STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LET O 1979 e lET N 1 K XXXVII e STE V 1 L KA 10 p. 417-464 LjubJana, december 1979 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Dr. W. Kroth 417 Doprinos gozdarstva k infrastrukturi v Zvezni republiki Nemčiji leistungen der Forstwirtschaft fUr die Allgemeinheit in der Bundes~ republik Deutschland Contribution of forestry to the in- frastructure in West Germany Mag. F. Urleb 423 Gozdarski strokovni kadri v Slo- veniji M. Juvančič 432 Prikaz razvoja gozdnogospodarskih kart na primeru postojnskega gozd- nogospodarskega območja Forest management area of Po- stojna as example of the develop- ment of forest management maps V. Vrhnjak 443 Norveška v očeh slovenskega gaz- darja J. Mrakič 450 S kombiji po Bosni, da o medvedih ne govorimo Naslovna stran: 455 Iz domače in tuje prakse 458 Društvene vesti Najstarejša gozdnogospodarska karta na Postojnskem - iz leta 1823 Tisk čGP DELO Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Edltor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.907.1 DOPRINOS GOZDARSTVA K INFRASTRUKTURI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI Prof. dr. W. Kr o t h (Munchen)* Kr o t h, W.: Doprinos gozdarstva k infrastrukturi v Zvezni republiki Nemčiji. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 10, str. 417-422. V slovenščini s pov- zetkom v nemščini. Opisano je kvantificiranje gospodarskih bremen. ki jih mora nosili gozdarstvo zaradi rekreacijske in varovalne funkcije gozda in zaradi nege krajine. Izvedeno je bilo v Zvezni republiki Nemčiji. Vzorčenje je zajelo 1056 gozdnih obratov vseh lastniških pripadnosti in hkrati 15 Ofo celotne gozdne površine. Rezultati so za leto 1974. Povečani stroški in zmanjšani donosi znašajo po teh ugotovitvah 43 DM na leto na hektar, ali 5 DM na prebivalca. Pri tem so upoštevane samo liste obremenitve, ki gredo prek okvira običajnega srednjeevropskega negovalnega gospodarjenja, ki že vključuje nego vseh funkcij gozda ter nego krajine kot samo po sebi umevno. Gozdarstvo tako prispeva za namene v korist vse skupnosti razmeroma mnogo več kot katerakoli gospodarska panoga. Kr o 1 h, W.: Contribution of forestry to the infrastructure in West Germany. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 10, pag. 417-422. ln Slovene with summary in German. ln the paper, the quantification of economic burdens carried by fo- restry because of the recreational and protectional functions of the forests and landscape maintaining is described for the territory of West Germany. By the sampling 1056 forestry enterprises were comprised belonging to all categories of property and thus 13 Ofo of the total forest cover. The results refer to the year 1974. lncreased expenses and diminished incomes amount according to these statements to 43 DM per year and ha resp s DM per resident. Hereby only burdens surpassing the frame of the ordinary middle- european maintaining practices are taken into account including by itself the maintenance of all forest functions as well as or the Jandscape. Forestry is thus contribuling to the benefit of the whole community rela- Uvely more than any other economic branch. že dolgo časa iščemo način, kako bi v številkah ocenili vse tiste splošno koristne funkcije gozdov, med katere spadata tudi rekreacijska in varovalna funkcija. Da gozd iz- polnjuje te funkcije, je treba z njim primerno gospodariti, kar zahteva od gozdarstva precej žrtev in odpovedi, tako na primer vlaganja v rekreacijsko ureditev gozda, vlaganja v nego varovalnega gozda, ki sicer ni gospodarsko zanimiv, večja ogroženost gozda zaradi obiskovalcev, manjši donosi gozda zaradi nege krajine. Pri težkem gospodarskem položaju gozdarstva je v to zapleteno področje treba vnesti več jasnosti ter tako ločiti proizvodno dejavnost in storitvene dejavnost gozdarstva. Te težke in zapletene naloge so se najprej lotili v ZR Nemčiji. O tem poroča prof dr. W. Kroth iz Munchna, ki je na našo prošnjo napisal naslednji prispevek. Ceprav je proble- matika, ki jo obravnava iz ZR Nemčije, najdemo v tem prispevku marsikaj, o čemer bi morali tudi mi razmišljati. Uredništvo * Prof. dr. W. K., Lehrstuhl fOr Forstpolitik und forstliche Betriebswirtschaftslehre, Amalienstrasse 52/111, 80 000 Munchen, BRD Prispelo v nemščini, prevedel in priredil dr. Marjan Zupančič. 417 l. Skoraj 30 °/o celotne gozdne površine v ZR Nemčiji pokriva gozd. Od gozdne površine je 45 °/o v zasebni lasti, predvsem kot kmečki gozd, 30°/o je v lasti države, 25 °/o gozdne površine pa so korporacijski gozdovi, predvsem občinski. Ta raz- delitev posesti se je razvila v preteklem stoletju in je rezultat dolgega zgodou vinskega razvoja. Iz socialnega in agrarnopolitičnega vidika, tudi z vidika kon- kurence na lesnem tržišču, je ta razdelitev posesti ugodna. V ZR Nemčiji je svo- boda lastnine in razpolaganje z njo vendar v okviru neke splošne socialne obvezanosti zagotovljena kot temeljna pravica. Po nemškem pravu je bila gozdna posest že zelo zgodaj omejena z interesi skupnosti, posebno glede lesne in varovalne vloge gozda. Te omejitve so se v 19. stoletju precej zrahljale ali pa so blle celo odpravljene. Danes so te omejitve zaradi vedno večje socialne in varovalne vloge gozda spet pojavljajo. čeprav postaja pravno načelo socialne obvezanosti pri gozdni posesti vedno pomemb- nejše, mora tudi tukaj veljati načelo sorazmernosti. Obveznosti zaradi posesti ne smejo postati tolikšna, da izvotlijo ustavno zagotovljeno pravico posedovanja. Poznani so številni ugodni vplivi gozda na podnebje, vodno gospodarstvo, kulturo tal, občutje človeka itd. Toda često spregledamo, da gozd izpolnjuje te svoje naloge le, če z njim primerno gospodarimo. Primarni cilj gozdarstva je danes še vedno preskrba z lesom. Toda kljub vedno večjemu pomanjkanju lesa nastajajo konflikti med lesno funkcijo gozda in med drugimi zahtevami, ki jih skupnost vedno bolj postavlja pred gozd. Konflikti zaradi različnih ci·ljev se morejo reševati le s kompromisom. Pri tem mora proizvodnja lesa nositi po- membne izgube donosov in povečanja izdatkov. Tukaj nas predvsem zanima vprašanje, kakšna bremena mora nositi gozdarstvo v korist rekreacijske in varou valne funkcije gozda. Pri tem ne gre za kvantificiranje še mnogo daljnosežnejših koristi gozda po socialno-ekonomskih merilih. Poskusi takih cenitev socialnih funkcij gozda imajo navadno namen, da dajejo osnove pri razpravah o drugačni izrabi gozdnega zemljišča, kadar se mora gozd umakniti cestam, naseljem ipd. Te cenitve se opirajo na ugotavljanje števila obiskovalcev gozda, na njihove potrebe ali na simulacijo potrebnih stroškov za nadomestitev manjkajočega gozda. V tem se- stavku nas torej zanimajo izdatki, oziroma zmanjšani dohodki pri produkciji lesa, ki jih zahteva nega splošno koristnih funkcij gozda. Pod naslovom >>Doprinos gozda k infrastrukturi« in na pobudo in s podporo Nemškega gozdarskega sveta (Deutscher Forstwirtschaftsrat) so državne gozdne uprave izvedle raziskavo, o kateri tukaj na kratko poročam. 