Št. 140. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter velja po pošti projoman, ali v Mariboru 8 pošiljanjem na dom. sa celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gol d. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat 8e plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravnistvo. na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. j\ova vlada. V nekem mestu je bila zrastla pšenica v cerkvenem turnu. In modri možje svetovalci so vkup stopili in so se vprašali kaj čcmo s to pšenico. „Popasti jo dajmo" reko in ukrenejo, da je trcbra turati vola v turen, da pšenico popase. Tiraje vola v turen, vlekoč ga na vrvi, zdivjal jim je, pobodel nje in zadavil sebe. Tak svet, kot ti modri mcš-čanje, dajejo avstrijski mogočneži naši državi. Boj za svobodo in ustavnost je star že čez dvajset let v Avstriji in vendar je nam še vedno svoboda in ustavnost pšenica ne turnu. In prorokov ne manjka, ki hote videti, da ne bodo namen borbe dosežen, temuč, da čaka pogin ne samo bolnika nego tudi vrača. Kakor v izbi, kjer se otroci igrajo, prime ta, menda od starosti že otročja država denes to kot rešilno, kar je sinoči proč vrgla. Ko Smcrling ni mogel nič opraviti, vrgli so ga proč, pa posegli po Belkrediju; ta bi bil mogel, ali prednojc začel, Slovence ne zastopa ono malo krdelo naseljenih Nemcev, ki v poslednji čas niti ne taji več, da neče druzega, nego da se udarno v nemško milost in nemilost. Zato se zdaj tisti deželni zbori, iz kterih je nemška svojat pobegnila, imenujejo v časnikih vlade ravno iste avstrijske države ille-galni ali nepostavni, ktere je prej vlada cesarjeva odločno branila. In isti VVurzbach v Ljubljani nj* pr. — kteri je v javni seji kranjskega zbora rekel, da je izjava nemškutarskih poslancev ,,ein hohler, bedeutungsloser Schall" da vlada cesarjeva njih postopanje mora „geradezu miss-billigen" isti c. namestnik je zdaj razpisal nove volitve, da bi oni „bedeutungsloser Schall" postal edini veljavni glas iz kranjskega Slovenstva, in isti organi, ki so prej morali grajati (missbilligen) postopanje koterije nemške ustave, delati imajo in z veseljem delajo, za to kar so grajali. Ne mi, drugi so bili, ki so zarad cnacih do-godjajev imenovali našo državo norišče. Denes vrgli so ga proč in segli po Beustu in Giskri; in [rečemo samo to, da ako naši protivniki svojo ko so Giskrovi Nemci lepega dne videli, da so' sami obsedeli in da vola ustave ne spravijo v turen , spodeni so bili tudi oni; pride Potočki, pride Hohemvart ali ker ni vola v turen hotel vleči, izpodrinili so ga in zdaj se od nova začenja staro bedasto prizadevanje, ki je že toliko rok upehalo , o kterem ustavoverci sami vedo, da ne gre in ne gre. Novo ministerstvo je zopet zbralo se okolo Sisifovega kamena in jeli ga bodo zopet na hrib valiti, od koder se jim je že tolikokrat izpod rok izpesnil in v dolino nazaj zbobncl. In kakor Turek, ki je našim prednikom glavo rezaje tolažil jih: „nc boj se, brate!", nas bi zopet radi na pomoč dobili. Otroci v prvih šolah se že uče, da kdor se je enkrat zlagal, ne dobi več vere. Nemški ustavoverci pak, kteri so nas Slovane že tolikokrat prevarili in prekanili, o kterih smo se že s tolikimi dejanji prepričali, da imajo pravičnost zmerom na jeziku, krivico in tlačenje pa zmerom v dejanji in življenji: ti zdaj v svojem celih 15 vrst obscgajoČem programu, ki ga uradni list prinaša, v navajenem hinavstvu obetajo v očigled novih volitev, da bode nova vlada vsem narodom enako nepristransko pravična. Vemo kaj je od „pravičnosti" nove vlade pričakovati \ to nam pričajo dan na dan glasovi iz tabora, v kterem so zdanji ministri kolovodje bili. Leta in leta prosimo naj bode vlada našemu domačemu jeziku v šoli pravična. Za Kranjsko smo pod zadnjim ministerstvom za šolo nekoliko borno malo dosegli. Ali kako upitje je zdaj po vladnih časnikih zarad tega; kar na ravnost se zahtevji, da se nam ta trohica postavne pravice vzame, in ker se uradniki v ministerstvu uka niso mogli zdržati, pozdravljajo novega Stre-maycr-ja, vreči kamen za svojim prejšnjim šefom, verjetno je, da nam zares zopet vse vzemo. Slobodno, — Saj to vemo, da nemško - ustavoverna pravičnost se glasi: Slovanu zatiranje. „Vsem narodom" v Avstriji hoče biti ta vlada pravična, a njena glasila se ne sramujejo pove dati, da boj velja vsem narodom razen male peščice Nemcev; zato so Slovauo-žeri kakor Unger Glaser, nemški centralist Lasser, zdaj nam za gospodarje postavljeni. Zastonj se vprašamo za taj drugega so razpustili kranjsko-slovensk deželni zbor, če ne samo zarad tega, ker