St. 269 V VMmv MrMft Posamezna številka 20 cent Letnik XLVII it 301 L wmk *m sjtinj. Ure* ^ let s« m pafel' jmSo* m. r m irrifBfri A ta m^ AiUb Ocrbic — Lititfr^ aaEdin—T TMrflUrfiiE*tt»wt L^SoMiiPt pol Ma L SL— fta cel* late L ftieaeb« 4 Hre * Tdaton finima U oprave it 11-8T- EDINOST rUMBfiM številke v Tata t« okolici po 20 cent — OfUsl se računajo t MnaU ene kolone <73 m| — Oglasi bgavctv in obrtnikov mm po 40 ccot nalivale poalanlce In vabila po L oglasi denarnih mvo4ov pn L X — MaU oglas! po 30 cent beseda, najmanj pa L % — Ogla* naročnina In reklamacije aa poHJaJo iskljntno upravi Edinosti« v Trstn, nllca sv, PraoCiika Aaiikege štev. 20, L nadstropje- — Telefon aredniltva in uprav« 11-67. Pravica manJSIn do ilvttenla Obupni klici Nemcev v Poadižju so načeli zadobivati glasen odmev tudi v dunajskem časopisju. Kdor s svojim mišljenjem in čustvovanjem ne živi morda tam daleč nekje v temnem srednjem veku, ampak v sodobnosti zmagoslavja nacijo-nalne ideje, se ne čudi temu. Čudil bi se, ako ne bi prišlo do takega odmeva. In vendar se tisk v Italiji — v deželi torej, ki se ima zahvaliti za svojo sedanjo veličino ravno neodklonljivi sili nacijonalne ideje — čudi reakciji, ki se pojavlja med Nemci onstran meje. Ne le čudi/ marveč se zgraža, jo obsoja in ji odreka vsako opravičbo. Temu svojemu ozlovoljenju daja izraza v razburjenih polemikah z dunajskimi listi. Tudi milanski «Sscolo», ki se sicer smatra kot resen in razsoden list in ki je v prejšnjih časih povedal tu pa tam kako pametno besedo, vodi že več časa polemiko z dunajskimi listi glede italijanske manjšinske politike. Tako se je razvnel sedaj v nekem dopisu z Dunaja. Huduje se, ker se dunajski listi pečajo s položajem Nemcev v Poadižju. Omenja izjavo v «Neue Freie Presse», da je fašizem uvedel ob zgornji Adiži režim, ki je -s skoraj barbarski*. Navaja kako «Neues Wiener Tagbiatt* govori o «trp!jenju Nemcev na južnem Tirolskem^, kjer očita fašizmu «žaljenje naše civilizacije in naših čustev®. Končno navaja «Secolo» trditev v rečenem dunajskem listu, da se i«Italijani kažejo fcorajžni zato, ker Nemčije ni več*. V svoji polemiki očita milanski list Nemcem, da so nesposobni za politiko, da so neiskreni, ker se z ene strani kažejo ^prijatelje* Italije, na drugi pa so pripravljeni se vezati tudi z obsovražljenimi Čehi v skupno fronto proti Italiji. Nikomur pa ne prihaja na misel — pravi «SecoIo» — kako so se Nemci in njihovi sopleme-njaki onkraj meje obnašali doslej. Se mačje razumljivo je milanskemu listu, da se nemški listi nič ne brigajo za usodo 8 milijonov Nemcev v drugih državah, tako innogo pa za 200.000 svojih sople-msnjakov v Gornjem Poadižju. «Secolo» ne more razumeti to razliko v skrbi za ene, ki so v vsrlikem Številu, in za druge, ki jih je le neznatno število. No, mi moremo dati milanskemu listu to pojasnilo. Nemške manjšine v Čeho-slovaški, Jugoslaviji itd. uživajo popolno svobodo političnega uveljavljanja in kulturnega snovanja. Na Češkem imajo svoje impozantno šolstvo; od ljudske šole in strokovnega šolstva vseh vrst pa do vseučilišča. Kakšen je položaj nemške manjšine v Jugoslaviji govori dejstvo, da so nje zastopniki v dobrem razmerju z :vlado in se nočejo pridružili opoziciji. Med najhujšimi očitki opozicije na račun vlade je ravno ta, da jemlje nemško manjšino v svojo zaščito preko opravičene meje ter da preko mere pospešuje nemško šolstvo. Kako pa se postopa z nemško manjšino v Poadižju in slovansko v Julijski Krajini? Izgnan je nemški in slovanski jezik iz vseh uradov, krati se tema manjšinama celo ljudska šola v materinem jeziku — o srednjem, strokovnem in višjem šolstvu seveda ni niti govora —, raznarodili so krajevna imena in javne napise v mate rinem jeziku na ozemlju manjšin, vsako javno politično uveljavljanje jim je onemo gočeno, vsaka beseda in vsak čin obrambo jezikovnih in narodnih pravic se označa kot pojav sovraštva proti državi Italijanski tisk je ne razume, pač pa razumevajo usodnost te razlike sopleme njaki poadiških Nemcev. Od tod tudi razlika v meri sočustvovanja in skrbi teh poslednjih za soplemenjake v Italiji in one v drugih državah. Je pač tako, da pameten človek ne hodi gasit tja, kjer ima večje imetje, ki pa ni v nevarnosti, ampak tja, kjer — gori in kjer je nevarnosl: r.ajhujša. Tu ima milanski list izčrpno razlago, zakaj se Nemci v inozemstvu toliko zavzemajo ravno za soplemenjake priključene k Italiji! To pa tem bolj opravičeno, ker s tem posnemajo — Italijane! Saj vidimo ravno te dni, kako .vsa italijanska javnost slavi delo društva Dante Alighieri, ki mu je poverjena skrb za italijanstvo v inozemstvu! Saj čitamo ravnokar o razpravah in sklepih kongresa ,v Trstu za razmah italijanstva preko mej Res strmeti moramo, kako si upa eSecolo* spričo teh dejstev prihajati na naslov nemškega tiska z lekcijo, da naj ,vse, kar se dogaja na tem ozemlju, smatra kot zgolj notranjo stvar Italije, v katero nima nobene pravice vmešavati se! Čudno zveni tudi apostrof v «Secolo», češ: "«če imajo, ,'vnanji Nemci svojo ,,srčno stvar", naj si jo le držijo, ali nikar naj ne prihajajo s protesti, ki se oglašajo ž njimi dan na dan, ker se Italija noče postaviti na njihovo stran«. Očita Nemcem, da si e tem večajo število sovražnikov, mesto da bi ga manjšali. Čudno, stokrat čudno je tako zasmehovanje srčnega čustva, če prihaja v listu naroda, ki mu je vsa politika — notranja in vnanja — narekovana v prvi vrsti od čustev — od vročega temperamenta. Se eno lekcijo daje Attilio Tamaro — ta naš stari znanec je namreč pisec članka v milanskem listu — nemškemu tisku. In Aa pouk je — najsočnejši. Opozarja namreč, da Italija ni nikaka narodnostna država, sestavljena iz večine in manjšin, marveč enotna, strogo nacionalna država t enim samim jezikom! Stališče, s katerega hoče g. Attilio Tamaro opravičevati postopanje z manjšinami, je naravnost takoj gorostasno, da je človeku, Itb to čita m čuje, težko verjeti svojim lastnika očem in svojim lastnim ušesom. Z isto pravico bi mogel trditi mož« da ni solnca na nebu in da nima tal pod nogamL* Vsak človek, ki nima mrene na očeh in ki ima nekoliko spoštovanja pred dejstvi, poreče, da je Italija, čim si je priključila drugorodne manjšine, postala narodnostna država, da živijo v nji tudi ljudje drugega rodu in jezika. Beseda ekscelence Rocco o požigu « Narodnega doma* kot izhodišču k gospodarski povzdigi Trsta; govori na kongresu za razmah italijanstva, v katerih se naglaša, da se bo ta razmah v slovansko edino-le iz privzgojene vere, da je Bog najprej ustvaril ItaHfane in potem še le ves ostati svet kot t- njen brezpomemben privesek! Na slično stališče se je postavil tudi italijanski poslanec Dudan na zborovanju medparlamentarne unije v Kopenhagenu in se s tem osmešil pred zastopniki vseh držav. Takšna teorija o postanku Italije je otročja. Po taki teoriji bi se meje Italije mogle začrtati ne pri Sežniku, ampak pri Vladivostoku. Dejstva pa so resna. Italija je nastala in se širila na isti način kakor vse druge države. S svetovno -vojno si je priključila drugorodno manjšifp, je pomagala ustvariti forum, hI naj manjšine. To te m dejstvo priznavalo te manjšine. Gospodje teh manjšin: vse to so odrazi čudne duševnosti. ki je ne more razumeti živ krst izven okvira iialijanskega nacijonalizma. Taka duševnost se je mogla razviti manjšine, ki z vso pravico zahtevajo, naj bo njih nova država okvir za njih novo življenje, ne pa okvir, v katerem naj se jim koplje — narodni in kulturni grob! Bolgarska noji jiisMs s« SOFIJA, 7. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da je bolgarska vlada v svojem odgovoru izročenem jugoslovenskemu poslaniku sprejela vse pogoje, ki jih je stavila beograjska vlada z ozirom na atentat na jugoslovenskega vojnega atašeja Krstića. Bolgarski tisk o napadu aa polkovnika Krstića SOFIJA 7. Bolgarski tisk enodušno obsoja napad na jugoslovenskega atašeja Krstića. — Neodvisni Ust »Slovo* piše: Napadalci ga gotovo niso nameravali umoriti, marveč samo izzvati spor, ki naj bi motil red, omajal stališče bolgarske vlade in povzročil kabinetno krizo. Demokratsko glasilo se vprašuje po napadalcih, ki so izvršili nezaslišan čin provokacije. Odnožaji med obema državama so na potu izboljšanja in bolgarski narod nestrpno pričakuje, da bi bili taki kot so bili nekdaj. Radikal piše: Policija mora napeti vse moči, da izsiedi krivce, ki so skušali motiti mir v državi. Glasilo demokratske zveze naglasa, da je napad delo ljudi, ki imajo skrivne politične namene. Povdariti je treba samo, da se je izvršil napad v času, ko ste se pričeli obe sosedni državi zbliževati. Dnevnik piše: Napad smatrajo v uradnih krogih za provokacijo, ki stremi za kompromitiranjem odnošajev med obema državama, ki so v zadnjem času znatno boljši. »Mir« pravi, da je vzbudil napad med narodom veliko ogorčenje. Socialistični »Narode naglaša, da so napadalci lahko zadovoljni, ker so dali priliko, da se vzbudi zanimanje za mimo sožitje obeh držav. Krstićevo mnenje o atentatu SOFIJA, 7. V svojem razgovoru z nekim urednikom je izjavil voj. ataše Krstić, da je uverjen, da ni šlo samo za navaden roparski napad in tudi ne za napad Makedoncev, ki se ne bi poslužili samokresa starega sistema, marveč gre za dejanje, ki naj bi motilo nadalj-no zboljšanje medsebojnih odnošajev med obema državama. Odslos Wi\Mm velika mm LJUBLJANA, 7. Včeraj dopoldne je ljubljanski veliki župan dr. Lukan brzojavno naznanil notranjemu ministru svoj odstop ter zaprosil za penzijo. Dr. Lukan je že izročil posle svojega urada načelniku notranjega oddelka gosp. J. Kremenšku, ki torej sedaj zastopa i velikega župana i pokrajinskega namestnika. Istočasno so bila vsa okrajna glavarstva brzojavno obveščena o spremembi v vodstvu pokrajinske, odnosno oblastne uprave. O odstopu drja Lukana je izdala popoldne pokrajinska uprava sledeči komunike: »Veliki župan g. dr. Miroslav Lukan je zaprosil gospoda ministra za notranje zadeve, da ga odveže od službe in upokoji vsled obolelosti, in je izročil danes svoje posle načelniku oddelka za notranje zadeve g. Janku Kremenšku, ki bo vodil posle pokrajinske uprave do nadaljne odredbe gospoda ministra za notranje zadeve.