r I NA KRATKO] KANDIDATI ZA OBČINSKI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE TRBOVLJE V volilni enoti Dobovec, Ključevca, Župa, škof j a riža, Završe: Franc Sinkar in Jože Knez; Kolodvorska cesta in Vodenska cesta vključno s štev. 20: Franc štrumelj in Danijel Uhan; Nasipi: Av- gust Ulrih in Stane Jere; Ri- bnik: Joža Radenšek in Jan- ko Savšek; Hohkrautova ko- lonija, Dobrna, Retje: Slav- ko Gačnik in Vinko Sladič; Kolonija 1. maj (hišne števil- ke od 1 do 11 ter 13, 15, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23 in 24): Martin Ozis; Kolonija 1. maj (12, 14, 16 in od 25 dalje): Vlado Gašparut; Trg svobo- de: Anton Kočar in Marjana Klenovšek; Ulica 1. junija, Rudarska cesta, Pod ostrim vrhom, Globušak, Klek (1, 2, 3, 4): Jože Laznik; Gimnazij- ska cesta (od 1 do 14), Vre- skovo, Majcenova cesta, Oj- stro (od 1 do 22): Franc Fa- kin in Edvard Bravec; Sa- vinjska cesta, Golovec: Šte- fan Petek in Natalija Sitar; Kovinarsko naselje, Cesta Tončke čečeve, Keršičev hrib: Jože Cestnik in Lado Lindič; Klek, Planinska vas, Prapreče, Partizanski vrh, če- bine: Mirko Šrubar, Franc Rajšek in Ivan Bokal; Gaber- sko, Knezdol (razen številk 34, 35, 36, 37 in 38), Vrhe: Ivan Kreča. SEMINAR ZA VOLILNE KOMISIJE V konjiški občini so za v3e člane volilnih komisij prire- dili posebne seminarje, taao da v nedeljo pri neposrednih volitvah v občinsko in repu- bliško skupščino ne bo nepo- trebnih zapletljajev. SEJA SKUPŠČINE V torek je bila v veliki dvorani hmeljarskega doma v 2alcu seja obeh zborov skup ščine občine 2alec. Odborni- ki so med drugim razprav- ljali o problemih s področ- ja zdravstva in socialnega varstva, o proračunu za pr- vo tromesečje in o odloku za določitev najvišjih malo- prodajnih cen za prehram- bene proizvode ter kurivo in o oblikovanju cen komunal- nih ter obrtnih storitev. Po razpravah so odborniki spre- jeli več odlokov. NOVI SODNIKI Na svoji zadnji seji je ob- činska skupščina Slovenske Konjice izvolila za sodnike Ludvika Vidmarja diplomira- nega pravnika in že zdaj so- dnika na konjiškem sodišču, Lilijano Kladnik, diplomira- no pravnico in sodnico pri sodišču ter Marjana Finka, di- plomiranega pravnika, zdaj zaposlenega v Celju. Ker pa je dosedanji predsednik so- dišča Ludvik Gorenj ak odšel na novo službeno mesto, je občinska skupščina na njego- vo mesto izvolila sodnika Lu- dvika Vidmarja. TRBOVELJSKI VODOVOD V začetku marca letos je začelo trboveljsko podjetje »Komunala« polagati cevi, ki bodo stekle do Petrola. Zdaj pričakujejo še novo črpalko. S tema deli predvidevajo boljšo oskrbo z vodo, saj se bo med drugim tudi znatno povečala količina vodnih vi- rov Mitovškovega slapu. Za vodovodna dela, ki so jih opravili v letu 1966 in tu- di za letošnja dela, uporab- ljajo denar iz vodnega pri- spevka in z deležem Komu- nale Trbovlje. Oskrba z vo- do je skupni interes /seh občanov, zaradi tega pa je toliko bolj nujno, da bi vsi redno vplačevali vodni pri- spevek, ker bi tako zagotovi- li nemoteno nadaljevanje del za rekonstrukcijo vodovoda. KAKO NAPREDUJE KEMIČNA INDUSTRIJA V HRASTNIKU Kotlarna - srce razvoja Tovarna kemične industrije v Hrastniku šteje med naj- starejše tovrstne obrate na Balkanu, saj je začela de- lovati že sredi prejšnjega stoletja. Bistvene spremembe so nastopile v letih 1961-62, ko so opravili temeljito rekonstrukcijo tovarne. Z rekonstrukcijo so spreme- nili asortiment proizvodnje in ga prilagodili potrebam sodobne industrije v Jugoslaviji. Danes proizvajajo v tovar- ni fosforno kislino, iz kate- re izdelujejo fosforne soli, ki so osnovna surovina za indu- strijo pralnih sredstev In po- možna sredstva v usnjarski, tekstilni, celulozni in pre- hrambeni industriji. Pomem- ben proizvod je tudi tekoči klor, ki ga potrebuje indu- strija, zatem solna kislina, natrijev lug in natrijev hi- poklorid. Tovarna proizvaja pred- vsem za domači trg, četudi je v zadnjih letih povečala prodajo v tujino, predvsem v Švico in Italijo, nekaj