kranjske novo vlado kade s tem, da njene može kot zveste svojim načelom (gesinnungstreu) imenujnjo, — sramota bi za nas bila, ako bi mi svojim načelom nezvesti postali, sramota za nas narod, ko bi svoje prepričanje slačil kakor naše vlade. Zato smo preverjeni, da bode slovenski narod na Kranjskem zvest ostal sam »cbi in svojim poslancem, da bode vsak domoljub tu brezobzirno vso svojo dolžnost storil. Tako ne bodemo pomagali onega oživotvarjati, kar ni vredno da živi, ne bodemo lastnemu rodu groba kopali. pospešuje. V nobeni točki nas ne smejo dogodki prehiteti, v nobene točki ne smemo biti nepripravljeni. Nobene Ahilejeve pete ne smemo osodi pokazati in v Srbiji ne sme biti ne ene ranljive strani." — rPolitik"je bila za slovesnejo inauguracijo liberalne Auerspergove politike zadnji teden petkrat konfiscirana. — Praga si je izvolila zopet same vrle Cehe v mestni zastop. Nemci niso postavili kandidatov in se tudi niso udeležili volitve. Domače in slovanske novosti. — Za rn aro d no tiskarnico na akcije" je dozdaj podpisanih čez 200 akcijouarjev. s kapitalom 44.000 gld. — Odbor se je ustanovil v seji v nedeljo. Pri tej seji je bilo vseh 15 odbornikov zastopanih. Za predsednika je izbran g. dr. K a z 1 a g. za podpredsednika g. Peter Ko zler, za tajnika P. G r a s e 1 i, za denarničarja g. dr. P o g a č a r. — To je ob enem odgovor „Vaterl." na njegov „šviudel." — Odgovorni urednik našega lista g. Jelovšek je bil prcdvceraujcm pri tukajšnji sodniji na prvem preiskavanji zarad tožbe nemškutar-skega adjunkta v Planini g. Deva. Ker namreč prej ni hotel na nobeno nemško povabilo pred soduijo iti, temuč je nemško pozivnico s slovensko izjavo, da bode svoje pravice kot slovenska stranka držeč se samo rizični sili upognil se — poslali so mu naposled vendar slovenssko pozivnico in delali v sodišči tudi slovenski protokol G. Dcvova nemška tožba (mimogrede rečeno precej v primitivnem tonu pisana) se mu je raztol mačila slovenski. Torej, ako se hoče, vendar gre tudi s slovenskim uradovanjem. Samo ob sebi se razume, da odgovorni urednik dopisnika ni ime nova!. — Srbski „Vidovdan" piše: „Vetlno bolj in bolj se razvija v narodu prepričanje, da mora biti Srbija glede na našo nalogo in stan reči na evropskem kontinentu, popolnem organiziran vojaški tabor, ki svoje moči v najkrajšem času razviti more. Ideja kneza Miliaila o narodni bram-bovski moči postaja polagoma resnica. Mislimo da je popolnem v interesu naše vojske, ako se poboljšanje vojaškega zdravilstva kolikor mogoče Dopisi. Iz TIurlliortt. 28. nov. flzv. dop.] Konrad Seidl je zemljiščnega posestnika Mihaela Divjaka iz Orehovezi zarad žaljenja česti tožil, ker je Divjak po izreku občinskega pisarja Hrenna iz Slivnice pri letošnji volitvi za deželni zbor neki rekel: „Ne volite Konrada Seidl-a; on vtika denarje okrajnega zastopa v svoj žep." Seidl hoče iz tožbe političen kapital kovati, jo izroči 3 dni pred volitvo in poprosi mariborskega okrajnega sodnika naj obravnavo še pred volitvo za deželni zbor opravi. Dasi-ravno tukajšnji samezni sodnik zarad preobloženja s posli take tožbe še le v nekolikih mesecih na obravnavo spraviti more, moral je vendar po ukazu svojega glavarja, kteri se je hotel Seidlu ustrežljivega kazati, to obravnavo za drugi dan razpisati. Ekspresni sluge so se z ogromnimi stroški razposlali, da bi raznesli vabila tožencu in pričam. Za postavo, ki razločno pravi, da se mora vsakemu tožencu vabilo k obravnavi vsaj 8 dni poprej izročiti, da si more pripraviti dokazov za svoj zagovor, se vendar ni menilo. Saj je šlo za to, da se narodno misleč kmet obsodi in Seidl pri volitvi kot mučenik predstavi in se njemu tako do zmage pomaga. Slovenski kmet pa ni bil tako neumen, da bi bil šel na to limanco in ostal je doma. Dasiravno je Seidl po vsi sili kontumaciranje terjal, vendar si samezni sodnik ni upal pravosodnjega umora storiti in preložil je obravnavo, ktera se je še le pred nekolikimi dnevi opravljala. Pri njej je potrdilo 10 prič, vsi pošteni kmetje, da Divjak ornjih žalečih besedi ni govoril in da se toraj izrek občinskega uradnika Hrenna na neresnico opirati mora. Divjak je bil oproščen. Tako skuša nemški deželni poslanec Slovence sumljive delati. Iz Miil»IJiBii<>, 27. novemb. [Izv. dop.] Torej blagoslovil nas je Auersperg z novimi volitvami. Ker je kranjski zbor razpuščen, češki pa ne, da si ravno je baš toliko „illegalen" kot naš, moramo misliti, tla Nemci ali vlada pri nas na Kranjskem za sebe kaj pričakujejo, večine v deželnem zboru, ali vsaj v deželnem odboru. Mi bi rekli, da se bode vlada zmotila. Sicer