11. Raziskavo smo izvedli z vzorčenjem. Vzorčne gozdne obrate državnega, kor- poracijskega in privatnega gozda smo izbirali centralno na podlagi kartografskega materiala in statističnih podatkov. Tako smo se izognili subjektivnosti pri izbiri vzorcev. Ker obremenitve gozdnih obratov niso povsod enake. smo podobno kot pri načrtovanju krajine napravili še naslednjo razdelitev z ozirom na rekreacijske potrebe prebivalstva: gosto naseljena področja, bližnja rekreacijska področja, počitniška področja in ostala področja. čez vso državo smo položili mrežo in na vozliščih te mreže smo izbirali najbližje rležeče gozdne obrate od določene ve- likosti naprej, dokler nismo dosegli zaželene reprezentančnosti za posamezne stratume. Objavljena tabela kaže razdelitev 1056 raziskanih gozdnih obratov po lastniški pripadnosti in po področjih z ozirom na rekreacijske potrebe prebival- stva. Gozdna površina anketiranih obratov obsega 13 °/o celotne gozdne površine. 418 Tabela 1. $tevilo gozdnih obratov (njihova površina v 1000 ha) po lastniški pripadnosti in po področjih z ozirom na rekreacijske potrebe prebivalstva. Področje Gosto Bližnja rekrea- Počitniška Ostala naseljeno cijska področja področja Skupaj Vrsta lastnine področje področja Državni gozd 30 Oj0 17 52 115 39 283 (33,7) (99,3} (200,0) (64,3) (397,3) Korporacijski 27 68 171 69 335 gozd- 25 °/o (29,0} (49,8) (136,6) (26,7) (242, 1) Privatni 29 94 239 136 498 gozd- 45 °/o (12,0) (49,6) (156,3) (66,0) (283,9) Skupaj 73 214 525 244 1056 (74,7) (198,7) (492,9) (157,0} (923,3) Najvažnejše obremenitve gozdnih obratov zaradi varovalne in rekreacijsk~ funkcije gozda smo zajeli v 60 postavkah. Pri tem smo upoštevali npr.: - posebna načrtovanja v gozdnih obratih; informiranje in vodenje obisko- valcev, - zaščito gozda in naprav v njem pred škodami (zavarovalne premije za požar so bile upoštevane sorazmerno s požari, ki so jih povzročili obiskovalci gozdov). - zaščito obiskovalcev pred nadlegovanji in nevarnostmi, zaporo in preusme- ritev prometa, odstranjevanje naravnih in umetnih ovir, - vzdrževanje čistoče v gozdu, - omejitve pri uporabi tehničnih sredstev (stroji, kemikalije), obzir zaradi gozdne estetike, - škode na gozdnih tleh, sestojih, napravah v gozdu, - zmanjšanje lovske zakupnine zaradi manjšega možnega odstrela, pove- čanje stroškov za zaščito proti divjadi (samih škod po divjadi nismo ugotavljali), - gradnjo in vzdrževanje rekreacijskih naprav, - oblikovanje in nega pokrajine npr. z vnašanjem grmovnih in manj donosnih drevesnih vrst, oblikovanje vodnih tokov, obrežij, razgledišč in počivališč, - izpad proizvodnje lesa na površinah z rekreacijskimi napravami ali zaradi ohranitve podobe krajine, - vzdrževanje arboretumov, naravnih in kulturnih spomenikov, - zaščito nekaterih biotopov in naravnih rezervatov, - izboljšanje varovalnih funkcij gozda (zaščita pred erozijo, vpliv na pod- nebje), ozir Qilede na vodnogospodarske interese (odpoved gnojenju in uporabi kemikalij), osnovanje in vzdrževanje gozdov za zaščito proti emisijam, hrupu itd. Pri tem smo upoštevali samo tista bremena, ki so namenjena človekovi re- kreaciji, varstvu okolja in negi krajine in ki so večja od običajnih bremen pri strokovnem gospodarjenju z gozdom po načelu trajnosti v srednjeevropskih razmerah. Raziskava se nanaša na leto 1974. Vlaganja iz prejšnjih let smo upoštevali s sorazmernim odpisom glede na njihovo vrednost. Te zneske odpisa smo določili na podlagi cene za ponovno nabavo in zaradi ohranitve substance in smo jih primerjali z investicijami v letu raziskave. Podatke so zbirali posebej izšolani sodelavci, in sicer iz knjigovodskih dokumentov. Kjer teh ni bUo, smo pri kalku- 419 lacijah upoštevali podatke o obremenjenih površinah, delovnih urah, strojnih urah, porabljenem materialu itd. Zmanjšanje donosov lahko izračunamo le na podlagi primerjalne kalkulacije. V ta namen so zbiralci podatkov razpolagali z okvirnimi vrednostmi donosov različnih drevesnih vrst pri različnih bonitetah, ki so jih prilagodili razmeram posameznih gozdnih obratov. če ni bilo konkretnih podatkov za kalkulacijo, je bilo treba ceniti na podlagi izkustvenih vrednosti. 111. Pri predstavitvi rezultatov raziskave izhajamo od izdatkov in zmanjšanih pre- jemkov, ki so nastali zaradi nege rekreacijske ter varovalne funkcije gozda in zaradi nege krajine. Nato upoštevamo investicijske izdatke in stroške zaradi od- pisa. Tako nazadnje izračunamo večje stroške in zmanjšan donos. Izdatki, vključno z zmanjšanimi prejemki, so znašali v letu 1974 v ZR Nemčiji ca. 392 mio DM ali 54,- OM/ha gozdne površine. Nosilci teh stroškov so bili lastniki gozdov z 275 mio DM, deželne gozdne uprave za ukrepe v korporacijskem in privatnem gozdu s 37 mio OM in ostali z 80 mio DM (občine, gasilstvo, policija, nosilci narodnih parkov, društva, iniciative občanov, šole). če računamo dejavnost deželnih gozdnih uprav zunaj državnih gozdov k dejavnosti lastnikov gozdov, je gozdarstvo ( = državni gozdovi, opomba prevajal ca) doprineslo v korist skupnost~ 43,- DM/ha ali 5,- OM na prebivalca. Tako porabi gozdarstvo 14 °/o svojega celot- nega prometa v korist skupnosti, ne da bi bilo to reparacija za škode v okolju. Tako visok prispevek v korist skupnosti pri drugih gospodarskih vejah ne obstaja. V tabeli 2 so prikazani izdatki fn zmanjšani prejemki v korist infrastrukturne vloge gozda, razčlenjeni po vrstah lastnine in ne glede na nosilce teh stroškov. Naj pripomnimo, da je delež bremena, ki ga ni nosil lastnih gozda, znašal pri državnem gozdu 22 °/o, pri korporacijskem gozdu 24 °/o in pri privatnem 44 °/o. Tabela 2. Izdatki in zmanjšani prejemki zaradi rekreacijske in varovalne vloge gozda in nege krajine leta 1974 po vrstah lastnine in po primerjalnih področjih v mio OM (DM/ha}. Področje Gosto Bližnja naseljena rekrea- Počitniška Ostala Skupaj cijska področja področja Vrsta posesti področja področja Državni gozd 14 20 52 9 95 (120,02) (52,36) (39,49) (25,79) (43,83) Korporacijski 35 36 88 13 172 gozd (260,37) (115,74) (82,01) (46,62) (95,54) Privatni 5 19 82 19 125 gozd (77,21) (38,00) (44,15) 23,41 (38,54) Skupaj 54 75 222 41 392 (169,59) (62,97) (52,31) (28,36) (54,36) Visoki zneski pri korporacijskih gozdovih so razumljivi glede na njihovo lego v bližini naselij. Poleg tega mnoge občine investirajo v rekreacijske naprave, ki niso namenjene samo lokalnemu prebivalstvu, ampak tudi pospeševanju tu- rizma. Naložbe, ki služijo bolj lastnim gospodarskim interesom, nismo mogli posebej ugotoviti. Od skupnega zneska v tabeli 2 je odpadlo 117 mio OM na investicije. Opisi v smislu