pa tu- di na klirinško področje. Uspehe in razvoj podjetja bodo najbolje ponazorili ne- kateri podatki, ki kažejo na- predek od 1964 do 1966. leta. V tem obdobju so povečali bruto produkt za 45 odstot- kov, celotni dohodek na za- poslenega za 48 odstotkov, či- sti dohodek na zaposlenega za 60 odstotkov, produktiv- nost za 29 odstotkov in ustva- rili za 63 odstotkov večje sklade. Vse to so zmogli se- ve ob nenehnem izpopolnje- vanju organizacije dela in s povečano proizvodnjo, kakor tudi boljšo tehnologijo. Takšen razvoj in napredek pa je omogočil tudi poveča- nje osebnih dohodkov. Leta 1964 je bil povprečni osebni dohodek 52.246, leta 1965 še 69.840 in lani 99.610 starih dinarjev. Tovarna je začela z nadalj- njimi deli za razširitev pro- izvodnje in uvajanjem finali- zacije nekaterih proizvodov že leta 1966, ko so pričeli graditi novo kotlarno — osnovni energetski njr. Dogra- jena bo letos julija in bo po- goj za nadaljnje širjenje pro- izvodnih zmogljivosti. H. SAVODNIK Zaključna dela nove kotlarne v TKI Hrastnik, ki bo dograjena letos julija. 23. APRILA VSI NA VOLITVE Najhujša prometna nesreča, ki se je zgodila pred dnevi v Frankolovem, še ni čisto razjasnjena. Rezultat pa je jasen: več milijonov starih dinarjev škode. Ob tem se kljub raznim trditvam vsiljuje vprašanje, ali mo- rajo vozniki tovornjakov pri vleki poškodovanih vozil res voziti s tolikšno hitrostjo, da lahko povzročijo takšno škodo. Dejstvo, da je bilo vozilo poškodovano, že dovolj zgovorno priča in terja previdnost. Pet poško- dovanih vozil še danes povzroča komentarje, medtem ko prizadeti poskušajo omiliti vzroke. Posnetek prika- zuje poškodovana vozila nekaj minut po razdejanju- Foto: Grmovšek KIPEC KURIRJA JOVICE V PODČETRTKU V življenje z bogato doto Konec minulega tedna je prišlo v Podčetrtek še eno, tokrat največje priznanje pionirjem osnovne šole za njihovo domiselno, vsestransko in uspešno izvenšolsko dejavnost. Najvišjo jugoslovansko nagrado — kipec kurirja Jovice — je prejela osnovna šola v Podčetrtku za uspehe na področju izvenšolske dejavnosti v letu 1966. V Sloveniji je doslej osvojil tako priznanje pred štirimi leti šolski kolektiv osnovne šole Hudinja v Celju. Pionirji odreda Treh tal- cev šole v Podčetrtku so prevzem kipca kurirja Jovi- ce spremenili v veliko slo- vesnost, radosten praznik, ko so lahko tudi številnim go- stom prikazali vsaj delček svojih dejavnosti in praktič- no funkcioniranje šolske sa- mouprave. Besedo so imeli izključno otroci sami in še kako uspešno so jo speljali do konca. Najprej so se predstavili njihovi voditelji; vsi po vr- sti od predsednika šolske skupnosti, načelnika pionirske- ga odreda, radijske napovedo- valke, predsednika šolske za- druge, vodji posameznih de- javnosti, pomočnica računo- vodstva v šolski knjigarni jn še in še. Vsak od njih bi mo- gel še veliko povedati o delu posameznih skupin. Kaj vse delajo so skušali prikazati med posameznimi razlagami. Tako so nastopili domači lut- karji, pa trije pevski zbori, pa kar štirje tamburaški zbo- ri, harmonikarji, predstavili so se tudi z odlomki iz do- miselne revije lepega vede- nja ... Toliko je bilo vsega, da sta se televizijski repor- ter Ivo Zorčič in snemalec Božo Vranešič med izvaja- njem programa krepko spo- tila. Ob koncu so nam pove- dali* da bi prikazali še to m ono, če bi lahko slovesnost pripravili pred šolo. Vseeno bilo je toliko zanimivega, le- pega, da je kar težko verjeti, kako zmore en sam šolski kolektiv realizirati v prostem času na desetine različnih koristnih dejavnosti. Mladim bo to, poleg šolskega znanja, lepa dota na pot v življenje. Višek slovesnosti na osnov- ni šoli v Podčetrtku je kaj- pak bila svečana predaja kip. ca kurirja Jovice. Le-tega je načelniku pionirskega odreda Treh talcev Sandiju Rerr.er- ju izročil predsednik Zvaze prijateljev mladine Slovenije Stane Repar. Pravtako ie bil ob tej priložnosti odlikovan z zlato značko Zveze prijate- ljev mladine učiteljski kolek- tiv