pa tudi nemškutarji prizuavajo, da ni upanja za nje. „Kakor razmere pozuamo iz izkušnje, pravi žalostni „Tagblatt" je samo malo upanja, da bi se naši (uemškutarski) strankini privržeuiki obodrili v vsej deželi." Da, malo upanja imajo, in če bodemo mi pametni, na eni strani složni, na drugi ne od trme kacega posameznika zaviram, — nemajo nemškutarji nobenega upanja, Dobro nam more priti tudi to, da so se naši nemškutarji že davno popolnoma na uemško-naroduo stališče postavili, da zdaj torej niti s „kranjstvom" proti ,.slovenstvu" agiti rati ne morejo. j Denašnja uradna ,,Laibacher Zeitung" pri- naša z velikimi črkami čez pol prve strani uatis-nen cesarski patent, ki kranjski zbor nzpušča. Precej za tem je priveseno \Vurzbaehovo uazua-nilo, da bodo volitve za kmečke občine 12. decembra, za mesta in trge 14, decembra, za veliko posestnike 1">. decembra. Torej imamo komaj štirnajst dni časa za delo. Da ga bomo porabili, bi rad rekel, a nečem dneva pred večerom hvaliti — saj se bode delo hvalilo po resultatu. Trav eno važno notranje vprašanje, ktero se tudi diskutira, je to. alt voliti vse dozdanje poslance ali nektere nove narodnjake. Prvo se da zagovarjati s tem, da je zbor razpuščen, ker nemška vlada tak zbor pcrhoresoira kakor je. Torej za nalašč morali bi zopet stare voliti. Ni drugi strani bi bilo pa vendar prav, ko bi ta ali oni prostor naredil, ptvič tacemu , ki bi bil bolj j gotovo voljen ko on , in drugič bi bil meuj političen statist v zboru. Vendar edinstvo se mora doseči v tem in v vsem. Iz s?oi*i*l4r nadvladikoviae, 27. nr-verabra. |Izv. dop.| — (Dve uadvladiški okrožnici v naj novejše j dobi.) Osebe višjih in nižjih, svetnih in duhovnih oblastnij vedno skrbč, da dobe časopisi kaj tiskanja manj ali več vrednega gradiva; kar je tudi prav, da se v ustavni dobi, dobi javnosti marsikaj na kritično rešeto obči&stva predstavlja. Jaz se sicer nisem namenil, ostri kritiki one dve nekoliko slovenščine se tikajoče okrožnice tu podvreči, ampak jih površno z malo opazko omeniti, ter hi je še ne omenil, ako bi nas nekoliko ne zadevale. Spoštovanje do višjih oblastnij sicer se ne (?) dopušča ujihnaredeb kritikovati, pa vsaj jih omeniti, naj bode dovoljeno, kar bom storil rsine ira& studio." Prva okrožnica (kakor druga) je latinsko pisana, in bi se v prevodu takole po pri liki glasila: ,,Med posebnimi sredstvi, s kterimi si sovražnik človeškega rodu verne kristjane od poti resnice odvračati prizadeva, se zamore dandenašuji tudi obiluost brez božnih časopisov po pravici prištevati. Kajti habanje z nečimeruimi nauki, solistične (prekauljivo zvite) shodja, in visok naučni slog lahko prav mnogo tistih zapeljuje, kterih vednost je še otročja pa drznost velika. Tac i m gotovo velikim zlim se morajo jezovi postavljati; otroci luči se nmrajo| proti otrokom teme vojskovati. Zarad tega z veseljem častiti duhovščini priobčujemo, da bode goriška kat. družba dvakrat v tednu časopis izda-iala, kterega en iztis je (na poskuŠnjo pridjan pod . — Priobčevala se bode, kar bo v cerkvi, v človeški družbi, v tem mestu spomina vreduo itd. smoter ali značaj bode tistemu bolj verski nego političen. — Opominjamo tedaj duhovne laškega jezika zmožne ter jih zarotujemo, da dokazujejo hasek tega časnika posebno svetnim ljudem ter da se nanj naročujejo." Ta skrb nadškofijskega redništva je vse hvale vredna, kajti znano je, da laški ljud čedalje bolj v spridenosti in nevešeju napreduje in da javna nravnost čedalje bolj škodo trpi. Pa vendar bi bilo boljše, ako bi se bolj naše časopise podpiralo in na nje ozir jemalo, da bi nam ne bilo treba v tujem jeziku niti naše sv. katolške cerkve niti narodnosti braniti, ampak v svojem slov. duhovščini kot svetnim , znanem jeziku. Ako bodemo svoje narodne in verske zadeve v narodu tujem jeziku branili, bodemo sebe in narod čedalje bolj potujčevali v lastno propast in posmeh naših so vragov. Zatorej se nam Slovencem ne zdi toliknjšna potreba, laški crkveni list rIl Grriziano" podpirati, ampak prepustimo to skrb Lahom, ki se babajo, da šteje njih rod nad kterega njih Jnško solnce" sije, nad 25 mil-jonov. Saj nam že tako malobrojnim Slovencem (ne Slovanom, nota bene, kojih je nad 80 miljo-nov) niti crkvenoga niti narodnega slovstva ne podpira nihče, ampak si ga moramo sami; tudi druga vsakovrstna slovstva podpiramo še več nego je treba, kar le drugim v gmotni hasek služi. Kar je Vaš dopisnik že omenil, ima ril Go-riziano" dva odgovorna, dopisnika gg. Rocea in J. Pušiča. Prvi je upokojeni likovnik (Feld\vebel) drugi pa podturnski kaplan. Oba sta samo