računa poslovne uspešnosti so znesli skupaj le 46 mio OM. 420 če razliko teh dveh vrednosti odštejemo od skupne vsote izdatkov, vključno z zmanjšanimi prejemki, nam ostane kot povečanje stroškov in zmanjšanje do- nosa 321 mio DM/ha ali 44,45 DM/ha. Razčlenitev te vsote po vrstah lastništva in po primerjalnih področjih prikazuje tabela 3. Tabela 3. Stroški in zmanjšan donos zaradi rekreacijske in varovalne vloge gozda in nege krajine lela 1974 po vrstah posesti in primerjalnih področjih v mio OM in (OM/ha). Področje Gosto Bližnja Počitniška Ostala naseljena rekreacijska področja področja Skupaj vrsta posesti področja področja Državni gozd 12 17 46 7 82 (103,73) (45,54) (34,59) (21,59) (38.10) Korporacijski gozd 28 30 71 11 140 (213.76 (94,62) (65,74) (39,84) {77,68) Privatni gozd 5 18 59 17 99 (76,22) (34,74) {31,89) {20,34) (30,28) Skupaj 45 65 176 35 321 (143,88) (53,89) (41,33) (24.32) (44,45) Glavni delež obremenitev odpade na povečanje stroškov (86 °/o). Zmanjšanje donosov doseže le 46 mio DM ali 6,41 DM/ha; upoštevalo se je le takrat, če se je gozdni obrat zavestno odrekel polni izrabi rastiščnih zmogljivosti v korist rekrea- cijske in varovalne funkcije gozda, ali pa če je bil zaradi tega zmanjšan donos kot posledica raznih škod. Stroške in zmanjšane donose moramo pripisati predvsem rekreaciji v gozdu (92 °/o). Upoštevanje nege krajine in varstva okolja je za naše gozdarstvo že dolgo časa samo po sebi umevno. Zato nismo vključili možne večje stroške in zmanjšane donose v primerjavi z visokomehanizirano in eksploatacijsko izrabo gozda. Tako smo ugotavljali le tiste obremenitve zaradi nege krajine in varstva okolja, ki presegajo obremenitve gozdarstva pri običajnem negovalnem gospo- darjenju. Med te, ki so sami po sebi umevni, spadajo npr. ukrepi proti eroziji; ukrepi v korist gospodarjenja z vodo, ki ne služijo koristim gozda; zaščita prebi- valstva pred neugodnimi vplivi industrije, prometa in ostalih emitentov. Sem spada tudi zaščita biotopa. Ker je merilo urejeno gospodarjenje srednjeevrop- skega tipa, znašajo stroški in zmanjšani donosi v korist nege krajine in varstva okolja le 25 mio DM ali 3,47 DM/ha. čeprav naš gorski gozd že od nekdaj služi tudi proizvodnji lesa, pri današnjih cenah in stroških skoraj ni več primeren za to. če kljub znatnim deficitom vadimo negovalno gospodarjenje, lahko to ekonomsko upravičimo .le s posrednimi ko- ristmi gozda. Zaradi tega bi mnoge neizogibne izgube morali zaračunati tem splošno koristnim funkcijam gozda. Vendar pri naši raziskavi tega nismo storili. IV. Med nerešene probleme naše raziskave in njene praktične uporabe spada .ugotavljanje rekreacijskih potreb in uskladitev ponudbe tem potrebam. Drug nerešen problem je določitev meje med socialno obvezanostjo in med pravico do odškodnine. Prvi problem lahko rešimo le z obsežnimi analizami za vsak slučaj posebej. Primeren začetek tega je kartiranje oziroma načrtovanje funkcij gozda, ki so ga začele deželne gozdne uprave. Drugi problem je večkrat obravnavano 421 pravno vprašanje, ki se ·lahko reši le za konkretne posamezne primere. Obveznosti, ki izvirajo iz lastnine in za katere ni odškodnine, morajo biti v svojem bistvu splošnega značaja. Posegi, za katere je po načelih razlastitve potrebna odškod- nina, z oblastvenim aktom enemu ali večim pravnim nosilcem nalagajo posebna bremena. Poleg tega je tudi treba upoštevati težo in daljnosežnost posega ter vsakokraten položaj. Raziskava prispeva k boljšemu izračunavanju gozdarske poslovne uspešnosti, s tem da točno loči med proizvodnjo lesa in med storitvena dejavnostjo. Njen gozdarsko-politični pomen je predvsem v tem, da vsej skupnosti in zakonodajnim organom pokaže, kaj gozdarstvo prispeva k izboljšanju in ohranitvi rekreacijske in varovalne funkcije gozda. Te storitve široki krogi prebivalstva smatrajo kot samo po sebi umevne. Gozdni lastniki naše države se res zavedajo svojih so- cialnih obveznosti. Rezultati raziskave to dokazujejo. Poleg tega pa rezultati dokazujejo, da gozdni lastniki celo v zelo neugodnem gospodarskem položaju več žrtvujejo za ohranitev človeka vrednega okolja, kot to zahteva njihova socialna obvezanost. LEISTUNGEN DER FORSTWIRTSCHAFT FOR DIE ALLGEMEINHEIT IN DER BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND Zu sam menfassung Ober dieses Thema hat der Autor schon in der deutschen Fachliteratur berichtet (Forst-u. Holzwirt, 1976, No. 21 ). Wegen den besonderen lnteresse wird das Thema auch in dieser Zeitschrift vorgestellt. Der Beitrag der Forstwi rtschaft zur Infrastruktur war der Gegenstand einer umfassenden Erchebung in der BRD, die sich auf das Jahr 1974 bezog. Es wurde der Versuch unternohmen, die wirtschaftlichen Lasten der Forstwirtschaft zu Gunsten der ErhoJungs- und Schutzfunktion des Waldes sowie Landeskultur zahlen- massig zu erfassen. 1056 Forstbetriebe aller Besitzarten dienten dabei al s Stichprobe, was 13% der gesammten Waldflache ansmachte. Danach betrugen die Mehransgaben und Mindererlose im Jahre 1974 ca. 43,- DM/ha oder 5,- DM pro Kopf der Bevolkerung. Dabei ·wurden nur je ne forstwirtschaftl iche Leistungen berOcksichtigt, die uber den Rahmen einer normalen mitteleuropaischen pfleglichen Waldwirtschaft hinaus gehen. Die ROcksichtnahme auf die Belange der Landeskultur und des Umweltschutzes ist tOr die Forstwirtschaft selbstverstandlich. Damit tragt die Forstwirtschaft von seinem Umsatz mehr zum Gunsten der Allgemein- 'heit mehr bei als Obrige Wirtschaftszweige, ohne dass es sich um Schulden wegen Umweltschaden han~delt. 422 UDK 634.0.945.3:634.0.681.3/4 GOZDARSKI STROKOVNI KADRI V SLOVENIJI 1. Uvod Analiza stanja, spremljanje gibanja kadrovskega sestava ter načrtovanje ka- drovskih potreb v odvisnosti od načrtovanih gibanj v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih je sestavni del dolgoročnega in srednjeročnega razvoj- nega načrtovanja temeljnih organizacij združenega dela oziroma njihovih aso- cijacij na ravni delovne organizacije oziroma v okviru nekega proizvodnega področja. Stalne spremembe v proizvodni tehniki in tehnologiji zahtevajo tudi nepre- stano spremljanje teh gibanj ter opravljanje pravočasnih in načrtovanih poprav- kov pri sprejetih razvojnih načrtih. Prilagajanja so potrebna tudi pri izdelanih razvidih delovnih nalog in opravil, na podlagi katerih se oblikujejo posamezni poklicni profili, pri nomenklaturi poklicev, pri načrtovanem številu potrebnih kadrov za posamezne ravni zahtevnosti dela ter na celotnem vzgojno izobraže- valnem področju. Načrtno spremljanje stanja in gibanja strokovnih kadrov v gozdarstvu je v Sloveniji postalo že redna naloga. Tako si stroka omogoča pregled nad stanjem ter zagotavlja usklajevano načrtovanje potrebnih strokovnih kadrov, s tem da načrtuje razvoj celotnega gozdarstva. Takšen pristop omogoča tudi