* Kralj ▼ Torinu T URIN, 7. Danes zjutraj je prispel Nj. V. kralj v avtomobilu iz Raconigi. Spremljal ga je gen. Cittadini. Kralj je obiskal penzi-jonat veteranov, ki ga je ustanovil zavod za propagando in oskrbo pohabljencev in veteranov. Izjave predstavnika Društva narodov in Italije RIM, 7. Sir Drumond, predstavnik Društva narodov je sprejel včeraj zastopnike tiska in podal nekaj izjav glede avdijence pri ministrskem predsedniku. Drumond je bil z izjavami ministrskega predsednika zelo zadovoljen. Osobito ga je razveselilo stališče Italije napram dništ^u, ki zasleduje ohranitev miru in mirno rešitev morebitnih sporov. Isto zadovoljstvo je izrazil tudi ob priliki sprejema pri italijanski zvezi za Društvo narodov. Obenem je izjavil, da bo tajništvo Društva narodov drage volje podpiralo vsako gibanje, ki stremi za širjenje vzvišenih nalog te važne ustanove. V svojem govoru se je dotaknil tudi vprašanja stališča Italije v raznih vprašanjih, ki so prišla pred Društvo, ko e Italija zavzela bodisi indiferentno sta-išče, ali pa tudi društvenim načelom nasprotno. To pa je circulus vitiosus, ki ga je treba odpraviti. Končno je zagotovil, da je njegovo potovanje namenjeno boljšemu spoznavanju stališča Društva v Italiji in stališča Italije v Društvu. PoložajeflemSIpostajo nevzdržen Socijalisti in demokrati v boju proti na cijonalistom in komunistom za ohranitev republike BERLIN, 7. Vsled energičnega nastopa policije se niso izgredi in plenjenja več ponovila. Toda kljub temu vlada v mestu veliko vznemirjenje; prebivalstvo živi v strahu pred novimi zapletljajL Neprestano se vršijo seje ministrskega sveta. Stresemann je baje zaprosil predsednika republike, Eberta, dovoljenja, da sme razpustiti državni zbor. Ebert je prošnjo zavrnil, dasi je svojeČasno — ko je šlo za odobritev pooblastilnega zakona — pooblastil Stresemanna, da izjavi, da bo državni zbor razpuščen v slučaju, da ne bi odobril pooblastilnega zakona. Po izstopu socijalistov iz koalicije je Ebert menja svoje stališče. Zavrnil je zahtevo Stresemanna, ker se poleg drugega tudi boji, da bi razpustitev državnega zbora pospešila zmago strank desnice,, ki bi ogrožala obstoj republike. Demokratska in socijalistična stranka sta se sporazumeli, da bosta izdajali enake proglase na narod, ki bodo pozivali vse republikance na boj proti reakciji. Demokrati so že izdali podoben proglas. General Reinhard je obvestil turingijsko vlado, da je dal svojim vojaškim oddelkom naleg, da razpustijo -^roletarske centurije Te centurije baje grozijo z- vdorom na Bavarsko; razpolagajo tudi z veliko množino orožja. Druge vesti spet pravijo, da gre za navadne tolpe, ki se bodo v najkrajšem času razšle, ker jim primanjkuje živeža. Policija v Berlinu je iztaknila dokumente, iz katerih je razvidno, da je komunistična sekcija v Hamburgu razposlala drugim sekcijam okrožnico, s katero jim naznanja, da bo proglasitev splošne stavke znamenje za vstajo proti meščanstvu. Dalje pravi okrožnica, da bo stavka bržkone proglašena 9. t. m. SMuratistKM gffisnie v Potetinatu PARIZ, 7. Včeraj je pričelo v Palatinatu, posebno v krajih ob Saari zelo živahno separatistično gibanje. To gibanje ni nikaki zvezi z gibanjem, ki ga je propagiral bivši bavarski ministrski predsednik Hoffmann, kateri je hotel ustvariti avtonomen Palatinat sporazumno z Berlinom, da bi na ta način postavil nekako protiutež separatistom samim. Dr. Heinze, načelnik stranke palatinskih kmetov, nasprotno nastopa po navodilih drja Dortena, s katerim je v zvezi. Socijalisti niso še nastopili protL Zavezniki v strika pred oboroževanjem lesOle Spomenica poslaniške konference nemški vladi PARIZ, 7. Dopisnik lista «Journal* poroča iz Berlina: General Nolet se je danes vrnil iz Pariza, kjer ga je zaslišala posla-niška konferenca. Dopisnik pravi, da je poslaniška konferenca postala nemški vladi ostro spomenico, v kateri zahteva, da se takof omogoči Noletovi vojaški misiji nadzorovanje oboroževanja nemške armade. Spomenica opozarja dalje Stresemanna, da se mora nadzorovanje raztegniti na vso Nemčijo in sicer tudi na Bavarsko. Častniki, člani misije, bodo vršili službo v vojaški opremi. Spomenica vsebuje tudi ukrepe, ki jih bo poslaniška konferenca storila v slučaju, da bi Nemčija ne sprejela zahtev poslaniške konference. V parlamentarnih krogih desnice so mnenja, da bo nemška vlada zavrnila te zahteve. Pred povratkom kronpriaca ? Nemčijo LONDON, J7. *DaiIy MaiU poročaj Haaga: Kljub nasprotovanju angleške vlade povrnitvi kronprinza v Nemčijo, je nizozemski minister za zunanje zadeve izjavil, da ne smatra kronprinza za ujetnika; potemtakem bo lahko takoj odpotoval, kakor hitro bo prejel od nemške vlade potrebno dovoljenje. Kronprinz bo bržkone odpotoval v najkrajšem času; poslovil se je že od mnogih družin. Prihod francoskega vojnega Ministra ▼ Ptsteldocf DCSSELDORF, 7. Vojni minister Magi-net je prišel danes zjutraj v Dfisseldorf in se je takoj podal v palačo generala je dok Rutiia Bopnsffia sekoSko v svojem ilališra Pred anglesko-francoskhn sporazumom? LONDON, 7. Odločitev Amerike glede konference radi odškodnin se je pričakovala včeraj ves dan. Znano je, da je sinoči vlada Zedinjenih držav razpravljala o zadnjih francoskih predlogih, ki jih je včeraj francoski poslanft v Washingtonu razložil v svojem pogovoru z državnim tajnikom Hughesom. Najbrže pa ni prišlo na tej seji vlade do nikakega uspeha, ker je prevladovalo mnenje, da je treDa čakati na posledice sestanka med Jusserandom in Coolidgejem. Hughes ne misli popustiti v točkah svoje note lordu Curzonu tako glede odškodnin, kakor glede medzavezniskih dolgov. Vendar goji ameriška vlada toplo željo, da bi s svojim sodelovanjem pomagala reševati najtežje vprašanje Evrope ter upa, da se bo Poincare dal pregovoriti k popuščanju v svojem stališču. Na drugi strani se je angleška vlada na podlagi sprejetih listin prepričala, da so Anglija, Italija in Japonska edine v tem, da je treba pustiti izvedencem gotovo prostost pri njihovi preiskavi o zmožnostih Nemčije za plačanje vojnih odškodnin. Ako bo pa Francija vstrajaia na svojem stališču napram ostalim zaveznikom, bo vlada Zedinjenih držav pustila pasti ves načrt. Razmotrivanja lista «New; York Times» ter drugih ameriških listov, katera so posneH sinoči angleški listi, potrjujejo, da je to ameriško stališče še vedno neizpre-menjeno. Mučen vtis je napravila v Londonu uradna izjava Zedinjenih držav, da ne more priti do sestanka izvedencev brez sporazuma s Francijo. Posebno so nad tem osupnjem liberalni * listi, ki so z vztrajnostjo govorili o možnosti anglesko-itali-jansko-belgijskega sporazuma za posebno povabilo Zedmjenih držav k preiskavi, ki bi se morala izvršiti v Nemčiji. To stališče Zedinjenih držav postavlja vse vprašanje zopet na začetni predpogoj obstoja med-zavezniškega sporazuma za sodelovanje Amerike. Vsled tega kliče danes ves angleški tisk po sporazumu med Francijo in Ameriko. V tem smislu je dala listom pobudo sinočnja objava celotnega besedila pisma, ki ga je Poincare izročil lord Creweju v odgovor na angleška prigovarjanja glede povabila Amerike k sodelovanju v komisiji izvedencev. To pismo bo danes pazno proučeval ministrski svet in bo jutri prišlo pred državno konferenco, ki zaseda baš sedaj v Londonu. Po paznem preči tanju tega pisma se pride do zaključka, da pomenijo najnovejši Poincarejevi predlogi korak naprej ^za dosego sporazuma med zavezniki. Poincare se namreč izjavlja tu za preiskavo plačilnih zmožnosti Nemčije sedaj in za dobo omejenega števila let Pri tem pa ne določa noia nikjer tega števila, tako da bi lahko določila to dobo komisija izvedencev sama pred začetkom svdjega poslovanja. Dalje ne vsebuje