figu-ranta. Pravi urednik je g. dr. Doljak in sodelavec pa g. dr. Eugen Valussi. Dr. Doljak je tudi branitelj ali odvetnik pri redništvu v zakonskih zadevah. Dr. Eugen Valussi je pa učitelj nravnosti v osrednem seminiŠču, ki se je tudi po slovnici za silo slovenščine navadil. Druga okrožnica se pa tako glasi: „V goriški škofiji je navada, da se zarad različnih narodnosti, ktere v njej živijo, in zarad različnih jezikov, ki so v tisti navadni, matične ali zapisne knjige, (libri matrices) ktere obsegajo rojstva, krste, ženitvanja in umrle, v latinskem jeziku, ki je jezik cerkveni, in koji umevajo duhovščina in vsi ou.ikauei, spisujejo. Ta navada je že dobila postavno moč. Zarad tega nalagamo, da zapovedujemo častiti duhovščini v pastirstvu, ki drži te knjige, in je vsled svoje uradne dolžnosti držati mora, da naj se od te navade nikdar odstopiti ne predrznejo: in če se je že kje semtitje (od te navade) odstopilo, naj se vrne h prvotni navadi. Dosledno se imajo tedaj vsi izpiski iz tih knjig edino v latinskem jeziku vršiti, in izdajati. De kanarski urad naj" .... Sledi nadškofov podpis, kot tudi v prvi okrožnici. Že davno je bila navada, da so se vsi gor omenjeni matični izpiski v našej nadškofiji zraven latinskega, tudi v laškem ali nemškem jeziku spi-sovali in dokler je ta navada obstajala, ni bilo nobene protivne okrožnice. Zdaj pa leti sum, da se je ta okrožnica zarad tega razposlala, ker se je eden ali drugi duhovnik predrznil (!) tudi take slov. izpiske spisovati češ, ako se sme laški in nemški, zakaj n; tudi slevenski? Za gor omenjene ispiske imajo v ljubi j. škofiji sem trtje slov. obrazke, kterih se tudi narodni duhovni n. pr., kolikor jaz vem, v vipaskem dekanatu pogostoma poslužujejo. Drugod je prepuščeno enake predmete v slov. jeziku ali drugih jezikih spiaavati, ie pri nas velja: quod licet Jovi non Iicet bovi" ! Strosstnajerji, sv. Cirili in Metodi , kje ste , kaj bi k tej okrožnici rekli? — Iz Ta-Htii. 28. nov. [Izv. dop.| Pietečeni teden se je zbralo 12 okoličanov, sami veljavni možje in vrli slovenski narodnjaki, ter so šli k namestniMvu, da protestirajo proti predlogu mestnega svetovalstva, ka hoe^ okolico, kar je pod Krasom leži, pod tržaško mesto uvrstiti. C. k namestnik jih je prav uljudno sprejel in že naprej uganil zakaj so prišli. V pogovoru, ki je precej dolgo trajal, rekel je baje, da na-mestništvo in vlada dobro pozna nagibe mestnih očetov in njih politiko razumeje, namreč, da je to samo stranka nedovršene Ilalije, za ktero ti ljudje vse žile napenjajo, in hočejo svoj skrivni program točno izpeljati. Ravno tako rpripoznavau vlada zvestobo Slovencev, kteri so pri vsaki pri liki se kot pravi Avsrrijanci izkazali (pa zato brce za plačo dobivali); nadalje jim reče namestmk, naj mu vse ti želje in proteste pismeno prinoso, da more to visoki zladi z dobro priporočbo predložiti. „Triesterca" novemu ministerstvit himne poje, a mi Primorci mislimo, ka bo treba kmalu ravno temu ministerstvu misererc zapeti. Naj nas še toliko tlačijo, mi stojimo na bregovih Adrije nepremakljivi in hočemo biti pripravljeni na vsak konce; ako pa nas še za naprej tlačijo, bode vlada sama kriva, ako simpatija popolnoma ugasne do take države, ktera se tako z narodi porazumlja, kakor vidimo. Prišli bodo viharni časi in mož na krmilu, AndraŠi bode moral zapustiti ladij o, ker neče po pravem vetru jadrati. Naši Primorci se vedno bolj zavedajo in budijo za dan prihodnosti. Beseda rojanske čitalnice, ki je bila pretečeno nedeljo, moram kot eno prvih šteti, kteri sem imel čast udeležiti se. Igra „Mlinar in njegova hči", ktero je dramatični odsek na oder spravil, je žela gromovito pohvalo, kajti diletanti so svoje rolc tako izvršili, da se kaj takega nismo nadejali ; v občno pohvalo moram omeniti marljive gospodičine Kenda-ve in Ve-selove, kakor gospo Dolinarjevo; med gospodi pa gospod Katalan in Drašček, oba vrla uda odseka. Ravno tako so se dobro oponesli drugi igralci in igralke, za kar se jim vsaki občan zahvaliti more. Rojanska čitalnica jako dobro na- Listek. Klasiki starega veka v srednji šoli V naših dneh ste med učiteljstvom srednjih šol dve stranki, humanisti in realisti. Prva hoče, da bi Še zanaprej latinščina in grščina bila ona predmeta, na kterih podlogi naj se mladenič za više studije ali za življenje pripravlja in si izobražuje kali svojega značaja. Realisti žele , da bi se bolj in posebno gledalo na fiziko, kemijo, prirodo-slovje, matematiko in take reči. Mislim, da se ne bodem motil, ako rečem, da je način, kako so se izdelki starih klasikov v naših gimnazijah