načrtnost pri vzgojno izobraževalni dejavnosti, pri prostorskih in učnih kapacitetah ter pri potrebnih materialnih oziroma finančnih sredstvih za to dejavnost. To delo se v gozdarstvu Slovenije opravlja vsaki dve leti že od leta 1969 dalje. V času, ko pripravljamo smernice in druge osnovne dokumente za sestavo srednjeročnih razvojnih načrtov, ki slonijo na dolgoročnih predvidevanjih, smo izvedli tudi najnovejšo anketo o stanju in potrebah po strokovnih kadrih v goz- darstvu. Zbiranje podatkov je trajalo od 10. aprila do 22. avgusta 1979. V večini organizacij združenega dela je pri oblikovanju planskih predvidevanj sodeloval širok krog gozdarskih strokovnjakov. Pri analizi stanja kadrov so poleg gozdarjev-gozdnih delavcev, delovodij, tehnikov in _inženirjev vključeni tudi gozdni traktoristi, šoferji, mehaniki, žični­ čarji ter gradbeni strojniki in drugi delavci v gozdnem gradbeništvu. Obdelani so tudi podatki o delavcih na upravno administrativnem in ekonomsko finančnem področju ter na področju gostinsko uslužnostne dejavnosti v gozdarstvu. Ker bodo podatki o vseh kadrih v slovenskem gozdarstvu objavljeni v posebni študiji, se bomo v tem sestavku omejili zgolj na čiste gozdarske poklice (gozdar, tehnik, inženir). 2. Gozdarji-gozdni delavci Gozdarji-gozdni delavci, kot osnovni in neposredni proizvajalci v gozdarski dejavnosti, predstavljajo s 46,1 °/o vseh zaposlenih v 1. polletju 1979 najpomemb- nejši proizvodni dejavnik v gozdni proizvodnji. Glede na nadaljni razvoj samoupravljanja ter izredno obsežne in zahtevne proizvodne naloge, ki si jih zastavlja slovensko gozdarstvo z naslednjim srednje- ročnim načrtom razvoja gozdarstva, pa tudi v daljšem obdobju, bo vloga goz- darjev-gozdnih delavcev še bolj poudarjena. Zaradi tega je potrebno v bodoče posvečati temu poklicnemu profilu še več pozornosti kot doslej. Seveda ne gre 423 pri tem samo za obravnavanje njihove izobrazbene in strokovne strukture ter potreb po poglobljenem izobraževanju (ta sestavek obravnava samo te probleme}, ampak za celoten splet materialnih, socialnih in kulturnih potreb; njihovo raz- reševanje bo šele v pravi meri pripomoglo k večjemu vključevanju novih, mladih delavcev v gozdno proizvodnjo. S prikazom nekaterih statističnih podatkov želimo samo opozoriti na gozdar- sko in ostalo javnost na sedanje stanje ter na nujnost intenzivnejšega ukrepanja. Tabela 1. Izobrazbene struktura gozdnih delavcev Osnovna Redno Sezonsko Izobrazb ena izobrazba zaposleni zaposleni Skupaj struktura delavci delavci v% 1 2 3 4 Delavci z 1-3 531 32 563 15,13 razredi osemletke Delavci s 4-5 1620 49 1669 44,86 razredi osemletke Delavci s 6 577 21 598 16,07 razredi osemletke Delavci s 7 303 3 306 8,22 razredi osemletke Delavci z 8 razredi 561 24 585 15,72 osemletke Skupaj: 3592 129 3721 100,00 Odnos: redni delavci: 96.4% 3,6% 100,0% sezonci: Tabela 2. Starostna struktura gozdnih delavcev Starostna Redni Sezonski Delež struktura delavci delavci Skupaj v starostni str. v 0/o do 20 let 79 11 90 2,4 od 21-30 let 728 72 800 21,5 od 31-40 let 805 23 828 22,5 od 41-50 let 1418 19 1437 38,6 nad 51 let 562 4 566 15,2 Skupaj: 3592 129 3721 100 Delež: 96,6% 3,4% 100,0 °/o Iz prikazanih podatkov v tabeli 1 in 2 lahko razberemo, da sta tako izobraz- bena kot tudi starostna struktura gozdnih delavcev izredno zaskrbljujoča. Ob že omenjenih vse večjih zahtevah po širjenju obsega in kakovosti gozdne pro- izvodnje toliko bolj izstopa potreba po poglabljanju izobrazbene ravni ter po vključevanju novih, mladih delavcev v to proizvodnjo. Na podlagi dosedanjih, bolj izoliranih akcijah za izboljšanje osnovne in stro- kovne izobrazbene strukture so bili v preteklih letih že doseženi določeni re- zultati, kar dokazujejo podatki v naslednji tabeli. 424 Leto 1969 1971 1973 1975 1977 1979 Tabela 3 Skupno število vseh zaposlenih gozdnih delavcev Indeks 100 103 83 86 86 85 Gozdni delavci, ki so imeli manj kot 6 raz- redov osemletke (redni in sezonci) Indeks 100 106 93 87 83 74 Prikazani indeksi v tabeli 3 povedo, da je število tistih gozdnih delavcev, ki so imeli v preteklem desetletnem obdobju manj kot 6 razredov osnovne šole, padalo hitreje kot skupno število gozdnih delavcev, vendar lahko hkrati ugotovimo, da je proces osnovnega dopolnilnega izobraževanja še vedno prepočasen. Za nadaljnje razmišljanje o nujnem intenzivnejšem uvajanju novih, mladih in sistematično izšolanih gozdarjev-gozdnih delavcev v gozdno proizvodnjo, so pomembni tudi naslednji podatki: Tabela 4. Redno zaposleni gozdni delavci, starejši od 41 let, v letih 1969 in 1979 v večjih gozdnogospodarskih organizacijah Leto 1969 Leto 1979 Gozd negospodarska število %od skupne- število %od skup- organizacija delavcev ga števila delavcev nad nega števila nad 41 let redno zaposl. 41 let redno zaposl. starosti delavcev starosti delavcev Bled 87 40,5 114 55,0 Kranj 92 43,0 58 33,0 Ljubljana 104 34,7 184 61,7 Postojna 170 45,9 143 46,2 Tolmin 141 40,7 153 59,3 Kočevje 162 29.4 206 51,0 Novo mesto 105 33,3 216 54,3 Brežice 73 35,6 86 52.4 Celje 80 40,2 85 60,2 Nazarje 121 37,7 127 61,6 Slovenj Gradec 242 41,4 184 54,4 Maribor 266 44,8 269 65,6 Skupaj: 1643 41,2 1825 50,8 Podatki v tej tabeli obravnavajo samo redno zaposlene gozdne delavce (sezonske delavce je statistično zaradi njihove nestalnosti težko spremljati), vendar je za nadaljnje ukrepanje pomembna ugotovitev, kako se pri posameznih gozdnogospodarskih organizacijah slabša starostna struktura. Splošna ugotovitev: a. že vrsto Jet, to je odkar 'sistematično spremljamo kadrovsko problematiko v gozdarstvu, ugotavljamo, da je s pomanjkljivo izobražen imi oziroma usposob- ljenimi delavci težko slediti hitremu družbenemu in tehničnemu razvoju. Zato je potrebno vsaj mlajše že zaposlene delavce, stare do 35 ali 40 let, vključiti 425 v dopolnilno oziroma kompenzacijsko izobraževanje pri področnih osemletkah ali delavskih univerzah. b. Ob ugotovitvi, da je potrebno stalno izboljševati osnovno izobrazbeno strukturo gozdnih delavcev, pa moramo posebej poudariti, da je potrebno prav tako posvečati posebno pozornost sistematičnemu strokovnemu in družbenemu izobraževanju že zaposlenih delavcev. c. Poleg tega bo potrebno v mnogo večji meri kot doslej vključevati v proizvodnjo redno šolane gozdarjeMgozdne delavce iz vrst mladine. d. Povečana tehnizacija dela zahteva stalno delovno silo, zato bo potrebno pomlajevanju starostne strukture z domačimi delavci posvetiti mnogo večjo pozornost kot doslej. To bo mogoče doseči z načrtnejšim pristopom in kre- pitvijo kadrovsko izobraževalne funkcije v gozdnogospodarskih organizacijah, z okrepljenim delom pri poklicnem usmerjanju v zadnjih razredih osemletke ter z izboljšanjem materialnih, delovnih, socialnih in kulturnih pogojev življenja gozdnih delavcev. e. Taka usmeritev je tem bolj nujna, ker se bo do leta 1995 po predvidevanjih gozdnogospodarskih organizacij upokojilo okoli 1850 delavcev, ki jih bo treba nadomestiti. To pomeni, da bo potrebno v naslednjih 15 letih izšolati oz. sistematično usposobiti za opravljanje delovnih nalog in opravil gozdarja-gozdnega delavca poprečno okoli 115 mladincev oz. že zaposlenih mlajših delavcev. 