na šoli v Podčetrtku, k: je znal v teh letih vzbuditi v mladih srcih svojih učencev toliko zanimanja in volje za izvenšolsko delo, ta pomem- ben člen v vzgoji in obliko- vanju mladega človeka. P. K. MAGDA KOČAR, KANDIDAT ZA REPUBLIŠKI ZBOR — CELJE Premalo skupnega dela VPRAŠANJE: Že iz do- sedanjega dela v republi- ški in zvezni skupščini imate veliko izkušenj. Ka- ko ste se vživeli v to delo in kaj menite o delu, vlo- gi in uveljavljanju poslan- ca v skupščini? ODGOVOR: V skupščin- sko delo sem se kljub teža- vam vživela. Delo poslanca zahteva širše poznavanje do- mala vseh problemov, ki se v skupščini zvrstijo. Razum- ljivo pa je, da se ne more noben poslanec do podrob- nosti seznaniti s komplek- som vseh vprašanj gospo- darskega in negospodarske- ga področja. Zato so poslan- ci grupirani v posamezne odbore. Uveljavljanje po- slanca pride do izraza pred- vsem v delu teh odborov. Tu se izmenjajo mnenja in tu dobi zakon dokončno ob- liko. Seveda pa je še mož- nost pri sprejemanju zako- na v zboru z razpravo opo- zoriti na določene probleme ali z amandmajem spreme- niti nekatera določila zako- na. VPRAŠANJE: Kaj sodite o delu poslanca na terenu? ODGOVOR: Menim, da smo poslanci pri svojem delu vse premalo organizira- ni. Poslanci se premalokrat pogovarjamo o skupnih sta- liščih; posamezniki pa išče- mo sodelovanje z občinsko skupščino in družbeno poli- tičnimi organizacijami. Pred štirimi leti smo imeli klub poslancev m dogovorili smo se za sodelovanje, vendar je to žal zamrlo. Osebno ni- sem nikoli imela nobenih težav, kar se tiče sodelova- nja. Povsod sem se lahko pogovorila o zadevah, ki jim sama nisem bila kos. Volivci često kritizirajo, da poslanci ne prihajajo med- nje, vendar bi včaisih obrni- la to kritiko na volivce sa- me. Tam, kjer so volivci va- bili poslance na razne seje ali sestanke, so se poslanci zanesljivo odzvali. Nepovab- ljen pa poslanec ne more na teren, niti v delovno or- ganizacijo, saj ne ve, kje bo kak sestanek in o čem bodo na njem govorili. Poslanec često pač ne more reševati posameznih zahtev in želja svojega volilnega območja, zlasti še, če so ta v nasprot- ju s splošno politiko ali in- teresi republiške skupnosti. Ljudje to tudi razumejo. Marsikdaj pa pride zlasti na deželi do zadev, ki ji*1 lahko rešujemo v okviru občine in je v takih prime- rih nujno, da poslanec po- zna svoje volilno območje in njegove probleme. -mb Goljufal zaradi pijače Pred kratkim se je pred Občinskim sodiščem v Celju zagovarjal dvaintridesetletni Gunzek Anton iz Močivnega pri Radečah. Obtožni pred- log ga je bremenil dveh ka- znivih dejanj goljufij, ki jih je obdolženi storil na škodo Dominika Godlerja in Stani- slava Slimška iz Laškega. Od obeh si je sposodil denar v skupni vrednosti 260 ND s pretvezo, da ga rabi za na- kup pohištva. Obdolženi je priznal, da rad pije, vendar ni povedal, da je sposojeni denar porabil za pijačo. Uslužbenec postaje milice iz Radeč, ki je privedel obdol- ženca na obravnavo, je pove- dal, da ima Gunzek na vesti še enajst kaznivih dejanj go- ljufije in bo za ta dejanja še odgovarjal pred sodiščem. Sodišče je Gunzeka spozna- lo za krivega in ga je ooso- diLo na štiri mesece napora, povrniti pa mora tudi stro- ške kazenskega postopka in vrniti denar oškodovancema. Prekupčevanje z zlatniki Tričlanski senat Občinske ga sodišča v Celju je obrav- naval tudi primer Djordja Ješiča iz Velike Kamenice (SR Srbija). Obdolženi je od nekega delavca iz Cinkarne kupil nekaj zlatnikov, nekaj pa jih je kupil od neznane osebe na železniški postaji v Beogradu, Čeprav za to ni imel dovoljenja pristojnega organa. Po lastni izjavi je Ješič po- treboval te zlatnike za nakit svoje trinajstletne hčerke, de- jal pa je tudi, da je v njiho- vem kraju običaj, da mlada dekleta nosijo bogat nakit, s katerim hodijo na »igranke«; tudi poročijo se ponavadi že v teh letih. Sodišče je glavno obravnavo preložilo za nedo- ločen čas zaradi izvedbe do- polnilnih dokazov. V. Vidmar