učili, zadolžil , da ste nastali oni dve stranki. Učitelji grščine in latinščine so svoje predmete po večjem popolnem napak prednašali. Gledali so večji del samo ali preveč na strogo jezikoslovno stran staro-klasičnih spisov in če so že kaj razlagali, delali so to tako, kakor bi živeli v starem Rimu ali stari Greciji in bi tam imeli pred seboj mladeniče uka potrebne. Da bi bil gimnazijalec samo v filologične ure hodil, dobil bi bil odgojo za stari vek in se ne vedel sedaj nikamer dejati. To se ve da ni bilo prav in je vsklicalo nasprotni ekstrem, kterega privrženci so hoteli staroklasične študije odpraviti in na njih mesto postaviti moderno jezikoslovje ali pa pripravljati s samimi realističnimi uki mladeniča za svoj poklic. Jaz ne morem nobeni stranki prav dati j ko bi imel izbirati med tema dvema ekstremoma, poprijel bi se realističnega, ker bolj praktičnega. Pa rekel sem zgoraj, da učitelji staroklasične filologije niso razumeli in ne razumejo svoje naloge. Gimnazija nima namena, naučiti učenca latinskega in grškega golega jezika v govoru in pismu, temveč ima namen, na podlogi staro klasični h del vcepiti v mlado srce večne, vzvišene, neminljive ideje njih spisovalcev. „Niso samo besede , pravi Thiers, ktere mladini pravimo, kadar jo latinščino in grščino učimo — so blage in vzvišene, reči. Zgodovina človeštva je, v prostih, velikih, neizbrislji-vih slikah. V stoletji, kakoršno je naše , mladino oddal iti od vira antike lepote, proste lepote, ne bi bilo druzega, ko pospeševanje našega moralič-nega ponižanja. Pustimo mladino v starem veku, kakor v neviharnem , mirnem in zdravem pribežališči, ki je namenjeno, jo čvrsto in čisto ohraniti." To so besede, ktere naj bi si vsak učitelj filologije na gimnaziji v spomin zapisal. Niso samo be- sede, ktere mladina čitati ima, zgodovina človeštva je in ta se gotovo ne nauči, ako učenec izve pri kakem stavku v kterem času stoji glagol, s čem se veže veznik, koliko vrst pogojnih perijod štejemo, itd. Ideje, ktere je imel pisatelj mora mladost izvedeti, izvedeti mora dalje, kako se te ideje skladajo z denaŠnjimi , kako so za napredek člo-večaustva vplivne bile itd. Da bi se staroklasična dela razlagala v tem smislu, ne bi bil nastal med humanisti in realisti oni prepir, kakor ga deues imamo. Učitelj latinščine bil bi pri Korneliji Nc-potu učence pozorne storil na lastnosti popisanega vojskovodja, ustvarjal bi jim uzore, bil bi pokazal pri posebno srečno spisani biografiji, kako se take reči najboljše spisujejo j pri Caesaru bil bi razlagal njegov genij, etnografične razmere v Galiji. Helveciji, Britaniji in govoril o pomembi Keltov, o Druidih itd.; bil bi pri Liviju strogo zgodovinsko — kritično razjasnil spise tega moža; p" Ovidijevih metamorfozah govoril o pomenu starih pravljic, o geologiji in mislih sedajnib učenjakov, kako je zemlja tako lice dobila, ko ga denos ima itd. Homer, Vergilj in vsi pesniki bi se s strogim kritičnim nožem razrezovali, kazale bi se njih lo-pote, kazalo bi se, ali imajo pesniško veljavnost prednje, samo škoda, kakor sem iz gotovega vira slišal, da je kaj slabo v materijalnih rečeh podpirana. Slavobor. Iz Pr°ail(4N 2">. novemb. —š— [Izv. dop.] Federalistični kongres , ki je trajal dva dni , je končan; najveljavni polit, voditelji iz osmih dež. zborov, zapustili so kraljevo mesto na Veltavi, ter odšli z dobro nado, da seme spravedljivosti v Pragi vsejano, bode pognalo v kratkem času med ogromno večino avstrijskih narodov, ki se bore za svojo samostalnost in neodvisnost, mogočna stebla. Ako poprej židovsko-pruska vlada nij nič opravila proti nam , ko je imela na razpolaganje dispozicionsfond , policije, žandarje, ječo . konfiskacijo, obležno stanje itd. — ko je trobil vsak v svoj rog. kaj stoprv zdaj, ko se bodo naj-najzvestiji narodi v državi borili vsi pod jedno zastavo. — vsi pod jednim geslom! Pride dan, ko si bode vsak narod samovoljno po svojih razmerah postave dajal; — baklja, ki se je tu povila, posveti svobodi slovanski stezo — rešilno — a vneme se na jugu v maščevanje proti Magjaru, Nemcu in Turku. Razpisanje direktnih volitev na Ceskeni znamenja, da si Audrassv hoče prej zagotoviti večino — nemško - poljsko potem počne na novo sti skati Čehe. — O Poljakih je cela Evropa že davno sodbo izrekla: — kaj čemo reči o bratih naših slovanskih ki so podpisali sami izjemno stanje za Češko. Še Francoska je podi iz dežele , ter jim pribežališča in zavetja ne dovoli več. Koller je imenovan za posel tlačenj cehov, in želno čaka svojega nastopa policija, in žandarmerija ravno tako. Vse to kaže, da