Poincarejeva nota nikake izključitve preiskave vprašanja zasedbe Porurja. Ti dve okolščini sta vzbudili v angleških krogih živo nado za dosego sporazuma med vsemi zavezniki. Današnji položaj je dal frankofilskim silam moč, da bodo mogoče pripravile angleško viado za sprejetje francoskih predlogov kot edino možnost za dosego medzavezniškega sporazuma, nakar naj se Amerika po svoji vesti odloči za ali proti sodelovanju na konferenci v danih pogojih. Na podlagi te zveze se bi mogla pričeti preiskava tudi brez Zedinjenih držav, ako bi te odrekle svojo pomoč pri reševanju odškodninskega vprašanja. In Anglija bi tudi tako dosegla svoj glavni namen. Nekateri listi so izrazili tudi željo, da bi Poincare prišel v London ter vrnil tako Baldwinu njegov obisk v Parizu. V resnici je neko angleško udruženje poslalo že Poincarejn povabilo na nek sestanek, ki se bo vršil v Londonu tekom tega meseca ter dalo tako francoskemu ministrskemu predsedniku ugodno priliko za ta obisk .j V Parizu se pa smatra, da to povabilo ni izšlo iz primernih krogov in da ga radi tega Poincare ne bo mogel sprejeti. Sporazum ne bo tako kmalu dosežen LONDON, 7. Listi objavljajo brzojavko iz Washingtona, da je pogovor med Jusserandom in Hughesom sicer razjasnil položaj, da pa bo poteklo še dosti časa, predno x> dosežen sporazum v vprašanju konference izvedencev. Nova navodila francoskemu poslaniku ▼ Washingtonu PARIZ, 7. Ministrski predsednik Poin-carć je sporočil brzojavno francoskemu >oslaniku v Washingtonu Jusserandu ne- nega sedanjega položaja je treba temeljite proučitve njenega gospodarskega stanja, kar se pa da narediti le na plenarni konferenci, ki mora biti v svojem delovanju popolnoma svobodna, predvsem gospodarska ter imeti vso pravico za razpravljanje o faktorjih, ki uplivajo na finančni položaj Nemčije. AMERIKA ZA POMOČ NEMŠKEMU LJUDSTVU LONDON, 7. Agencija Reuter poroča iz Washingtona: Predsednik Coolidge je mnenja, da bo moral kongres razpravljati o načrtu za pomoč bednemu prebivalstvu Nemčije. Predsednik je prepričan, da bodo pozimi zmanjkala v Nemčiji živila. Lloyd George apelira na ameriško pomoč Evropi NEW YORK, 6. Včeraj je imel tu Lioyd George govor, kjer je rekel med drugim to-Ie. «Versailleska mirovna pogodba ni zakrivila sedanje nevarnosti v Evropi. Vsaka pogodba stoji v razmerju z načinom, s katerim se jo izvršuje.» Lloyd George je tako-le zaključil: «Amerika je odgovorila na poziv Evrope leta 1917, pa je izvršila le površno svojo nalogo. Ako je ne bo izvršila do konca, ne bo mogla sedanja gcneracija uiti brez-primerni katastrofi. UBOJ POSLANIKA COBURNA LONDON 7. V pondcljek zvečer je prišlo v glavnem stanu Ku klu klana v Atlanti do ostrega prepira med Viljemom Coburnom, poslanikom starega glavnega stana in urednikom uradnega glasila vladne palače Foxom. Med prepirom je Fox potegnil samokres in ustrelil svojega nasprotnika, ki je ostal na mestu mrtev. 25 mrtvih In 80 ranjenih v spopadih med stavkajočimi in policijo KRAKOV, 7. Včeraj popoldne je prišlo v mestu do spopada med stavkujočimi in policijo. Pri tem je bilo ubitih 25 oseb, 30 jih je bilo težko ranjenih. Vaje ameriškega brodovja NEW YORK, 7. Meseca januarja se bodo vršile najzanimivejše vaje kar jih pozna zgodovina ameriškega brodovja. Atlantsko in pacifično brodovje zapusti svoja pristanišča 3. januarja. Vaj se bodo udeležile tudi najnovejše bojne ladje, ki so opremljene z modernimi topovi. Eksplozija v ameriškem rudnika CHARLESTOWN, 7. Danes zjutraj je nastala eksplozija v nekem rudniku v Glenrogeru, ki je povzročila precej nesreče. Od 65 rudarjev, ki so delali v rovih je bilo rešenih 23. Za usodo nekaterih se še ne ve, pač pa so izkopali že 23 irupel ponesrečencev. BECLEf, 7. Poročila pravijo, da je našlo ob priliki eksplozije smrt 427 rudarjev. Ostali so bili rešeni. Degouta s katerim se je dolgo razgovarjaL catera pojasnila v ispopolnitev predvčerajšnjih njegovih izjav aržavnemu tajniku iughesu. Zunanji minister je pričel sestavljati spored bodočega delovanja konference izvedencev. Za danes se pričakuje angleški odgovor na zadnjo Poincarćjevo pismo. Hečrt a sestanek izvedencev pred godcem ? LONDON, 7. «Times* piše, da se bo moralo mogoče popolnoma zapustiti načrt za konferenco izvedencev za ugotovitev zmožnosti Nemčije za plačanje odškodnin. Po zatrdilih omenjenega lista se približujejo temu mnenju politični krogi v Parizu, Londonu in Washingtonu. Preiskava v mejah, stavljenih od Poincarćja, bi namreč ne dovedla do nikakih zadovoljivih uspehov. Za rešitev Nemčije iz njenega obup- Razmejitev Letonske in Estonske RIGA, 7. Iz Taillina so se vrnili letonski delegati na letonsko-estonski konferenci. Pogajanja so privedla do zaželjenih uspehov. Bila je končnoveljavno določena meja med prizadetima državama; dne 1. decembra bodo carinarne že prestavljene v smislu nove pogodbe. Dalje sta državi sklenili pogodbo glede carinske edinstvenosti in obrambni dogovor, ki ostaneta v veljavi 7 let. Posledica napada na lorda Kirtchenerja LONDON, 7. Danes je bil aretiran lord Alfred Douglas radi svojih opravljivih del na Churchilla naslovljenih: Napad na lorda Kirtchenerja, resnica o jutlandskem boju in Židje.___ Objava nemških diplomatičnih spisov BERLIN, 7. Koncem novembra bo izdana druga serija nemških diplomatičnih spisov, ki se nanašajo na prvo desetletje vlade Viljema II. Ostali spisi do izbruha svetovne vojne bodo objavljeni do prihodnjega poletja. ___ Prihod grškega poslanika v Carigrad CARIGRAD, 7. Grški odpravnik poslov Politis je prispel danes v Carigrad. Zborovale! za gospodarski razmah Italije v Tržiču TRŽIČ, 7. Danes zjutraj so prispeli iz Trsta udeleženci zborovanja za gospodarski razmah, da si ogledajo tržiške ladjedelnice. Sprejela sta jih comm. Cosulich in župan. Ob 15. so se odpeljali proti Trstu. Valutno politika u Jusoslaulji Kontingent novcansc se ne poveča - Varna seja upravnega odbora Narodne banke BEOGRAD, 7. Včeraj dopoldne J in popoldne je zboroval plenum Narodne banke Sklepalo se je o tem, ali obstoji potreba, povečati obtok novčanic. Po uvodnih formalnostih je povzel besedo član uprave Miroslav Kulmer in pojasnil stališče denarnih zavodov, ki so se udeležili konference v Zagrebu dne 23. oktobra. Konle-renca v Zagrebu se je v glavnem bavila s predlogom »Izvozne banke», naj bi se od Narodne banke zahtevalo, da za jesensko kampanjo izda v obliki kratkoročnega meničnega posojila kredit do 500 milijonov dinarjev, kar naj se potem na poletje ukine. Ta predlog je Zagrebška konferenca denarnih zavodov v celoti sprejela in gosp. Kulmer ga je na seji formalno stavil. m •EDINOST* ■---1--- Nato se je oglasil finančni minister dr. Stojadinovlć. V dolgem govoru je pojasnjeval stališče vlade, ki se protivi povečanju novčaničnega kontingenta. Navajal je Številke, iz katerih slecu, da pride .v Jugoslaviji na vsako glavo 500 dinarjev, dočim pride na Čehoslovaškem 640 čK, na Francoskem 900 fr. Opozarjal je na različne razmere, ki vladajo v omenjenih državah in jih primerjal z jogoslovenskimi razmerami. Čehoslovažka potrebuje več denarja ker je industrijska država, Jugoslaviji tega ni treba kot agrarni državi finančni minister smatra, aa je pomanjkanje denarja obči pojav in da povzroča prehodne krize, kakršne občutijo* danes tudi Francija, Anglija, Amerika in Japonska. Na Japonskem je leta 1920 bankrotiralo 64 bank, vendar so preprečili denarni krah. Po mnenju ministra bi draginja le naraščala, ako bi se tiskali novi bankovci. Ogroženo bi bilo ravnotežje državnega proračuna. Ker se gospodarsko stanje popravlja in ker je ustaljen budžet, preko katerega se ne bo šlo, je jasno, da se bodo morale vse postavke zmanjševati. Res je, da je jugoslovenska industrija v krizi, ker je začela delati z nezadostnim denarjem. A kriza v Angliji, kjer je poldrugi milijon delavcev brez posla, je še večja. V Jugoslaviji tega ni. Delati je treba stopnjema in se ne zadolževati. Situacija je opasna. Videli smo, kako so tuje valute skakale, ko se je v Jugoslaviji denar tiska!. Vlada je odločno proti povišanju kontingenta. Za finančnim ministrom je govoril vice- V Trstu, dne 8. novembra 1923, guverner Narodne banke dr. Protić, Id je zastopal isto stališče. Izjavil je, da je Narodna banka proti tiskanju novih novčanic, Potem je govoril minister trgovine in industrije dr. Kojič, ki je naglašal, da jogoslovenski izvoz narašča in da je prvo polovico tega leta znašal tri milijarde, do konca tega leta pa bo dosegel 6 milijard, tako da se izvoz in uvoz izenačita. Nastopil je proti izpremembam pravilnika Narodne banke. Nastopni govornik Miloš Savčić je ugotovil, da primanjkuje industriji kapitala in da bi bilo treba industrijo s krediti podpirati. Po njegovem mnenju denarna kriza še ni na vrhuncu, temveč bo še naraščala. Ko so govorili še nekateri govorniki, je plenum ugotovil, da ne vlada pomanjkanje denarja, temveč da se krediti ne uporabljajo pravilno. Popoldne sc je seja nadaljevala. Razpravljali