3. Gozdarski tehniki številčno in starostno strukturo gozdarskih tehnikov spremljajo v gozdno- gospodarskih organizacijah in ustanovah sistematično od 1leta 1973 (samo v gozdnogospodarskih organizacijah od leta 1971). Tabela 5. Stanje in gibanje števila gozdarskih tehnikov v obdobju od leta 1971 do 1979 Leto Indeks leto 1971 = 100 1971 (brez ustanov) 564 100 1973 brez ustanov 579 103 z ustanovami 595 1975 - brez ustanov 555 98 z ustanovami 572 1977 - brez ustanov 620 110 z ustanovami 634 1979 - brez ustanov 661 118 z ustanovami 679 Tabela 6. Starostna struktura gozdarskih tehnikov v letih 1973, 1975, 1977 in 1979 število tehnikov Let o Struktura v% v starostni skupini 1973,1975 j 1977,1979 1973,1975,1977 11979 do 30 let 109 113 121 145 18,3 19,8 19,1 21,4 od 31 do 40 let 180 165 145 146 30,3 28,8 22,9 21,4 od 41 do 50 let 245 249 275 271 41,2 43,5 43.4 40,4 nad 51 let 61 45 93 117 10,2 7,9 14,6 17,2 Skupaj 595 572 634 679 100,0 100,0 100,0 100,0 Indeks 100 96 106 115 426 Podatki v tabeli 5 kažejo. da se je število v gozdarstvu zaposlenih tehnikov po nekajletnem stagniranju začelo dvigati. Z njimi povezani podatki v tabeli 6 pa prikazujejo rahlo izboljšanje starostne strukture v poslednjih štirih letih; to je posledica načrtnejšega usmerjanja gozdarskih tehnikov v proizvodnjo. Ne glede na ugotovljeno močnejše vključevanje gozdarskih tehnikov v ne- ;posredno proizvodnjo, pa lahko opazimo mnogo močnejše staranje celotne populacije tehnikov. Ob ugotovitvi, da je v poprečju odnos med gozdarskimi tehniki, starimi do 41 in nad 41 let, 42,8 °/o : 57,2 °/o, in sicer v korist tehnikov starih nad 41 let, je zanimiv podatek, da je ta odnos kar pri 8 gozdnogospodarskih organizacijah še s:labši. Tabela 7 Skupno število tehnikov v Razmerje Gozdnogospodarska število starostni skupini organizacija tehnikov 1 1 nad 41 let do 40 let nad 41 let do 40 let GG Celje 39 9 30 23,1 76,9 GG Kočevje 51 17 34 33,3 66,7 GG Bled 44 16 28 36,3 63,7 GG Maribor 63 24 39 38,1 61,9 GG Kranj 41 16 25 39,0 61,0 »Lesna" Sl. Gradec 70 28 42 40,0 60,0 GG Brežice 29 12 17 41,4 58,6 GG Novo mesto 47 20 27 42,6 57.4 Na podlagi razvojnih predvidevanj gozdnogospodarskih organizacij in ustanov, bo potrebno v okviru enostavne in razširjene kadrovske reprodukcije do leta 1995 izšolati in vključiti v proizvodnjo 403 gozdarske tehnike ali poprečno 25 na leto. Ker je s planskimi predvidevanji gozdnogospodarskih organizacij v obdobju do leta 1995 prav tako načrtovano izšolanje 143 obratnih inženirjev (nov poklicni profil) iz vrst že zaposlenih gozdarskih tehnikov, bo potrebno do leta 1995 poprečno na leto izšolati 9 obratnih gozdarskih inženirjev. 4. Diplomirani gozdarski inženirji številčno stanje in potrebe po diplomiranih gozdarskih inženirjih ugotavljamo že od .leta 1954 dalje. Starostno strukturo, ki daje oprijemljiva izhodišča za načrtovanje enostavne kadrovske reprodukcije v skladu s proizvodnimi in dru- gimi potrebami, pa ugotavljamo šele od leta 1971 naprej {za ustanove od leta i973). Tabela 8. Starostna struktura gozdarskih inženirjev v letih 1973, 1975, 1977 in 1979 število inženirjev v Let o Struktura v% starostni skupini 19731 1975,1977,1979 1973,1975,19771 1979 do 30 let 20 25 33 41 5,8 7,5 9,1 11,0 od 31 do 40 let 152 130 107 97 43,9 38,9 29,7 26,0 od 41 do 50 let 128 129 162 155 40,0 38,6 44,9 41,5 nad 51 let 46 50 59 8.0 13,3 15,0 16,3 21,6 Skupaj 346 334 361 373 100,0 100,0 100,0 100,0 Indeks 100 96 104 108 427 Iz tabele 8 lahko razberemo naslednje: V letu 1979 je bilo v gozdnogospodarskih organizacijah in ustanovah 373 diplomiranih gozdarskih inženirjev, od tega 15 doktorjev in 13 magistrov, v letu 1'979 je bilo največ inženirjev v starostni skupini od 41 do 50 let (41 ,5 °/o od skupnega števila), v letu 1971 je bUo starostno razmerje med inženirji, starimi do 40 let, in inženirji, starimi nad 41 let, 49,7 °/o : 50,3 °/o, in sicer v korist inženirjev starih nad 41 let, v letu 1979 je bilo starostno razmerje med inženirji, starimi do 40 let in inženirji, starimi nad 41 let, 37 °/o : 63 °/o, in to v korist inženirjev starih nad 41 let, celotno število diplomiranih inženirjev se je začelo po stagnaciji v letih 1971-1975 rahlo dvigati. Na podlagi razvojnih predvidevanj gozdnogospodarskih organizacij in ustanov bo potrebno v okviru enostavne in razširjene kadrovske reprodukcije do leta 1995 izšolati in vključiti v delo 266 diplomiranih inženirjev, ali poprečno 16 na leto. 5. Analiza in primerjave Splošni pregled o številčnem stanju diplomiranih gozdarskih inženirjev, obrat- nih inženirjev, gozdarskih tehnikov, gozdnih delovodij in gozdnih delavcev po gozdnogospodarskih organizacijah in ustanovah v letu 1979 ter ocena potreb do leta 1'995 (v tem pregledu so vključeni tudi gozdni delovodje, ki jih v prejšnjem delu tega sestavka nismo obravnavali): Tabela 9 Diplomirani Obratni Gozdarski Gozdarski Gozdni gozdarski gozdarski tehniki delovodje delavci Skupaj inženirji inženirji $tevilčna zasedba gozdarskega kadra v letu 1979 373 679 469 3721 5242 V letu 1995 predvideno oz. načrtovano število gozdarskih kadrov 456 143 691 308 3536 5134 Potrebne nove namestitve v času od leta 1979 do leta 1995 266 140 403 173 1848 2830 Pri načrtovanju oziroma oceni potreb po posameznih profilih gozdarskih poklicev izstopajo zlasti naslednji podatki: Diplomirani in obratni gozdarski inženirji število diplomiranih gozdarskih inženirjev naj bi se v gozdnogospodarskih organizacijah in ustanovah od 373 v letu 1979 dvignilo na 456 v letu 1995, potrebe po razširjeni kadrovski reprodukciji so okoli 85 diplomiranih inženirjev, število diplomiranih inženirjev, ki se bodo predvidoma upokojili do konca leta 1995, je okoli 180 (upoštevana je dobra polovica inženirjev iz starostne skupine od 41 do 50 Jet ter vsi inženirji, ki so bili v letu 1979 starejši od 51 let, do leta 1995 je potrebno za potrebe enostavne in razširjene kadrovske re- produkciie izšolati 266 diplomiranih inženirjev ali poprečno 16 na leto, 428 število delovnih mest, ki naj bi jih do leta 19'95 zasedli obratni gozdarski inženirji je 143, do leta 1995 bo potrebno izšolati 140 obratnih inženirjev ali poprečno 9 na leto. Gozdarski tehniki Stevilo delovnih mest, ki jih bodo predvidoma zasedli gozdarski tehniki naj bi se od 679 v letu 1979 dvignilo na 691 v ~letu 1995, število gozdarskih tehnikov, ki bodo predvidoma upokojeni do leta 1995 je 255. V to število je zajeta polovica tehnikov iz starostne skupine od 41 do 50 let ter vsi