sta pe polnoma porazutnljena Andrassv in dragonski major Adolf Auersperg. Nasledek njihovega delovanj bode, da se zopet začne pri „fundamentalnih član kili" , kjer se je bilo delo opustilo, ter nasleduj zadnji akt parlamentarne komedije v tej bolnej Avstriji, — ktero sam sv. Peter več ne ozdrav ker bolja nada za državo in dinastijo je za zda ugasnila, morala ugasniti v srcu vsacega S!ovana, ker to nij njegova domačija — ugasnila mnoga iskrica ljubezni državljanu — do te Avstrije, ktera zdaj pride, ali ktera se nam obeta. Politični razgled. Na Dunaji jo te dni velik javk v ustavo-vernem taborji. Nemci so namreč v nevarnosti — Poljake izgubiti. Ko je namreč Groholski od ministerstva odstopil, pozvali so grofa VVodzic-koga, da bi na mesto njega v ministerstvo stopil. Ker pa ustavoverci tudi nočejo Poljakom vse dovoliti, kar zahtevajo, Wodzicki ni sprejel ponu-janega mesta. Stara „Pres.se" in dunajski „Tag- blatt" torej poročajo, da so se dogovori s Poljaki Dunaja šli domu. — Ako bi Poljake v enajsti uri pamet srečala, potem je brez njih in drugih Slovanov in federalistov vsak državni zbor nemogoč in Auerspergovo ministerstvo ne bi moglo mnogo dalje trajati kakor je še nerojeno Kellers-pergovo. Avstrijski konzul v H el gradu, Magjar Ka-ay je bil v Pešto k Lonyay-u in na Dunaj k An-lrašiju poklican, da bi poročal kako so stvari v Srbiji. Isti listi, ki to poročajo, vedo povedati, da zveza Srbije z Rusijo že brez dvombe gotova, n da bode Srbija ..prihodnjo spomlad*' Rusiji v vojui proti (magjarski) Avstriji in Nemčiji poma-rala, ter da za to na vse kriplje oroži. — Kakor te novosti, tako ncniško-inagjarske kroge vzne mi rja tudi telegram iz llelgrada , ki pripoveduje, da je popis kneževoga potovanja bil pridejau kot priloga k uradnim srbskim novinam, ter da se v tem poročilu bere, da je ruski car sprejel Milana kakor svoje dete." — „Politik" pravi, da bi bilo za „našega" ministra zunanjih zadev premisliti, da ni dobro smodnik v hiši imeti, ako pri sosedu gori, in da niso evropske države nikoli menj časa imele doma „ekperimentirati" nego dan deues. 27. novembra sta odprla kralj pruski in kralj italijanski parlamenta svojih držav vsak s prestolnim govorim. Viljem I. je kot pruski kralj naglasil v začetku svojega govora zastopnikom pruskoga ljudstva, kako vrlo se je brambovska moč države skazala in izrekel je svojemu ljudstvu zahvalo za žrtve in stanovitnost v zadnji vojski Potem pravi kralj, da bode sedaj pruski zbor samo notranje reči obravnovati imel, ker so zunanje pri šle u področje zastopa nemške države. Notranj zadeve pruske države pa stoje dobro. V minolen finančnem letu se v državnem gospodarstv kaže ostanek in ker Prusiji sedaj ne bo treb državnega zaklada, ker je nemška država take si utemelila, mogoče bodo porabiti ostanek o zadnjega leta in državni zaklad porabiti plači-tev državnih dolgov. V ostalem delu govora našteva kralj Še predloge , ktere bode vlada zboru predložila. Kralj italijanski, Viktor Emanucl je v nazočnosti nekterih prinčev, brazili janskih veličanstev, diplomatičnega zbora in drugih dostojuikov zastopnikom svojega naroda ob začetku prvega zborovanja v Rimu sledeče govoril: Delo, kteremu smo svoje življenje posvetili, je dokončano. Po mnogih izkušnjah je Italija in Roma zopet sebi izročena. Naznanili smo ločitev države od cerkve. Ker smo nepogojno neodvisnost duhovne oblasti priznali, smemo hiti propričani, da bode Rim, glava Italije, še za naprej miren in spoštovan sedež pontifi-kata. Dalje govori kralj italijanski o prijateljskih, razmerah s tujimi močmi, o predlogih, ktere bode bor od vlade dobil, med njimi uredjenje razmer duhovnih društev, samouprava občin, admini-trativna decentralizacija, poboljšanje po-rotniških ustanovitev. Predor skoz Mont-Oenis in namerovan predor skoz St. Ootthard bode napravil tri pote za lokomotivo čez Alpe in ker bode ako pot prometa med Evropo in izhodno Indijo Sel čez Italijo in potem čez Sueški kanal, upa Viktor Emanucl sijajno bodočnost za svojo državo. Iz Uu sij c se „Pol." piše, da je program Oanibettov, namreč zveza Francoske z Rusijo v Rusiji bil posebno v narodu z navdušenjem sprejet. — Isti dopisnik konstatuje da prijateljstvo Rusije s severno Ameriko, prijateljstvo največje monarhije z največjo repulika vedno ožje in bolje postaja; la so torej vsa poročila o razponi teh dveh držav, kakor so si jih izmišljali Nemci in Angleži samo pobožne želje." V Relgiji so se zadnjič omenjeni hrumi za zdaj s tem končali, da je Dedeker odstavljen. Liberalna stranka smatra to kot zmaga svoje strani. V Meksiki