so o raznih administrativnih vprašanjih. ——— Snoči je Narodna banka izdala nastopni komunike: Glavni upravni odbor Narodne banke je na današnji seji po dolgem pretresu o vprašanju kreditov ugotovil, da sedanja kriza ni izzvana vsled pomanjkanja denarja, temveč po napačnem uporabljanju kreditov. Leka za odstranitev te krize torej ni iskati v povečanju novčaničnega prometa, temveč v odstranitvi vzrokov, ki so izzvali krizo. Narodna banka meni, da obtoka denarja ni treba povečati, temveč da se mora ostati pri dosedanjem kontingentu novčanic. gyii|i in r@¥oiudienamo gibanje v Hentčiii Ob dnevih strahovitega valutnega padanja v Nemčiji se nahaja \'Jada v stalni krizi in negotovost je vsak dan hujša. Nič čudnega, ako beremo vsak dan o plenjenju, spopadih in o pooštrenju razrednega beja. Zadnjič smo ravnokar poročali, kakšen, poraz je doživel nemški socializem na Saškem, in danes stojimo pred poostreno krizo v vladi, pa tudi gospodarska kriza je z vsako uro večja in razredni boj prihaja do večjih bitk. Ena taka bitka je bila komunistična vstaja v HamLurgu. Po številu udeležencev pa tudi mrtvecev in ranjencev se more sklepati, da jc bila stvar resna, vsaj za mesto Hamburg. Komunisti so bili sicer poraženi, vendar pa je ta poraz bolj lokalnega pomena. Napetost med levičarskimi in desničarskimi stru jami je vsak dan večja in bati se jc izbruha. Ne glede na to, kdo bi zmagal v tem končnem spopadu, je jasno, da bi nova meščanska vojna bržkone pokopala enotno nemško državo. Komunistična stranka v Nemčiji je razmeroma zelo močna in bojevita. Komunisti silijo k odločitvi, ker menijo, da bi bil sedaj ugoden čas za njihovo stvar. Brez socialistov pa si ni mogoče misliti na kakšen uspeh proletariata v morebitnem spopadu z desnico, da niti ne omenimo posledice morebitne zmage levičarskih strank. Damoklejev meč meščanske \rojne, ki visi nad Nemčijo, sili vsakega udeleženca, da se vprašuje, kaj napravi Rusija v slučaju meščanske voine v Nemčiji. Ni treba še posebej omenjati, da pričakujejo nemški komunisti izdatno pomoč od Rusije v slučaju spopada z reakcijo. Kako si to predstavljajo, je malo težko razumeti. Ali naj Rusija pomendra Poljsko, naj zavrže ali raztrže sklenjene pogodbe z obmejnimi sosednimi državami, da se požene v nevarno pustolovščino z nemškimi komunisti? To je pač malo verjetno.., Rusija potrebuje miru in tudi ne bi moglo biti v interesu sovjetske vlade, da bi meščanska vojna v Nemčiji ustavila industrijsko proizvodnjo šestdeselmiljonskega naroda. Saj pričakuje rusko gospodarstvo baš od nemške industrije najizdatnejši prispevek k svoji obnovi. V zadnjih dnevih so razni časopisi prinašali zaperedoma tatarske vesti iz Rusije, Čitali smo na primer, da Rusija mobilizira, da zbira čete na poljski meji, da išče prelom s poljsko vlado, ter se pripravlja, da vkoraka v Nemčijo na pomoč nemškim komunistom. Te vesti so popolnoma izmišljene. Tudi ni težko uganiti, kdo jih je vrgel v svet in s kakšnrm namenom. Po vseh zunanjih znakih sodeč, je stvar taka-le: Nemške reakcionarne struje bi rade izzvale komuniste k prevratu, da bi se potem vrgle z vso močjo na proletarske stranke in ustanove ter vzpostavili, desničarsko diktaturo. Koliko so pri tej igri udeležene nekatere dinastije, je sedaj težko presoditi. Gotovo je, da je desna reakcija, ki sili k odločitvi, ker je bolje pripravljena od levičarjev. Komunisti so sicer tudi bojeviti, kakor že rečeno, toda zadržuje jih previdna socialna demokracija, katere «previdnost» pa gre precej daleč, kakor nam dokazuje slučaj saške vlade. V slučaju pa, da bi nemški fašisti zares skočili na noge, je skoraj gotovo, da se tudi socialna demokracija dvigne ter pozove svoje pristase na skupen odpor s komunisti. Če oriie pa že pred spopadom do kakšnega pakta med socialisti in komunisti, tedaj bodo ur. eli reakcionarci nevarnega nasprotnika. Precej verjetno je, da tretja internacio-nala ne bo pahnila nemških komunistov v brezupen boj z meščanstvom, ampak da bo svetovala skrajno previdnost in sauozatajevanje. In tudi sovjetski državniki se trudijo dokazati nemškim komunistom, da je njihovo upanje v oboroženo pomoč Rusije neutemeljeno. Trocki se je v nekem pogovoru z ameriškim senatorjem King-om glede tega vprašanja dovolj jasno izrazil. Rekel je: *Če bi mogli zagotoviti zmago nemške revolucije, ne da bi bilo treba tvegati vojaške operacije, tedaj bi pomagali z vsemi našimi močmi. V notranjo vojno pa se ne želimo vmešavati, ker bi bila naša inter- vencija možna samo, če bi napovedali vojno Poljski, Vojne pa nočemo». Te besede so take vplivale na nemške komuniste, da nekateri niso mogli verjeti v njih verodostojnost. Ko pa je «Pravda* 30. septembra prinesla avientično poročilo o omenjenem razgovoru, ni bilo več dvorna o resničnosti tega za nemške komuniste tako poraznega poročila. Pred nekaj tedni je Radek svetoval nemškim komunistom, naj počakajo z revolucijo do tedaj, ko bo njih stranka štela milijon članov. To se pravi, da je treba počakati še dolga dolga leta. «Pravda» je objavila en Radekov članek, v katerem se protivi taki revoluciji v Nemčiji, ki bi potrebovala rusko intervencijo. In pred kratkim je izšel v «Vorwartsu» značilen članek, ki ga je spisal urednik ruskega sovjetskega dnevnika «Nakanunc», doktor Cahotin. Objavil je članek v nemškem listu in to celo v socialno-demokratskem zato, da pride med veliko število bralcev. Čahotin pravi, da je v Nemčiji kakor tudi v Rusiji nekaj razgretih glav, ki si žele meščansko vojno v Nemčiji. Toda ruski državniki, katere vodi razum in razsodnost, so ji nasprotni. Zatorej ni res, da dela Rusija propagando za revolucijo. in meščansko vojno na Nemškem. Rusija ne potrebuje sedaj nobene druge propagande. Dejstvo, da se konsolidira, in ta konsolidacija je očitna za vse, je že samo na sebi najboljši propagandni činitelj. Rusija prihaja do moči in že ta njena okrepitev v zvezi s svojo uspešno družabno obliko potiska velike ljudske množice Evrope na pot evolucije, ki jih bo privedla do prave socialistične d^bo-kracije in do delavske države. In vse to se bo zgodilo brez katastrof. Če so caristično državo v prejšnjih časih primerjali vojaškemu valjarju, se da sovjetska država primerjati ekonomskemu valjarju, ki bo neizogibno prisilil Evropo k Zvezi delavskih držav. Brez katastrof, brez revolucij, bo morala Evropa po zaslugi zmagovite ruske revolucije dospeti polagoma do istega položaja. In baš zmaga ruske revolucije je oni jez, in bo prihranil evropskim državam pogubne revolucije in meščanske vojne. In nasprotno, nič ne bi tako motilo mirnega razvoja Rusije in torej končne zmage ideje delavske države v Evropi kakor izbruh meščanske vojne v Nemčiji. Kakšne bi utegnile biti posledice meščanske vojne v Nemčiji? Če bi delavstvo podleglo, tedaj bi se evropska reakcija ojačila, ojačil bi se evropski fašizem, in torej bi tudi zastal mirni razvoj Rusije. V slučaju zmage, kar pa je zelo dvomljivo, bi Rusija dobila zaveznika, ki bi bil gospodarski zelo šibak in za katerega bi morala Rusija silno mnogo žrtvovati. «Vse to je treba jasno in glasno povedati vsem, zakaj v tem trenotku moramo pogumno zreti v obraz resnici. Stvar je torej jasna: Če je mogoče ohraniti enotnost nemške republike, ki je potrebna za potlačitev reakcije, če se morejo izvesti zahteve nem-škili delavskih slojev in njihovih glavnih predstavnikov — socialne demokracije in sindikatov — tedaj je tudi dana možnost za mirni razvoj Rusije in torej za končno zmago ideje socialistične države. Toda če se koalicija razbije, če se državni zbor razpusti in pride Stresernannova diktatura, ki se mora prej ali slej preleviti v vojaško diktaturo, tedaj je v nevarnosti proces konsolidacije v Rusiji in torej tudi končna zmaga socializma v Evropi. V tem slučaju bi nastal težek položaj tudi za edino delavsko državo, za Rusijo. To naj bi razmišljali zlasti oni, ki tako radi poveličujejo rusko revolucijo, ki bi pa istočasno utegnili s svojimi nepremišljenimi koraki preprečiti končno zmago revolucije in socializma*. Kaj takega se ni še čulo iz sovjetskih krogov. Kolika izprememba od 1. 