tehniki, ki so bili v letu 1979 starejši od 51 let, do leta 1995 bo potrebno izšolati in vključiti v proizvodnjo 403 tehnike ali poprečno 25 na leto. Gozdarski delovodje Stevilo delovnih mest, ki jih bodo predvidoma zasedali gozdarski delovodje, naj bi se od 469 v 'letu 1979 zmanjšalo na 308 v letu 1995, ne glede na absolutno zmanjšanje delovnih mest gozdarskih delovodij, bo potrebno do leta 1995 s tečaji usposobiti 173 novih delovodij (enostavna repro- dukcija) ali poprečno 1 O na leto. Gozdarji-gozdni delavci Stevilo delovnih mest gozdarjev-gozdnih delavcev naj bi se od 3721 v letu 1979 zmanjšalo na 3536 v letu 1995, število gozdnih delavcev, ki bodo predvidoma upokojeni do leta 1995, se giblje okoli 1850. Pri tem številu je zaradi uvedbe benificirane delovne dobe zajeto okoli 85 °/o delavcev iz starostne skupine od 41 do 50 let in vsi gozdni delavci, ki so bili v letu 1979 starejši od 51 let, s postavko, da naj bi upokojene delavce nadomestili samo s šolanimi gozdarji- gozdnimi delavci ter da v starostnih skupinah do 40 1let ne bo fluktuacija, bo potrebno do leta 1995 izšolati ter vključiti v proizvodnjo okoli 1850 gozdarjev oziroma gozdnih delavcev ozkih profilov poklicev ali poprečno 115 na leto. Ocena potreb po posameznih profilih poklicev do leta 1995 ima orientacijsko uporabno vrednost s pogojem, da se bodo vsi izšolani profili poklicev po kon- čanem šolanju dejansko vključili v neposredno proizvodnjo oziroma v delo. V navedene številke ni vključena fluktuacija, niti trajnejše bolezni in smrtni slučaji v starostnih skupinah do 40 let. Zaradi tega bo potrebno pri vpisovanju v razne šole oziroma izobraževalne programe na različnih stopnjah zahtevnosti znanja dvigniti vpisna kvoto učencev in študentov za ustrezen odstotek. Iz tabele 9 je mogoče razbrati, kakšno je sedanje in kakšno naj bi bilo bodoče razmerje med posameznimi profili poklicev. Po sedanji zasedbi oziroma številčni udeležbi posameznih profilov poklicev je videti to razmerje takole: Gozdarski inženirji Tabela 10 Gozdarski tehniki 1,82 Gozdarski delovodje 0,69 Gozdni delavci 7,93 Pripomba: Na 1 inženirja pride 1,82 tehnika, na 1 tehnika 0,69 delovodje in na 1 delovodje 7,93 gozdnega delavca. 429 Za ugotavljanje razvojnega trenda pri številčnem razmerju med posameznimi profili poklicev v gozdarstvu navajamo tudi primerjalne podatke za nekaj let nazaj: Tabela 11 Leto Gozdarski Gozdarski Gozdarski Gozdni inženirji tehniki delovodje delavci 1971 2,2 7,5 1973 1,7 0,8 9 1975 1,7 0,8 8,2 1977 1,7 0,7 8,6 1979 1,8 0,7 7,9 Po predvidevanjih, navedenih v sumariju tabele ·g, pa naj bi v letu 1995 bilo videti razmerje takole: Diplomirani gozdarski inženirji Tabela 12 Gozdarski teh- niki + obratni inženirji 1,8 Gozdarski delovodje 0,4 6. Zaključek Gozdni delavci 11,4 Kot smo zapisali v uvodu, želimo širšo strokovno javnost seznaniti s številčno analizo sedanjega stanja po posameznih gozdarskih profilih poklicev ter z oceno potreb do leta 1995. Naloge, ki čakajo celotno gozdarstvo, še posebej pa kadrovsko izobraževalno področje, so izredno zahtevne in velike. Zavedati se moramo, da jih bomo lahko razrešili in izvajali samo s skrajnimi napori vseh dejavnikov v gozdarstvu in zu naj njega. Mag. Franjo Urleb 430 ""P'ifi~~ .A~~ ~~ ?---· ~)?et; df~· ~.4~/.d-.~~r ;!~ f8%~ ;~:",._..;l~~ ~ ~ ~ ?~~"""" ~ ?n~)-; ~ ~~~~k J.J?,.":r~ 1eor, .,~ ~·~ J:4. ~ ~ :1'!t!7J ~ i"e1;," ~ M.r.t; ..r~.,u> e:U.-4- ~#~~~~a Cestitka našega spoštovanega učitelja in kolega ima še po- sebno ceno. Prof. Sevnik je gozdar, ki je že izpred vojne rastel skupaj s slovenskim gozdom, aktivno in živo. Razumniško je ocenjeval nje- gov pomen za razvoj naše mla- de slovenske družbe in čustve­ no je doživljal vse njegove stis- ke in vzpone. 1. januarja bo praznoval jubilej - 85 Jet. V imenu bralcev naše revije mu želimo predvsem še dobrega zdravja ob prepriča­ nju, da bodo njegove lepe želje vzpodbuda pri naših skupnih strokovnih in osebnih hotenjih v prihodnjem letu. Uredništvo Foto: Božidar Jakac, Cernomelj 1944 UDK 634.0.581/.584 PRIKAZ RAZVOJA GOZDNOGOSPODARSKIH KART NA PRIMERU POSTOJNSKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOčJA Milan Juvančič (Postojna)* Juvančič, M.: Prikaz gozdnogospodarskih kart na primeru po· stojnskega gozdnogospodarskega območja. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 10, str. 432-442. V slovenMini. Avtor poudarja vss večjo potrebo po dobrem kartnem gradivu, zlasti v razmerah intenzivne načrtne izrabe naravnega prostora. Tradicija kvali· tetnih gozdarskih kart je prikazana na primeru dialektlčnega razvoja te dejavnosti za gozdove postojnskega gozdnogospodarskega območja. Za dobro strokovno delo v gozdovih je nujna dobra karta, za katero so tudi v Sloveniji dani vsi pogoji. J uva n č i č , M.: Forest management area of Postojna as example of the development of forest management maps. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 10, pag. 432-442. ln Slovene. The author points out the need of good maps especially in circum· stantes of intense and planned use of the landscape. The tradition of high-quality forest maps is presented by exposing the dialectic development of Postojna. Asuccessful professional work requires reliable maps, and this goal can be attained in the existing conditions. Uvod Ko govorimo o kartografiji ne moremo mimo tega, da ne bi omenili ved, ki pogojujejo njen razvoj: matematika, astronomija, geografija, geodezija, fotograme- trija, gravimetrija, grafika, poligrafika, računalništvo in razni sistemi za daljinsko zajemanje podatkov, ki so v tesnem sorodstvu s kartografijo. Razvoj kartografije je odvisen od razvoja omenjenih ved pa tudi od tehničnih možnosti, ki jih imamo v določeni dobi na razpolago. :Le v starogrških filozofskih šolah je bila poleg matematike, astronomije in geografija eden glavnih predmetov tudi sferična in terestična geodezija, kar je bilo porok za razvoj kartografske dejavnosti. Danes, ko je kartografija dobila širok razmah, ko govorimo tudi o avtomatizi- rani in tematski kartografiji je povezovanje in sodelovanje z vrsto različnih strokovnjakov neizogibno. Potreben je interdisciplinarni pristop pri izdelavi kart, če hočemo, da bodo karte služile svojemu namenu. Splošno Za Slovenijo velja, da se gozdne površine nenehno povečujejo, razvojni štadiji gozdov se spreminjajo, na gozdne površine prodira urbanizacija, preko gozdov se gradijo komunikacije in energetski sistemi, industrializacija onesnažuje okolje itd. Osnovna značilnost razvoja družbe je torej nenehno spreminjanje stanja v prostoru in s tem rušenje naravnega ravnovesja. Vse to postavlja pred gozdarstvo zahtevne naloge, ohranjati ekološko vlogo gozda, ohraniti naravno ravnovesje. • M. J .