traja upor proti vladi dalje. Uporniki so na več krajih zmagali. Razne stvari. in kako, kaj je v njih poetičnega, kaj ne itd. In Platon in Ksenofon in Sofokles in Iloracij in De-mostenes in Ciceron, in kakor se še vsi imenujejo, ne predstavljajo li zgodovinečloveštva? —Ne popisujejo li človeštva v napredovanji, v sreči in nesreči, v krepkosti in slabosti, v pravici in krivici, v spoznanji resnice in v zmotah? —V zgodovini človeštva so tudi zmote in ločiti jih je treba od resnice. Kritika v vseh svojih strokah nam odbira zrnje od plev, pa k spoznanju zrnja od plev jo treba študij, ki gredo dalje, ko študije slovarja in slovnice. Homer n. pr. nam popisuje eno celo kulturno dobo; taka pa obsega mnogo! Kdor bi hotel dober učitelj starih klasikov biti , njegova glava bi morala obsegati več ko slovar in slovnico, obsegati mora glavne črte vsake vednosti. Mnogi profesorji filologije pa mislijo, da jim zadostuje, ako leksikalno in gramatikalno glavne klasike poznajo, več ni treba in ako učenec ne ve besedi in oblik, ne zna za nje nič in bajd, dajmo mu dvojko! Ravno to samo leksikalno in gramatikalno znanje je ustvarilo brezdno med humanisti in realisti in je vzelo že mnogemu mladeniču veselje do klasikov, ker je videl, da iz klasikov se za življenje ničesar ne nauči. Da bi pa naši učitelji filologije sami po duhu klasike študirali in jih tako učili brž bi nastala brv čez brezdno, ki loči humaniste od realistov, učenec bi iz klasikov se premnogo koristnega in lepega — tudi realističnega, naučil in imeli bi klasični predmeti blažilen vpliv na zna čaj, um in srce. Tudi na slovenskih gimnazijah se mora samo preveč tožiti čez učitelje, ki ne razumejo svoje naloge in ako je bilo v tem listu na tem mestu rečeno, da so gimnazijski profesorji premnogo krivi da mladeniči brez duha premalo in pripravljeni pri hajajo na viša učilišča in mesta, mora se reči, da to ni krivica. In da mladeniči s tako slabimi mislimi in navadami gimnazije zapuščajo, krivi so preveč profesorji filologije: zakaj je gori povedano Realisti so navadno boljši v svojih rečeh, pa ma tematika, fizika, prirodoslovje ne more tako iz obraževati onih kali, iz kterih nastaja značaj ka kor se to more goditi po humanističnih ukih Žalibože, da je mnogo profesorjev, ki neizmerne vrednosti klasikov ne poznajo in mislijo, da to je samo filologiČno gradivo. Latinščina, grščina, nem ščina in slovenščina se mora pametno učiti, se ve da brez zanemarjanja realističnih reči, potem bodo gimnazije pri naših mladeničih storile svoj namen :,: (Tatvina.) V našo tiskarnico je prod-siuočnjem po noči ulomil tat in iz komptoarja ukral okolo 400 goldinarjev denarja. Moral je biti s kluči dobro oskrbljen in imeti dobro poznanje prostorov. * (Zagreb) je kakor znano s plinom razsvetljen. Prejemniki plina pa tožijo, da je plinova svečava predraga — 1O00 kočnih Čevljev stane 5 gld. 90 kr. — in nekoliko jih hoče zopet petroleum za svečavo rabiti, ako plinov fabrikant 1000 k. č. nc da za 4 gl. Sploh je v manjših mestih s plinovo svečavo sitnost. Maribor mora skoraj vsak večer videti, da naenkrat plina zmanjka. * (V Breslavi) sta se dala dva moža fotografirati. Pa fotograf jih ni dobro naredil in nista zela podob, češ da jima niso podobne, kar so tudi strokovnjaki pred sodiščem potrdili. Fotograf pa se hoče maščevati. V ogledno okno obesi podobi onih dveh in zapiše spodaj : „Umorivca gosp. J. J." Vse je hodilo kupovat in gledat hudobneža, tako dolgo, da sta naslikana moža fotografa tožila. Toženec pa se sklicujo na razsodbo, da podobe niso podobne in više sodišče bode moralo dognati zanimljivi prepir. * (Telegraf) bode v nekolikih letih okoli cele zemlje šel. Severoanicrikanska vlada bode napravila podmorski telegraf od mesta Viktorije na skrajnem zahodu svojih držav, do Japana. Od tod pojde električni drot čez Sibirijo do Petrograda in bode tako v zvezi z evropskimi telegrafi. Električna iskra bode v 40 minutah, toraj še pred ko v treh četrtih ure, okoli cele zemlje prišla. Znano je, da obstoji med Evropo in Ameriko od 1. 180G podmorska telegrafična vez, ktera gre iz Valencije v zahodni Irlandiji do Ne\vfoundlanda. Tiskarski popravek: V našem listu št. 137, stran 1, v člauku: rP. Bcrnardus . . .u se ima Citati: „tudi Ptuj ima svoja (slovarjcpisca) Pcnja in Krpana", nc Kupana. Listnica' opravništva: G. T. L. pri sv. M. — Vaši listi so nam bili nazaj poslani. Torej za-ostanja nismo mi krivi. Zdaj dobite vse liste. Dunajska borsa 29. novembra. Enotni dri. dolg v bankovcih . 58 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 67 „ 60 , Kreditne akcije...... 