjrioni. in. p. GENERALNI MmW\ TRST üetelika 9?av- it. 2.500.000 Ce^i u Trstw Podružnica v Gorki Via MoreiiS It 16 ------------- Teles, št. 187. ------------- Izvršuje vse banöae posle Sprejema vloge na hranilne knjižice in lekoči račun ter jih obre- stuje no 4- 7« %• Za' na na odpoved vezane vloge plaea obresti po dogovoru po najugodncjših pogojih. Daja posojila na vknjižbe, menjice, zastavbe in osebno kreditc, Obreslna mera po dogovorn. Izvršuje argrarne operacije s posebmih ozirom na one, ki so v zvezi z zadrugami in kmetijskiini uslanovami. H^*" Blagajna posluje od 9 do 12 in od 3 — 5 pop. '%*L!* Ob sobotah popoldne. ob nedeljah in praznikih jc uracl zaprt. ———-----------------------------------------------------------------------------------9t Goriški agrarni zadružni konsorc1) Gorka - Corso Verdi 29 ponuja po zmernih canah SemGria najboljše kakovosti kakor : mediko, svinjsko deleljo garant. brez prediva, marčno pšenico, vrlna semena vseh vrst itd. >: Umefna gnojila • kmetijsko orodje :" KORÜZO; OVSS in sploh vse poljske pridelke na drobno in mi debf , I Otvoritev na novo urejene j Mirodiinice - E. GRslPULIN v zvezi z laslno j :: dišavarnico - profumerio :: : nesproti LJÜ&SKEMU VRTU t z veliko zalogo barv, firnežev, copičev, drož, kemičnili J ===== lzdelkov, mineralnih vod, voščenih sveč. === < Na drobno Na debelo j Gens brez vsake könkureneg. ji RUDOLF SAUNIG Zaloga apna, odbirek istega !er kamenja za zidanr Solkan - nasproti žeiezniškemu mostu. ===— Cene brez konkurence. ===^