1920., ko je tretja intemacionala tako ostro nastopala proti socialni demokraciji v Italiji in ukazala komunistom odcepitev. Bridke izkušnje italijanskega proletariata so iz-pametovale tudi vodilne kroge današnje Rusije. V vsem pa se vadi, kako zelo si žele današnji ruski državniki miru in jih dahnila, pa naj bi zopet pričela z vojno. Razume se, da ne bo moglo še tako miroljubno stališče ruskih komunistov in državnikov preprečiti dogodkov v Nemčiji, ki naglo dozorevajo. Pravo čudo bo, če ne pride v najkrajšem času do silnega prevratnega valovanja v današnji Nemčiji, kjer je valutna špekulacija nakupičila vse bo~ gastvo v roke nekaternikov, medtem ko vsi sloji ljudstva dejansko stradajo. Že sam boj za življenski obstanek ogromnih množic sili k neki odločitvi bodisi na desno ali na levo. Dogodki bližnjih dni nam u-tegnejo dokazati pravilnost naših domnev. V očigled tej resničnosti se utegne v zadnjem trenotku izpremeniti tudi- sedanje miroljubno stališče Rusije. Zato so vse gorenje izjave le izraz želja sedanjih ruskih državnikov, izključeno pa je, da bi se Rusija desinteresirala za nemško revolucionarno gibanje, če bi se v Nemčiji zares vnela meščanska vojna v velikem obsegu. Za sedanji režim v Rusiji pač ne more biti vseeno, kako se izteče boj med levico in reakcijo v Nemčiji. Vsa zunanja znamenja dokazujejo oljčnem, da si Rusija prizadeva vzpostaviti enotno proletarsko fronto v Nemčiji. In ker si brez sodelovanja socialne demokracije ni mogoče misliti uspešne obrambe proletariata proti grozečemu fašizmu, tedaj je jasno, da bodo morali nemški komunisti popustiti in se sprijazniti s socialnimi demokrati, morda celo na ukaz tretje internacionale. Kakor je v 1. 1920. tretja internacionala ukazala italijanskim komunistom odcepitev in je torej povzročila razkol, tako u-kazuje danes nemškim komunistom zvezo s socialno demokracijo. Torej nekaj popolnoma nasprotnega. Ta evolucija v mišljenju oficialnega komunizma dokazuje, da se je tretja inter-nacionala nekaj naučila iz proletarskih porazov. Danes stoje tudi ruski boljševiki na stališču, da je bolje socialno-demo-kratski režim kakor pa fašistovska diktatura, pa naj bo to v katerikoli deželi Evrope. Zavračanje onih «razgretih giav» se more torej istočasno smatrati za poziv tretje internacionale kom^mistom, naj s svojo nepopustljivostjo nikar ne preprečijo enotne proletarske fronte v Nemčiji. govorniki nacionalizacije države, bi bilo to jasen dokaz, da ni v Evropi razen Rusije narodnih individualitet. Kajti ustave ostalih evropskih držav so si zelo slične in lahko rečemo, da so narodna nasprot-stva sleparija, ki nas skuša uveriti, da oni, ki govori drugi jezik tudi drugače misli in je bistveno tuj. To lahko odpravimo samo z izobrazbo v smislu medsebojnega spoznavanja in razumevanja. Kakor hitro se bodo narodi naučili ceniti duševne voditelje svojih sosedov, se jih bo polastil čut solidarnosti, ki bo dovedel na podlagi faktične kulturne vzajemnosti do panevropske zveze. Narodni pantheon naj se ne izpodrine, marveč preobrazi v evropski pantheon, kjer bodo veliki sinovi vseh narodov v enaki meri spoštovani. Narodni šovinizem pa je sramotna pega na evropski kulturi.. Prišel bo časr ko se mu bomo ravno tako rogali, kot se danes posmehujemo verskemu fanatizmu. To doseči je naloga vseh pravih Evropejcev. Kajti od tega je odvisno, ali bo Ev-« ropa umrla na posledicah svetovne vojne, ali pa vstala k novemu življenju. DNEVNE VESTI Dunajski listi prinašajo izvlečke iz zanimivega predavanja, ki ga je te dni imel na Dunaju dr. Coudenhove - Kalergi. Coudenhove je predaval o «narodu kot cerkvi» in prišel do zelo zanimivih zaključkov. Njegovo predavanje je izzvalo med mnogoštevilnimi poslušalci in v javnosti precejšnje odobravanje. V naslednjem hočemo podati nekaj misli, ki se nam zdijo vredne, da jih zabeležimo. On pravi, da je mistifikacija in gola goljufija govoriti v smislu evropskega naci-jonalizma o narodih kot krvnih skupnostih in skupnostih plemen. V Evropi ni čistih plemen. V njej živi samo eno veliko mešano pleme, ki razpada samo po podnebju in kenfesijah v razne vrste. Pripadniki poedinih vrst pa tvorijo narod predvsem na podlagi skupnega materinega jezika. Napačno pa je iz jezikovne skupnosti sklepati na plemensko skupnost. Prusi in Čehi so si n. pr. po pokolenju bližji nego Prusi in Švabi. Ne pokolenje, marveč jezik je, ki v Evropi določuje pripadnost k enemu ali drugemu narodu. Vendar pa je treba povdariti, da se nacijonaina pripadnost ne krije vedno z jezikovno skupnostjo. Irci, ki govore angleški jezik, se vendar čutijo kot narod. Verska in zgodovinska nasprotja lahko zmanjšujejo učinke skupnega jezika. Vedno pa je zavest kulturne vzajemnosti ona vez, ki združuje posamezne narode. Obstoja evropskih narodov nikakor ne smemo tajiti, toda oni ne pomenijo krvne, marveč duševno skupnost. Narodi v smislu kulturne skupnosti pa nastajajo iz medsebojnega razmerja med ljudstvom in njegovimi duševnimi Ye"' kani, njegovimi pesniki in pisatelji. Vsak narod se probudi šele v svojih genijalnih sinovih. Šele slednji vzbudijo v njem zavest narodne samoniklosti. Tako je bila v srednjem veku krščanska zavest element, ki je združil narode v enotno katoliško nacijo. Ta element je bil močnejši nego razdružujoče jezikovne razlike. Isto najdemo še danes pri narodih sprednje Azije. V Evropi pa je to čustvo verske skupnosti pahuil v ozaoje nacijonalizem, ki je raste! na podlagi jezikovne razdrapanosti. Kot nekdaj za vero, tako umirajo danes Evropeci za svoje narode. Ne krvne, marveč šolske skupine so evropski narodi. Iz primerjanja prejšnje versko in današnje narodno orijentirane kulture, izhaja meja med narodno presveto in narodnim barbarstvom. Kjer je nekdaj prešla verska kultura v verski fanatizem, tam prehaja tudi današnja narodna prosveta v narodni šovinizem. Ljubezen do lastnega se zamenjuje s sovraštvom vsega drugega. Tu kot tam tiči vzrok v pcmanjkljivem poznavanju tujega. Med naraščanjem polovičarske izobrazbe in naraščajočim nacionalizmom obstoja brezdvomno tesna vez. i a strup ne more pa tudi škodovati splošno izobraženemu, ki vse pozna in razume. Stremeti moramo torej za tem, da pridemo čim prej do dobe strpnosti, ko se bo ljubezen do lastnega izpopolnjevala s spoštovanjem tujega. Prišel bo čas, ko ne bo več veljalo na narodnost preneseno načelo cuius regio, eius et religio. Narodna pripadnost bo postala ravno tako zasebna zadeva, kot je danes verska pripad^st zasebna stvar vsakega človeka. Prodna bo zavest, da se odigrava življenje naroda na docela drugem torišču kot življenje države. V slučaju, da je nacionalizacija dr- GLAS LJUDSTVA Todi t cisto slovenskem Sv. Antonu pri Kopni so uvedli italijansko šolo. Ta ukrep je silno razburil vso vas, posebno pa stariše šoloobveznih otrok. Vsi so izjavljali odločno in glasom skrajne razburjenosti, da hočejo, naj se jim otroci poučujejo v materinem jeziku, ker je to njihova državljanska — enake dolžnosti, enake pravice — in človečanska pravica. Svoja čustva je 164 očetov izrazilo v protestu, ki so ga izročili minulega ponedeljka kraljevemu podpreiektu v Kopru. Protest se glasi: «Podpisani občani katastralne občine Sv. Anton pri Kopru protestiramo proti u-vedbi italijanske šole in odločno zahtevamo pouk v našem materinskem slovenskem jeziku*. «Gor. Straža* od 5. t. m. objavlja sledeče proteste treh občin iz Goriškega proti poitalijančevanju naših šol: Protest Rihemberka; Podpisani stariši občine rihemberske protestiramo svečano pred Bogom in človeštvom proti uvedbi italijanskega učnega jezika na naših ljudskih šolah. Pokore č se oblastvenemu ukrepu, ki obsoja naš jezik na ve-šala, ga smatramo za nezaslišano nesrečo, za ntfvečjega izmed udarcev, ki padajo na nas dan za dnem in večajo naš obup. Dvigamo ta svoj glas. da bi gs slišali daleč in da bi zatesanil otročje jecljanje nekaterih ohromelih duš, ki nam podtikajo drugačno mnenze, kot je zgoraj izraženo, in katerim izražamo na tem mestu svoje najgloblje zaničevanje. (Sledi 280 podpisov). Protest občine Vrtojbe: Podpisani slovenski stariši v Vrtojbi pri Go- j^^'^"iisto^cdSdbo treh prefektov v Julijski rici so z ogorčenjem zaznali, do se Že; Krtini. člede slovenskih listov. To da ni bit ško zastopstvo® je bilo povsod prav pri-*1' jazno in slovesno sprejeto. Povabljeni so bili tudi k svojemu najmogočnejšemu kolegu rimskemu županu, pravzaprav komi-« sarju, ki jih je nad vse prijazno sprejel in pogostil. V imenu kraških županov se mu je v kratkih besedah zahvalil g. Mahorčič,^ ki je bil predstavljen kakor predsednik"* (dejanski je bil le podpredsednik sloven-.v ske Županske Zveze). One 31. pr. m. so bili kraški župani in veljaki povabljeni za 4. pop. na forum, da bodo predstavljeni ministrskemu predsedniku Mussoliniju, In res točno ob 4. je vstopil eksc. Mussolini, kateremu jc svetnik prefekture v Trstu g. Canella pred-^ stavil vse Člane kraške deputacije. Eksc-. Mussolini je vsem stisnil roko. Ko jc prišel do g. dekana Štolfe, ga je ta nagovoril z govorom, ki je trajal 20 minut. Najprej se je zahvalil min. predsedniku, da je preklical krivičen ukaz glede dvojezičnosti naših listov. Potem ga je prosil, da bi Fe hitro in ugodno rešilo vprašanje vojne odškodnine, da bi se davki znižali, obzirno odmerjali in iztirjevali in predvsem p p, da se ohrani na naših ljudskih šolah slovenski učni jezik, a italijanščina na} bi bila obligaten predmet. Eksc. Mussolini je pazno poslušal, a ni nič odgovorih To poročilo, ki nam je prišlo od prizadete strani, priobčujemo brez komentarja v edino svrho, da bodo naši čitatelji pravilno informirani. Dolžnosti i ju pravice «11 Popoio di Tricstc» jc nedavno v nekem dopisu iz Postojne očital ljubljanskim < kicrH kaiccai*, da nočejo priznati, kako velikodušnega