317 „ — , 1860 drž. posojilo..... 101 . 25 , Akcijo narodno banke ... 8 . Vi „ London......... 116 . 80 , Srebro......... 116 , 57 . C. k. cekini....... 5 „ 5S „ Napol.......... 9 „ 27 , Zoper vsako bolezen kor tudi taki, ki jih do sedaj v Ljubljani Id ni bilo. Na izbiranje so tudi drnpi mnogo rabljivi oddelki, n. pr.: Jako okusni Jumitien rum, ekstra fin ruMkl ««J. razne fHfnre, čisto ribje olje. Tloll-ov» Najdlle-stupi*, vsi Hoflr*ovl izdelki iz malen, apftnjMkl «-»^J, tl«y rje% «-i»J, in mašilo i p rtritanje, prolln iiiMklNuno kri: mnogovrstne Nlndkarljc. Izločiti, mlropl in rokolade zoper UašelJ, in prsne bolezni. — Dalje: Stupa za konjp, toud in praseei trmto zoper podgane in miši, in prah zoper sitne mreese itd. itd. Vse čisto novo se dobi v prvi prodajalniei zelišč* in medle, rajev v Ljubljani nt velikem trgu poleg magistrata v hiši ..pri divjem možu" (wilden Mann). Za p. t. gg. zdravnike in razprodajalce po deželi bc bode cena še ,posebno znižala. — Kupcem iz dežele preskrbim brez dobička tudi druge stvari. — Dobro postrežbo po nizki ceni zagotovlja in Be obilnemu obiskovanju priporoča, (76—1) Afarirtccljskc porte, marinirane jegide (aaljische), ruske sardin zavit slanih (roUhttringeJ, skutni sir (primseukasj, goriški kostanj (maronij, vsake vrste caj in drugo špecerijsko blago priporoča po solidiii nizki ceni Ifcff. Belici«Js, (72—2) na grajSčinskcm trgu v Mariboru. Malčno - mila a I i (37—2) žajfa za rabo pri kopelji ali umivanji, bo izredno zdravilne za bolezni v mišicah, kosteh in živcih (izrek knjeza Bismarka. barona Heydta in baronice Grafenried itd. itd.), odstrane vse nečistote na koži in narede frišno in zdravo kožo. (Vsled poročila dunajske medicinske Presse.*) Pravo se dobi samo po dvornem liferanta Joancs Ho IT-o v e. k. konees. centralni depot Dunaj, 11 Karntnerring 11 in v Jjp«*W pri gosp. A—t. Defterim-**, apotekarju. rnge ćetirioglate oblike: Nositeljna moč: 1 2 3 5 10 15 cent. Cena, gld.: 18 21 58 35 45 55. Nositeljna moč: 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.: 70 80 90 100 110. JfatoeeeeVaee rnfjr t Nositeljna moč: 1 2 4 10 20 30 fnt. Cena, gld.: 5 6 7.50 12 15 18. Nositeljna moč: 40 50 fiO 70 80 fnt. Cena, gld.: 20 22 25 27.50 30. ttifff* -»n iivina z železnim obročjem in utegi (gevihti: Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.: 150 170 20O 230 300 350. ftoMlnf vage » Nositeljna moč: 50 60 70 80 100 cent. Cena, gld.: 350 400 450 500 500. Nositeljna moo: 120 150 200 300 cent. Cena, gld. 1 M0atje t?#e sorte drui/e vage itt utegri. M?" NaroČilom proti pošiljanju denarja ali na poštno 600^50 750 900. poduzetje ustreže precej: (li—37) kU IIii|?ttii Iy cV Comp., fabrikanti vag in ntegov. Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. Išče se dober kramar, v gostilnico „Hotel zur Ntadt Wien", na Ptujem. Gostilnica ima dosti sob za popotne, z vsem celo novim, ličnim pohišjcm, ledenico itd. in se prevzame s 1. januarjem 1872, ali na račun ali v najem pod dobrimi pogoji na več let. V go-stilnici se nahaja todi narodna Čitalnica. — Pra-šati se ima pri g. Mibael-u Planinšek-u ali pri g. dru. Ploj-u na Ptujem. (74—3) Epilepticni krč (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki je že več ko Bto ljudem pomagalo A. X¥ltt. (60—6) Linden-Strasse 18, Berlin. C. k. priv. cesarjevič Rudolfova železnica. Oznanilo. Podpisana direkcija se počeščuje dajati na občno znanje, da vozni red obstoječ na črti Ljubljana-Trbiž v zimskih mesecih ne bode premenjen in se bodo ko do sedaj izdajale karte za vožnje tour in retour po znižani ceni. Vlak št. 153 odhod iz Ljubljane Trbiž ob VI. nri 40 minut zjutraj. prihod v ■n XI. v 30 n predpoldne. Vlak št. 151 odhod iz Ljubljane r> 2. 35 n popoldne. prihod v Trbiž v 8. 20 v zvečer. Mak št. 152 odhod iz Trbiža n V. ti — n zjutraj. prihod v Ljubljano n X. 1J 30 v predpoldne. Mak št. 154 odhod iz Trbiža v 5. p 40 n bopoldne. prihod v Ljubljano 10. 30 n zvečer. Zveze: Vlak št. 153: zveza z omnibusom v Beljak. Vlak št. 151: zveza s pošto v Gorico in Videm. Vlak št. 152: brzovlak na Dunaj, poštna vlaka ha Dunaj in v Trst. Vlak št. 154: poštna vlaka na Dunaj in v Trst. Sejillttki št. 158 odhod iz Radoljce-Lesce ob V. uri — min. zjutraj. prihod v Ljubljano ob VIII. „23 „ „ Ta vlak gre za znižano ceno vsak teden dvakrat, ona dva dni, kadar je v Ljub1 -mi tržni dan in vsak prvi dan ljubljanskih letnih sejmov. Na I Mm.iji, v novembru 1871. Vfl*€*k€*IJll* Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovsek. Lastnik Kapuc in drugi. Tiskar: F. S kaza in drugi.