•• dipl. inž. geodezije, Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 432 Da bi zastavljeno nalogo lahko uspešno opravili, mora gozdarstvo uporabiti vsa sredstva in pripomočke, ki mu jih nudi ta sodobna znanost in tehnologija. Med temi pripomočki prav gotovo ni na zadnjem mestu dobra karta. Karte v gozdarstvu in na sploh uporabljamo v dveh glavnih smereh: prvič nam omogočajo inventarizacijo prostora in drugič smotrno načrtovanje in ure- janje prostora. Karta je posebna oblika grafičnega dokumenta, ki nam pri pravilni izbiri projekcije, vsebine in merila, nudi celo vrsto informacij, ki so obenem tudi točno prostorsko opredeljene, kar pri drugih informacijah ni slučaj. Prav zato, ker so na karti informacije tudi prostorsko locirane, ima karta v prostorskem planiranju in v gozdarstvu tolikšen pomen. Gozdarstvo v Sloveniji pri svojih načrtovalnih delih uporablja načrte in karte od merila 1 : 2500 do merila 1 : 750 000, kar predstavlja pregledno karto Slovenije v publikacijskem formatu lista A3. Tak razpon meril je potreben, če želimo s kartami zadovoljiti potrebe načrtovalcev na različnih ravneh, za različne pro- storske enote in za različne potrebe kot so: inventarizacija gozdov, upravljanje, izkoriščanje, načrtovanje in urejanje gozdnih površin, projektiranje gozdnih ko- munikacij, računalniške nastavitve podatkov, kontrole, analize, raziskave itd. Novejše gozdarske karte imajo matematično osnovo in so izdelane iz aero- posnetkov, ker je ta način najhitrejši in najcenejši. Vendar je potrebno pove- dati, da v Sloveniji pridobivajo podatke iz aeroposnetkov predvsem na fotograme- trični način, medtem ko je pridobivanje podatkov s pomočjo fotointerpretacije slabo razširjeno, čeprav je znano, da je glede na vse večje potrebe pridobivanja kvalitetnejših podatkov nepogrešljiv ravno ta način. Dejstvo je, da spada danes v svetu daljinsko zajemanje podatkov med najmodernejše in najpomembnejše tehnike pridobivanja podatkov in informacij. Omeniti je potrebno, da je z zakonodajo določeno ciklična aerosnemanje celotne Slovenije na vsakih 5 let. Ta material je toliko ažuren, da nam omogoča s pomočjo fotointerpretacije dobiti dokaj sveže podatke zlasti za izdelavo te- matskih kart. Rešitve, ki nam jih ponuja moderna tehnologija na področju daljin- skega zajemanja podatkov, z digitalno računalniško obdelavo in na področju nvtomatizirane kartografije, so pri zbiranju podatkov za potrebe slovenskega gozdarstva še dokaj neizkoriščene. Naloga geodetov in gozdarjev je, da s skup- nim pristopom na omenjenih področjih napravijo korak naprej. S tem bi dobili množico novih in ažurnih podatkov, ki bi bili za vrednotenje in kreiranje prostora, pa tudi za reševanje čisto gozdarskih problemov še kako dobrodošli. Kratek zgodovinski oris razvoja kartografije in priloženo kartno gradivo naj nam pokažeta delček razvoja kartografije v gozdarstvu in njen pomen za snovanje razvojnih programov. Zgodovina razvoja kartografije Arheološke najdbe nam danes posredujejo že dokaj jasno predstavo o prvih kartografskih izdelkih na našem planetu. Za najstarejši ohranjen zemljevid velja Karta severne Mezopotamije, ki na glinasti ploščici upodablja s simboli mesta, reke in gorovja. Nastala je okrog leta 2500 pred n. št. Kot najstarejši evropski kartografski dokument pa smatramo Capodelmontsko mapa, ki datira v obdobje med leti 1600 in 1400 pred n. št. Značilno za Capodel- montski skalni zapis je, da vsebuje dva bistvena elementa današnje sodobne gospodarske karte, to je pomanjšana situacijo ozemlja in ureditev človekovega okolja. Doslej znana najstarejša karta, ki prikazuje tudi slovensko in jugoslovansko ozemlje je Guidova karta rimskega imperija iz leta 1119. 433 V srednjeveških evropskih zemljevidih so slovenske dežele večkrat upodob- ljena, vendar so jih kartirali tuji geografi in kartografi. Prvi slovenski topograf, ki se je posvetil opisu in kartiranju slovenskih dežel je kranjski pemič furlanskega rodu Janez Vajkard Valvasor, ki je v letu 1689 natisnil svoje najobširnejše in najpomembnejše delo, zgodovinsko-topografski in etnografski opis Slava Vojvo- dine Kranjske, kateremu so bile priložene topografske karte Koroške, Kranjske in Hrvaške. V letu 1848 je cesar Franc Jožef objavil patent zakona o Zemljiški odvezi, ki pomeni kqnec fevdalnih odnosov na Slovenskem. Te upravne reforme so dale neposreden povod izdelavi novih kartografskih izdelkov. Eno najpomembnejših kartografskih del iz tega časa je prav gotovo Zemljevid slovenske dežele in pokrajin iz leta 1853, ki predstavlja narodnogeografsko veledelo neutrudljivega pobudnika slovenstva Petra Kozlerja. Za razvoj zemljemerstva in kartografije je pomembna terezijansko-jožefinska reorganizacija gospodarjenja z gozdovi, ki postopoma priznava zasebno gozdno posest. Spremembe zemljiških odnosov spreminjajo tudi posestniški tloris slo- venskega ozemlja. Pričnejo izdelovati karte s prikazom graščinske obdelovalne in gozdne posesti. Prve gozdarske karte na Slovenskem so izdelovali zemljiški uradi ljubljanske, novomeške in postojnske kresije, to so bile tako imenovane graščinske posest- niške mape. Karte so vse barvane in uporabljajo topografske znake jožefinskega katastra. Osnova karte je topografska vsebina, dopolnjena z lego in obsegom zamejničenih graščinskih gozdov, gozdov posameznih mest, verskega sklada ter gozdne parcele posameznih kmetov-dednih zakupnikov. Izdelava teh kart sega v zadnje četrtletje 18. stoletja. Iz tega časa so predvsem znane naslednje karte: Gozdna karta Trnovskega gozda iz leta 1760, karta gospostva čabar iz leta 1767, Topografska katastrska karta Snežniškega gospostva iz leta 1780, Gozdnopo- sestniška mapa območja Mala stran nad Kalcami pri Dolenjem Logatcu iz leta 1786 in karta meščanskih in mestnih gozdov Skolje Loke iz leta 1789. Od kartografskih izdelkov z gozdarsko vsebino, ki so nastali v prvi polovici 19. stoletja je potrebno omeniti karto Ilirskih provinc iz leta 1811, kjer so med drugim zelo natančno označeni tudi gozdovi. Zelo zanimiva je karta cest v Trnovskem gozdu iz leta 1830, delo znanega izumitelja ladijskega vijaka Josipa Ressla. Priseljeni čeh je na Slovenskem in v Istri služboval kot gozdar in gozdni komisar. Na Ressljevi karti so združena spoznanja gozdarskega strokovnjaka, geodeta, načrtovalca cest in kartografa. Karta vsebuje podatke o gozdnih sestojih, položaju cest, označene so prevozne in neprevozna poti ter trase cest, ki bi jih bilo potrebno zgraditi za ugodnejši izvoz lesa. Omeniti moram še prvo zemljemersko učno knjigo v slovenščini, ki je izšla leta 1872 izpod peresa profesorja Ivana Tuška z naslovom Nižemerstvo Učbenik je sicer napisal prof. Vekoslav Kčrčskeny gojencem gozdarske aka- demije v Križevcih, poslovenil in poenostavil pa ga je Tušek z namenom, da dobe tudi slovenski zemljemerci in gozdarji učno knjigo v rodnem jeziku. Tušek je učbenik namenil prvenstveno gozdarski šoli v gradu Snežnik pod Ložem na Notranjskem. Karte, ki sem jih naštel, so delno v arhivu dunajske Državne komore, delno pa v arhivu SRS v Ljubljani. Nekatere so reproducirane v knjigi Branka Korošca Naš prostor v času in projekciji iz leta 1978. Kartografsko gradivo, ki je opisano v nadaljevanju pa je pri Gozdnem gospo- darstvu Postojna. Glede na raznolikost tega gradiva je le-to razdeljeno na 19 skupin. Vsaka skupina je na kratko opisana, nekatere karte pa so v sestavku tudi reproducir.ane. 434 1. Stari katastrski načrti v merilu 1 : 2880 iz leta 1823 Decembra 1817. leta je cesar Franc 1 izdal nov patent o zemljiškem davku, ki vključuje ukaz o nadaljevanju tako imenovanega detaljnega ali ekonomskega ka- tastrskega merjenja v kranjskih deželah. Izmera je znana kot druga »frančeskinska izmera« in je trajala na našem ozemlju od leta 1822 do 1828. Detaljna izmera je bila opravljena na grafičen način s pomočjo merske mize. (Glej ovitek prva stran.) 