sc jc pokazal ministrski predsednik Mussolini s svojim odlokom, s katerim Jc raz,-. venscini _ _ tej nečloveški, nekulturni uvedbi dviga podpisani slovenski stariši najodJocuejsi ugovor ter zahtevajo, da se spoštujejo njihove naravne in božje pravice do otrok kakor tudi pravice otrok do vzgoje in izobraževanja v materinem jeziku* Podpisani slovenski stariši pa bi pozdravili pouk italijanskega jezika, ki bi značil za njihove otroke pridobitev na duševnem in gmotnem bogastvu. (Sledi 65 podpisov). Protest občine S t. Peter: Podpisani slovenski stariši odločno ugovarjajo, da se je uvedel na ljudski šoli v Št. Petru pri Gorici za prvi razred italijanski učni Jezik, kar nasprotuje vzgojnim, naravnim, človeškim in božjim zakonom ter zahtevajo, da se njihovi otroci poučujejo v slovenskem materinem jeziku. Nič pa ne ugovarjajo, če se na ljudski šoli poučuje tudi italijanščina kot obvezen učni predmet, ker se zavedajo potrebe, da znajo njihovi dopisnika — pobožna želja?! Sklicuje sc na dejstvo, da tudi v Jugoslaviji postopajo obla-stva proti poedmim listom. Mož pa jc pri tem tako nepreviden, da ugotavlja, da morajo ured-, niki takih listov v zapore, da sc je uvedlo torej proti njim sodno postopanje. Z drugo besedo, da mora oblastvo pred sodiščem opra-, vičiti svoj postopek. No, to ni glavno. Glavno ,jc marveč, da je odredba naših prefektov za-t dela vse nase liste brez izjeme, tudi najnedož-t ne j še — mladinski «Novi Rod>, Ženski svet-, — ki že po svoji nalogi ne morejo imeti nobenega stika s politiko in zato tudi ne morejo spravljati v nevarnost nobenega državnega interesa. Vrhu tega je bii odlok prefektov absolutističen čin, ki ni obremenil prefektov i: nobeno odgovornostjo. — Postojnski dopisnik tržaškega lista nam očita, da lažemo in da ka-. limo javni red. S čim? Kako? Je-!i dejstvo ali ni n. pr., da sc nam hoče poitalijančiti naše Šole?! Je-li ni to nakana, ki mora krvavo zadeti vsako zavedno ljudstvo? iMari lažemo. otroci tudi italijanski jezik in ker znajo k;"govorjmo 0 tej nakani? Mari motimo jav-ceniti visoki kulturni pomen znanja itau- j nJ m[r g tcm -c Obsojamo nakano, ki razburja fanščine. (Sledi 62 podpisov). Protest občine Šturije-Za-p u ž e: Podpisani stariši šoloobveznih otrok, opiraje se na naravno in božjo postavo, slovesno in glasno protestiramo proti uvedbi italijanskega učnega jezika v ljudsko šolo. Mi smo po naravi stariši svojih otrok, ki so kri naše krvi. Rediti in vzgojiti jih moramo s skrbjo in trudom, zato hočemo in tudi zahtevamo, da častijo in spoštujejo tudi zastopniki države, vezani' na naravno in božjo postavo, naš jezik in rod in zato nočemo, da bi naši otroci, ki vstopajo v šolo, čutili, da je njih jezik in rod starišev manj vreden cd italijanskega. Mi plačujejo šolo in pošiljamo v njo svoje otroke, da se česa naučijo, niti svetovna" revolucija ne mika več. Tolžave in podržavljenje naroda res izraz ie umevno. Rusija se ie komai malo od- narodne individualnosti, kakor trdivo za- naravna podlaga prvotnega pouka. Pravic, ki nam jih dlajeta Bog in narava, ki jih vsak kulturen in civiliziran človek priznava, si ne damo vzsii. Državi damo vse, ker zahteva, naravnim in božjim pravicam ter zavesti, ki jc imamo kot kulturni in civilizirani ljudje v srednji Evropi, se ne odpovemo. (Sledi 95 podpisov). Ms mlmtn na Mi! slavoosiiii Slavnosti obletnice pohoda na Rim se je udeležila tudi kraška «centurija» narodne milice, odlikovana s tem, da je z mavhinjsko godbo na čelu korakala prva v slavnostnem sprevodu in da je vršila častno stražo kralju ob sprejemu v palači «Venezia». Toda to ni bilo zadosti aranžerjem one zares velike slavnostne prireditve. Organi milice in vlade so prav vljudno povabili v Rim tudi nekaj kraških županov in veljakov, češ da je to absolutno potrebno in da to želi sam Mussolini, kateremu bodo lahko predložili zahteve in želje slovenskega Krasa. Prijaznemu pozivu m bilo mogoče odreči in tako so šli s kraško mi-Eco v Rim župani iz Lokve, Mavhinj, Slivja, Bern, Gabrovce in gg. dekan Stolfa iz Devina, Mahorčič iz Sežane (ki je lahko tudi slavil obletnico svojega padca z županskega stolca po saslugi fašistov) in Garzarolli is Razdrtega, ta slednji baje kakor zastopnik .Nov« Dobe*. To «kra- ijudstvo in mu greni čustva, ki more lorej res — in še kako — motiti mir ljudstva?! Mi branimo najbolj vzvišeno pravico vsakega ljad-» stva — pravico do pcika v materinem jeziku. S tem vršimo le svojo dolžnost! Čc bi r.e vršili te dolžnosti, bi bili brezvestni! Ad vocem: pravice in dolžnosti. Postojnski dopisnik nam očita, da govorimo vedno le o pravicah, nič pa o dolžnostih! To — to je laž, najdrznejša laž. Ravno zalo, ker hočemo, naj naše ljudstvo lojalno vrši vse aolž^osfi napram državi, zahtevamo v njegovem imenu tudi pravic*'! Postojnski dopisnik izjavlja, da ni slavofob! V tem pa, da bruha proti nam svojo jezo, zalo, ker branimo pravice slovenskega ljudstva, sc kaže vendar njegovo — slavofilstvo! —________ Potujčevanje po šolah tudi državnega jezika, a pouk se mora vr- y kS1qy IsTarcciu, čitamo: Moj stari oče se siti v materinem jeziku, ki je nu*na m - šo,al prcd vcč ncgQ sto icli# prosto je pia- _________Jt.Vn nnnntoAifri l\a«L'a P/atT.r1 .1 .t J __i _ 1___1____1 - * .-. . n vil nam otrekom, da so takrat morali gc\o rjti — oiroci trdih kmetskih staršev — med sabo izključno Ic nemški. Kdor jc spregovori; slovensko besedo, je dobil sramotilno znamenje, dolg papirnat jczJk, obešen čc.'. hrbrf ter moral klečati pred šolsko tablo. Tako zabijali šolskim otrokom tujo govorico v glavo. Tako sc je sramotila njihova materinščinaj Slovenski bistroglavčki so tudi to premagali. Šolali so se v tujem jeziku. Ko so dorasli, so videli, da slovenščina ni imela nobene veSja-ve v uradih, da je po mestih in trgih gospodarila tuja gospoda. Ni čuda, ako se jc marsikateri izneveril svejemu rodu — mnogo večje čudo je, da vsa nasilnost, vse zaničevanje in preziranje ni v srcih prcamogi.i niti najmanje omajalo ljubezni do slovenskega rodu m slovenskega jezika. Možje, ki so bih odgojem v takih šolah, so dvignili visoko prapor narodnosti, so se borili pod najneugodnejšimi raz-« merami za pravice svojega rodu. Počasi, v vednem boju za vsako, tudi najinalenkostncj-šo koncesijo. Izvojevali so mnogo pravic — ne vseli- Te razmere, ki so vladale v slovenskih po-, krajinah — s kratko izjemo francoskega gor spodstva, ko se je priznala našemu jeziku veljava v Soli in v uradu — so se pričele boljšati še le po veliki pomladi narodov 1848, ko j« vzklila slovenska zavest tako mogočno, da je ni mogla več zatreti niti poznejša reakcija. Na Kranjskem, Štajerskem in v Primorju smo, dobili slovenske Solc, ljudske in deloma sred-l nje — na Koroškem pa smo ostali nadalje! brezpravni. Italija hoče sedaj uveljaviti to, kar se je pri nas prakticiralo pred 100 letLj Ali tok zgodovine se ne da zaieziti in kolo ča*; ■ V Trsio, dne 8. novembra 1921 IEL aa se nc da za stoletje nazaj zavrniti- Kaj »porabljajo proti našemu jeziku v loli in uradu Judi vsa sredstva« ne posreči se jim potujčiti na§remlad in prenežen za rimskega stotnika; moral bi nekoliko bolj oblastno nastopiti. V pogovoru z Benonijem, ki je preodkrito igral, je bil Mark na mestu. Ima dobro lastnost, da govori razločno in počasi; bil je tudi lepo opravljen. Mirijam se nam je zdela napram Marku nekoliko preveč vsiljiva, sicer dobra. Nehušta igra zelo naravno. Kaleb bi bil moral biti bolj zvit in pretkan; umiranje je precej dobro posnemal. Morilca in Julij so izvrstno rešili svojo nalogo. Avgusta je igrala brez srca. (Ko sestra sporoči bratu tako strašno nesrečo, ne sme vendar ostati tako ravnodušna I) Lin ni znal uloge na pamet. Rimljani niso poznali pisem z ovitki iz 20. stoletja f — Splošen izid igre je bil za društvo časten; dvorana nabito polna, a blagajna skoro prazna: vstop je bil namreč prost in občinstvo je darovalo po___stotinkah! Mari naj društvo dela čudeže? Upamo, da druStvo igro ponovi in sicer z vstopnino. — L. B, Komen. V soboto« 10. novembra 1923. se .bo vršil v Komnu velik živinski m kramarski semenj po navadi. Književnost In umetnost Josip Ribičič: Kraljica palčkov. Prejeli smo v oceno to novo delo g. Josipa Ribičiča, ki je nadaljevanje —H. del — njegove krasne in zelo priljubljene igre «V Kraljestvu palčkov*. Glasbo je priredil Marij Kogoj, lesoreze izdelal Avgust černigoj. Založilo v proslavo svoje petdesetletnice »Goriško učiteljsko društvo*. Natisnila tiskarna »Edinost« v Trstu. Oceno tega najnovejšega Ribičičevega dela prinesemo v eni prihodnjih številk našega lista. Vinko Vod opi ve c: Mešani in moški zbori, v Gorici 1923, Samozaložba. Priljubljeni skladatelj je našim zborom zopet pripravil 10 zborov, da bedo v zimskem času imeli kaj domačih pesmi. Zbori so pisani v zelo živahnem in svežem slogu, melodika, ki se po večini naslanja na Poslano*) ZAHVALA. Čutim še dalžno izraziti vso zahvalo preblagorodnemu gospodu Dr. Cicero Michelangelo, zdravniku v Postojni, za trudapolno zdravljenje noge, katera je skozi večletno bolezen postala nerabna a je sedaj popolnoma okrevala, da zopet lahko hodim. Vipava, dne 7. novembra 1923, (599) Roza Šlebnik. 1 Za članka pod tem naslovom odgovarja ui>4i atttvs ls tolika kolikor m« sakoa veleva. Mali oglasi V VEČJEM kraju na Dolenjskem v lepi ligi poleg cerkve je na prodaj posestvo z velikim, gospodarskim poslopjem, staro vpeljano trgovino, lepimi skladiiči, prostornim vrtom in obširnimi njivami. Naslov pri uprav-niitvu. 1477 SLUŽKINJA, z dobrimi spričevali, sposobna vseh hišnih del, išče službe na deželi. Takojšen nastop. Via Girolamo Muzio 5 C, II nadstropje, vrata 13. 1561 HIŠA s sedmimi prostori, tremi hlevi, velikim dvoriščem, vrtom in vinogradi. 5 minut- od postaje Sv. Križ in 20 minut od postaje Grijan, na lepem mestu, se proda radi družinskih razmer. Cena nizka. Pojasnila pri Ivanu Tence, Sv. Križ št. 196 pri Trstu. 1562 PLISSE IN GllBE na harmoniko, veliki in majhni pod vitki z novimi vzorci za cel4 obleke. Oliva De Battisti, Via S. Sebastianc* 4, III. Vhod med izložbami skladišča Schle-f singer. (51] Oves Otrobi Proso Pšenična moka Koruzna moka Fižol Mast Paradižnikova kons. Sladkor Poper Soda Milo Neapeljske testenine Sveče Ječmen Petrolej Grah Mazilo za vozove Ri2 itd. Itd. Itd. - Skladiife na debato Anton Gambel - Trst Via Coroneo It. 1 a 58 Vrtnar]! m kmetovalci POZOR! Thomaževa žlindra 16-30*/« .... L 44.— krt Suoerfosfat IS/17*/......... 3«.— „ Kalijeva sol »•/.......... Kalcgcijacamid 15/1 «•/<> dušika . . , 120.— n Franko postavljeno postaja Trst Ii I,— kvv dražje ; za večje kolltine primer«n popust Na razpolago gpinaCa, solatina, radič, kranjska detetja, lucerna in vsa druga semena. Sprejemajo se predbeležbe na vsakovrstne sadike, bilfe in cepjjenke. Ponudite nam drv«, oglje in drage pridelke! KMETIJSKO TRGOVSKO DRUŠTVO Trst, via Raffineria 7, telefon 36-76. NajvISja cena plačujem za ČEVLJARSKI pomočnik išče dela, Via Valdi-rivo, 21-IV, vrata 14. 1563 URARSKEGA učenca sprejme 'klbert Marc. Štur je pri Ajdov šč ini. 1548 BABICA, avtorizirana. sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec. Via Giulia 29. 1413 TRGOVINA z mešanim blagom, dobro idoča, na prometnem kraju, se odda ali proda. Za trgovce s potrebnim kapitalom zagotovljena bodočnost. Naslov pri upravništvu. 1550 O KRONE, goldinarje, plačam stotinko dražje na objavljenih cenah. Platin, zlat denar, plačam dražje kot vsaki ponudnik. Urama, Ponte della Fabbra (blizu Piazza Goldoni) 1555 ZLAT, srebrn in papirna! denar se kupuje ta prodaja po zsiensih cenah. Menjalnic a ^ v«a ' Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mtfn-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) KOVAČ PURIČ v via Media št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) KRONE 1.81, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate~L 90.— Večja množina — cena po dogovoru. Via Pondarcs št. 6/1. 44 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazziui 46. 38 BABICA« diplomirana, sprejema noseče. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1. 1506 Mali ofilasi v „Edinosti" imalo noibollSl uspeh. kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. W1&IDS^JICI3 Trst, Via Cesare BattisfS št. 10 II. nadsi«, vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti« <5 M. TržBšSn posojilnim in hranilnico regislrovana zadruga z omcjcnioi poroštvom uradule v svoj! lastni hlSl ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4°io večje In stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovorit. Orodne are 20 strank* od 9 fio 13« Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-37. 1 m...... 11 mmbi \m GIOVAHHISF Trst, Via S. Francesco d' flssisl 6. Zaloga in Udelovalnlca majoličnift in železnih peči in Štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih ia cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) PODLISTEK Ljudmila Pivkova: ^ KRIMINAL (2?) Ročno tlelo sem pa zares prejela Še istega dne. Videla sem, da imam protektorja, ko «o mi prinesli delo, šivanje in kvačkanje. Čutim se srečnejšo, ko se lahko v temni celici nabavam z nečim, kar me spominja na življenje ljudi. Sosedi mi očividno zavidata, ne zaradi dela, temveč zaradi dovoljenja. Smatrata pa, da prihaja dovoljenje odtod, ker so me postali od vojaškega sodišča, Z vojaškimi zlo-činkami ravnajo inače, zato jim pa baje tudi vsdno delj časa traja. Tako je na pr. pred menoj ležala na isti postelji neJca Židovka, ki je prišla istotako od vojaškega sodišča in }e sedela tam celih pet mesečevi Za Bogal Ali je možno, da drže ljudi pet mesccev v Erefskovalncra zaporu? Nočem, da bi videli, ako me mrazi ta misel. Pomirjujem se in si mislim, kako bosta sosedi gledali, ako mc za ncji.ai dni c-dtcd iz tuste — morebiti Že da- nes. — Brez dvoma mi je ta razgovor odprl novo perspektivo, kar opažam že naj tem, da sem nehote jela počasneje Šivati in kvač-kati in sicer zato, da bi si čim najdalje nategnila in podaljšala srečo, ki jo čutim pri svojem delu. 8. Biografije. - ^ Blondika in Kiimova si slikata das na dan svoj proces in zmerjarta vse ljudi, ki so krivi, da sta se zapletli v sodne posle. Saj sta po- Kolnoraa nedolžni, le ljudje so tako zločesti! ečedne priimke dobivajo sodniki, ki svojih stvari ne umevajo in brez potrebe v svoji hudobnosti in škodoželjnosti zavlačujejo posle. J z njunih razgovorov spoznavam sodno postopanje. Nisem imela o tem jasnih pojmov in sem mislila« da bi moral vsak Človek take stvari spoznati. Tolažita se vsak dan, da ju pozovejo k razpravi in potem pojdeta domov. Blondika računa zlasti s svojo bolehavostjo In hodi z otrokom k zdravniku ter skuia doseči, da bi se on potegnil za njo. Njune pritožbe in Želje se pričenjajo vselej s krčevitim jokom in se zaključujejo z zmerjanjem. Nista več tako često razposajeni in nebrzdane dobre volje kakor ob mojem prihodu. Bodisi Uma razieda ječa Živce aH pa vpliva moja navzočnost na njuno razpoloženje. Da ju motim in da vplivam na njiju v slabem zmisiu, se zavedam, toda nič me ne vleče, da bi se jima približala. Morebiti sem se pa že res približala in se privadila? Morebiti se motim v svojem mnenju, da sta mirnejši, zmernejši, dostojnejši? KHr^t.a je pripovedovala nekoč iz svojih otro/kifj let in si je pridobila s tem nekoliko več mojih simpatij. Ko bi jo slišal spreten pisatelj, bi imel hvaležno snov za povest. Mnogo humorja je v tem, obilo poezije in sreče, ki jo pa čuti očividno šele zdaj, ko je otroška in dekliška doba že davno minila. Njen oče je bil Podskalak (P od skali ob Vltavi pri Pragi), njen dom pri vodi. Velika družina, otrok kakih osemnajst. Mati še fivi in mnogo bratov in sester v raznih poklicih, z razno usodo. — Življenje ob vodi in na vodi zna slikati tako živo, da jo gledam in poslušam. Očeta je lepo karakterizirala kot pogumnega, požrtvovalnega starega poštenju«« ki je ljubil svojo deco z ljubeznijo, kakršno kažejo grčasti, t prirodi odgojeni ljuđje. Pravila je, kako so gradili jez na Vltavi. Imeli so delavce na hrani. Hrano sta jim vodila s bratom na vodo v ladjici. Ves dan je bila na vodi in v poslih. Za ran i« tekla k [ pclcu in v klavnico po vampe — vsak dan fio kuhali doma za delavcc vampe. Za 15 krajcarjev so delavci dobivali opoldne 2 žemljici, porcijo juhe z vampi in tretjinko piva, na koje so doplačevali po 4 krajcarje. Zgo-"dilo se je, da so peljali obed in se zapletli med splave — ladjica se je prevrnila in obed le splaval po Vltavi. ' Kako je živela pozneje, je pripovedovala jako odkritosrčno. Njen humor pri slikanju ni bil surov. Ko sem slišala, kako je živela jeot natakarica, se nisem več čudila, da je sedaj takšna. Omožila se je s šoferjem in imela z njim dečka, sedaj desetletnega. Morala je preži viti moža, ki jo je samo mlatil. Odšla je in se vrnila k materi, a mati jo je tudi izrabljala. Sedaj živi s tem, zaradi katerega je zaprta. Bil je krčmar, sedaj se peča s kupčijami, kakor trgujejo in verižijo vsi. Po vojni pojdeta na Balkan in si uredita hotel. O svojem sedanjem ljtabčku govori lepo, dasi jo je privedel v ta položaj. «Sem pač takšen volf* je priznavala. Po cele dneve živita obe v napetosti, kako bi se dogovorili s svojima «starima«. Ako le moreta, pošiljata pisma, takozvane «motakc» iz celice. Košček papirja je v kriminalu dragocen predmet, ki ga ni lahko dobiti. Paznice gledajo z orlovskimi očmi, da ne pride niti komadić v celico. No, a vendar prihaja! Jaz na primer dobivam včasih od znancev kako malenkost peciva ali drugega jela, ki je večkrat v čistem papirju. Masten je, a nič ne de. Sostanovalki čakata nestrpno, da mi vzameta papir in takoj hitita pisati «motake». Svinčnik se najde, saj strcžnice poznajo potrebe v poedinih celicah. Beseda motak je po mojem mnenju dober izraz praških kaznjencev za pisma, ki sc zmotaja v tanek svitek papirja, da se tako neopaženo iztihotapijo iz poslopja, komur so namenjena. Strežnica sprejema motak v kruhu. Kaznjenka si prelomi kruh, izkoplje iz enega kosa mečo, vloži motak in pritisne nanj zopet mečo zadela jamico. Kruh, ki ga sama ne sne, lahko dobivajo strežnice tudi pred paznicami* Strežnice manipulirajo potem z motaki v ku-j hinji, kjer se stikajo s pazniki iz moškega, oddelka. 4 Blondinko muči ljubosumnost. O vseh mo-> žeh ima isto mnenje in jih dolži nezvestobe* ker se je prepričala v občevanju z njimi, dal •so vsi snaki. Iz pripovedovanja posnemam« da je neukroćena, brezuzdna in popolnom* pokvarjena praška «iillena», neprimerna tfrfvfr nego Kiimova, ki je kot natakaric^ 4D*č le r svobodi živela in sprejemala vs*. kar je življenje donaialo. W Trstu, dne 8, ooTcntira iv/v aia— . ------------# Sedemi«devetdeseti so dobili nalog, da služijo kot železniška zaščitnica na okoli 400 km dolgi železniški progi od Tiraspola na Dnjestru do Golte. Pis-_-c teh vrstic se je nahajal kot poveljnik 3, stotnije strojnic v Birzuli, nekako na sredi pioge, kjer je bilo tudi polkovno poveljstvo in od tam je organiziral revolucijoniranje polka. Prvi sc mi je pridružil mladi poročnik Boris Šepetavec Iz Idrije, s katerim sva bila žc leta 1916. v Karpatih in sem ga dobro poznal kot odločno jugoslovansko orijentira carni. V štirih dneh je Ml polk — sekaj čez 3000 mož, okoiu 7000 konj. ve* tren in hrane za tri mesece — v Tiraspolu! Poldrugi mesec K petletnici opora 97. peJpoltoi^T^^^^o^sr?*^ I Leta 1918. se je nahajal 97. (tržaški) pei- polk v južni Rusiji z onimi avstrijskimi in nemškimi divizijami, ki so držale okupirano c {j kraj ino* hetmana Skoropadske^a, katerega avtoriteto so morale avstrijske in nemSke čete ščititi, ker sicer se ne bi mogel vzdržati gospod hetman niti 24 ur na svojem mesta, , Polk je bil po svojih dobrih dveh tretjinah — nekaj nad 2000 mož — slovenski in po nepolni tretjini italijanski. Slovenci so bili sami Notranjci in Primorci in po ogromni večini zelo zavedni in popolnoma protiavstrij-sko razpoloženi. To ni bila nobena skrivnost, polk je bil na zelo «®!abem» glasu in vrhovno poveljstvo mu ni zaupalo že nekaj let Ko se je začela majati v Macedoniji bolgarsko-av-strijsko-nemška fronta in bila poklicana 30. divizija iz južne Rusije na Balkan, je samo pešpolk cd divizije ostal v južni Rusiji, ker mu niso zaupati, in je bil dodeljen 2. konjeniški diviziji, katere poveljstvo se je na-hatalo v Odesi. je ta polk držal disciplino in gotovo bi ga v celoti pripeljal v domovino aa Koroiko. da ni bilo med oficirji defetistov m neznačajnežev, ki so ubiil disciplino, izročili orožje, denar, ves materijal Petljurovcem, da so jih kot berače prepeljali na Madžarsko. Jaz sem odpotoval iz Odese z nadporočni-kam Furlanom in aopn zvestim slugo Cigo-jem preko Carigrada, Sofije m Beograda v jem Ljub ljano. »at (Po « Jutru »). To tal ono se hranijo flnbb kože, In dnUjo u, koinhavine? (Iz «Ratichwarenmarkt» it. 45.; L 1923. — Naši čitatelji dobro vedo, k a kina ikoda nastaja, ako niso kožuhovine dobro osušene, in vsled tega priporočamo tudi drugim listom, naj posnamejo pričujoči sestavek. Op ured.). Živalske kože predstavljajo v tem hipu veliko vrednost v trgovini. Ker pa se zelo po-gostoma dogaja, da se radi neizvežbanosti ali nemarnosti postopa s kožami na način, da izgubijo te poslednje en del ako ne celo vso svojo trgovinsko vrednost, sem se čutil pobu-jenega, da podam potom tiska nekaj jpraktič-nih navodil za odiranje kožuhastih živali in sušenje njihovih kož. Kožuhaste živali kakor kune, kune belice, dihurji, hermelini^ podla ziui uun/vuu -"i------- itune, ».unc ucuvc, umuiji, i--— nega oficirja. Takoj je pristopil tudi \ ipavec , sice< veverice, lisice, mačke in vidre je treba poročnik Furlan in potem Še nekaj slovenskih j 0N tp0lna sol). Prof. dr. Wagner-Jau-lii ed vojaki. Hočejo se izločiti iz zveze z av- .... ^ m i Ki —i lei strijsko armado in stopiti kot samostojen jugoslovanski polk preko Rumunije v zv^zo z antanto. Sporazumno s slovenskimi oficirji iu vojaki prevzemam poveljstvo nad polkom.» Podpolkovnik je pobledel kot krpa in tako tudi drugi nemški in madžarski oficirji; Slovenci in en Ceh pa smo stali mirno in odločno. , . . ^No. gospod podpolkovnik, ali mi izročite poveljstvo brez ugovora?« sem vprašal podpolkovnika... _ . | * < Ne moreni in ne smem,* je skoraj zajokal podpolkovnik, v tem pa vstopi telefonist, da je osma četa v Balti zaprla nemške oficirje in čaka nadaljnih povelj... Odpravil sem telefonista z naročilom, da javi takoj v Baito, da imajo po že izdanih navodilih priti vsi nemški in madžarski oficirji k meni v Birzulo in da se jim ne sme zgoditi nič zalega. iNiinmniuiTC! m Brili V mehkih gibih plesa se posebno opažajo lepi in svetli čevlji. Med vsemi pa zavzemajo prvo mesto oni čevlji, ki so čiščeni z BRILL-OM Je Bstilo, kl mu dole predmet ose, kor se štele med eleganco. RaiJljeno v najmanjši množini, do ieollem hitro In brez mmta truda neprenosljivo briljantnost in potrojl trpežnost obuoola. BffiuflHttuiiiuufiDsmisisnsiim regg piše v «N. W. J.»: «Naj bi vn, ki trpe na golši, in vsi, ki bi radi sebe in svoje otroke obvarovali golše, uživali jodovo sol m kuhaU jedi z njo! Uvesti se mora jodova sol po krajih, kjer je potrebna tako splošno, da bi jo uživa! vsakdo, ne da bi jo specialno zahteval. Tudi kruh naj bi se zamešal in pekel s to soljo, da dobe revnejši ljudje, ki žive večinoma ob kruhu, vase dovolj joda. Zlasti nova generacija bo brez golš in z njo izgine tudi spremljevalec krofa — kretenizem, ki je po alpskih deželah tako razširjen...* Tudi na^blo-venskem je golša izredno razširjena, ne da bi poznali doslej uspešno zdravilo proti nji. Opozarjamo torej na jodovo sol, ki doseza zlasti Dri otrokih nagle uspehe. V Gružu - Dalmacija se proda radi preselitve dobroidoča trgovina brez konkurence (čevlji, perilo, galanterija na drobno in debelo). — Potreben kapital 6O-5O.O0G dinarjev v gotovini. Stanovanje 4 sob aa razpolago takoj. Pismene ponudbe pod «NaiprometneiSa !uka» na Aloma Com-panj, Ljubljana, Kongresni trg. (62-33 Borina porotu®. Trst, dne 7. novembra 1923 ___________Valuta na tržaškem trgn. In še enkrat sem se obrnil na podpolkovnika i (jg^i«. krone # « *' • • • • • • .mrootniam »Ifft mi i-rmF-l nnvplicflfrt Dfl. 1 ° i..f2-1.^ _ I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I Steklena posoda vzdržujoča vročino in hitre.spremembe toplin. Lonci, ponve, kozice, obličniki za pecivo Prodata na debelo in drobno. ADLER * FORTUNATO Trst, Via Milano 19. 557 obstoječe iz poslopja, njive, gozda, arondirano, 15l/, hektarjev, v bližini Kanala, sa proda za L 40.000. Pojasnila: Rubbia, Gorica, Via Ber-tolini štev. 10. f>l»7 jnnpnnpnnnPOOOPODDOOPOPPOn — —;---- ,---.—.-----;— s---r----„ , j ogn»Kc riuik • t z vprašanjem, ako nu izroči povelistvo. Ud- [ avstrijske krone __"I "__f ■ ■ m if »1 »-1-» n f 4- i v _ *a___• _ 1» govoril je prav počasi in nesigurno, da stori to snmo, ako mu pismeno potrdim, da sem to storil s silo, t. j. da sem mu komando s silo odvzel, Napisal in podpisal sem, potem sem pa zginil — v telefonsko sobo, kjer se je razvil med mano in majorjem Starklom, poveljnikom drugega bataljona, naslednji razgovor: «Go-spod majnr, izročite takoj poveljstvo nad drugim bataljonom nadporočniku Oplustilu {Cehu).* «Kdo govori?» vpraia major. Povem tnu ime, on pa me osorno nahruli, da kaj imam govoriti. Mimo sem ga zavrnil: «Jaz nc govorim, temveč zapovedujem kot poveljnik poika...» - , Prav lahko je Slo. V pičli pol ure so bili zamenjani vsi poveljniki bataljanov in »totnjj in skrbelo me ie samo Še, kako spravim polk v Tiraspol na rumunsko mejo, kjer bi bil varen prsfd vsemi sovražniki. Šepetavec, absolutno zanesljiv ic >čredno energičen oficir je • • • • • • • t • • češkoslovaške krone dinarji « • • • • < lejl • marke dolarji francoski franki švicarski franki • • • • • angleški funti papirnati « • , T Cosulich ••!••••* • Dalmatia ••••»•••• Gcrolimich ••••••• Libera Triestina Lloyd • • • • Lusslno • • • Martiaolich «.««••* Occanla Prcmuda •*'•••»• Tripcovich ••«••• Ampelea Cement Dalmatia • • • Cement Spalato • • • • • • * t • • • • * » t • • • • • • • • 0-11 0-13; 0.0316 0.0332; 6S.75 25.90.- 26 10 10.75 1U& 22ii 22.65 12».— 129.50 400*— 403 — 100.60 100*60 t • • • • • . 275 • • • • • • 1200 • * • • • • • :»78 • • • • • . 1465 • • • • • • 565 • • • • • • 150 • • • • • • 110 • • • • • • 615 • • • • • • 305 • • • • • • 465 • • • • • • W> • • • • • 9 31G Đ a a a a D a a □ a □ o a o a a a a a o a a □ □□□□□□□□□□□□□ ODODDODD O BANCA ADRIAT Ustanovljena lata 1905. OetaiSfc« glavnica US. IMOO.OOO*- popolnoma vplačana, s Trst, Via S. 9Nco96 9 (Lastna palaia). — Podružnic«: ABBAZIA, ZARA. OlaišuJe vsako trgovsko operacijo z Jugoslavilo Jadranska Banka v Beog Ljubljani in Zagrebu In nianih podniMc v glavnih mastU« Jugoslavije. In raCiMOv. Informacija. Kupuj« lat prodaja dinari« •paradi« mo nalugodnaJHh pogojih. o ng«innnnaonoooooPOQ°POg° o naPDaDaaaaaaaaaaoaaaa □ □