2. Stara triangulacija za Snežniške gozdove iz konca 19. stoletja Slovensko ozemlje je dobilo triangulacijsko mrežo v letih 1817-1825. Na prelomu 19. v 20. st. je Avstro-Ogrska dopolnila in zgostila trigonometrično mrežo. Prelomnico pa pomeni leto 1909, ko je bila za trigonometrična dela uvedena Gaussova konformna projekcija. G~afični register trigonometričnih točk za pod- ročje snežniških gozdov je bil izdelan v začetku 19. stoletja in reambuliran proti koncu 19. stoletja v krimskem koordinatnem sistemu. 3. Elaborat vzdrževanja katastrskih map za leta 1872-1878 Mape so vzdrževali s terenskimi meritvami, med ·Jomnimi točkami so bile iz- merjene dolžine z merilno letvijo ali merilno verigo, ki je bila razdeljena na čevlje in palce. Za orientacijo posameznih stranic pa je bil določen azimut s pomočjo zemljemerskega kompasa. V gozdarstvu uporabljamo opisano metodo, za dopolnjevanje gozdarskih kart še danes. Razlika je le v tem, da uporabljamo sodobnejše merilno orodje to je WHdove busolne teodolite za optično merjenje dolžin. 4. Stare karte gozdov za bivše avstrijske okraje POSTOJNA in LOGATEC med leti 1857-1871 Upravne reforme, ki jih je dunajska vlada izvedla po letu 1848 so dale povod novim izdajam preglednih kart. Prikazani karti avstrijskih okrajnih glavarstev Postojne in Logatca spadata med tovrstne karte s tem, da prikazujeta tudi in predvsem stanje tedanjih gozdov. Merilo karte je 1": 500° oziroma 1 : 36.000. 5. Najstarejše temeljne gozdarske karte iz zadnjih desetletij 19. stoletja Izdelane so bile za graščinske gozdove. Temeljne karte snežniških gozdov v merilu 1 : 5760 imajo za osnovo katastrski načrt, dopolnjen z gozdnogospodarsko .razdelitvijo. Poleg posestniških mejnih kamnov so na karti tudi orientacijski kamni. V to skupino spada tudi karta gozdov Dletvo v merilu 1 : 2880 na kateri je izjemoma tudi višinska predstava, karta ni v formatu katastrskih listov. Karte so izdelane v krimskem koordinatnem sistemu, geodetsko kartiranje detajla je bilo naslonjene na trigonometrične in geometrične točke, dopolnjevane pa do današnjih dni z gozdarskim in geodetskim kadrom, ki je urejal te gozdove. 6. Temeljne gozdarske karte med dvema svetovnima vojnama Predeli Snežnika, Javornika, Planine in Zagore so s podpisom rapalske po- godbe v letu 1920 prešli pod kraljevino Italijo. Italija je v obdobju med obema vojnama reambulirala avstrijske katastrske mape, ki so .predstavljale osnovni kartografski material za izdelavo temeljnih gozdarskih kart v merilu 1 : 2880 in 1 : 5760. 435 _40 ·r 1 ~ r Del karte graščinskih gozdov na Snežniku (Mašun) brez letnice izdelave. Topografska osnova je dopolnjena z gozdnogospodarsko ureditvijo. Za graščinske gozdove na območju Javornika, Planine in Zagore so gozdarji in geometri izdelali temeljne gozdarske karte na posameznih listih. Listi so brez okvirja, brez označenih trigonometričnih točk torej brez osnovne matematične osnove, označena je Je smer proti severu. Kljub naštetim pomanjkljivostim so te karte situacijsko presenetljivo natančne, kor priča na pedantno opravljeno delo tedanjih geometrov. 7. Temeljne gozdarske karte v merilu 1 : 5000 izdelane po drugi svetovni vojni za gozdove v družbeni lasti Za določene predele, kjer je bi·la ugotovljena neskladnost gozdarskih kart s stanjem na terenu, smo po letu 1'960 izdelali nove temeljne gozdarske karte v merilu 1 : 5000. Karte so izdelane po Gauss-Kri..igerjevem koordinatnem sistemu, ki je bil v Jugoslaviji uveden leta 1924 kot državni koordinatni sistem. Razdelitev listov je po osnovni državni karti. Ker so bile pri izdelavi teh kart uporabljene različne metode geodetske iz- mere, je potrebno karte razdeliti na tri skupine: 7.1. Temeljna gozdarska karta gozdnogospodarske enote Leskova dolina je bila izdelana v letu 1964 na klasičen geodetski način, to pomeni, da so bili med trigonometričnimi točkami izmerjeni poligonski vlaki. Na tako dobljena ogrodje je. bila navezana detaljna izmera, ki je bila busolno-tahimetrična. 436 lzrez iz temeljne gozdarske karte, kakor so jih izdelovali okoli leta 1962 na Gozdnem gospodarstvu Postojna. 7.2. Temeljne gozdarske karte g. e. Nanos-Hrušica-Logatec so bile izdelane v letu 1963 s kombinacijo klasične geodetske izmere in aero- fotogrametrije. Z aerotrangulacijo je bila zgoščena obstoječa trigonometrična mreža s foto veznimi točkami, za katere so bile izračunane Gauss-Krugerjeve koordinate. Foto vezne točke so skupaj s trigonometričnimi točkami rabile za razvitje poligonske mreže in detaljne izmere. 7.3. Temeljna gozdarska karta g. e. ~kocjan izdelana v letu 1972 Karto so izdelovali istočasno z osnovno državno karto (v nadaljevanju ODK). Da bi dobili povezavo gozdarske vsebine z vsebino ODK, smo na terenu pred aerosnemanjem signalizirati določene točke s taJnimi ali drevesnimi signali. Signa- liziranim točkam smo po izvrednotenju posnetkov določili Gauss-Krugerjeve ko- ordinate. Na ta način smo zgostili tudi trigonometrično mrežo in dobili osnovo za detaljno geodetsko izmera. Iz ODK smo prevzeli geodetske točke, prometno mrežo, hidrografijo in umetne objekte, s tahimetrično busolno metodo pa smo nato izmerili še detajle, ki na ODK niso bili prikazani kot so poti, vlake, steze, umetne linije itd. 437 8. Temeljne gozdarske karte za zasebni sektor v merilu 1 : 2880 ali 1 : 5760 izdelane po drugi svetovni vojni Vse od osvoboditve pa do danes izdelujemo temeljne gozdarske karte v merilu 1 : 2880 ali 1 : 5760 . Pri teh kartah je osnova uradna katastrska mapa, ki jo do- polnjujemo z manjkajočim cestnim omrežjem, trasami daljnovodov, gozdnimi na- stambami, izviri pitne vode, določimo meje med gozdno in negozdno površino ter označimo meje gozdnogospodarskih enot, to je odsekov in oddelkov. Brez teh kart si urejevalnih del ne moremo predstavljati, saj pomenijo osnovo za določanje površin in pravno-lastninsko ureditev. 9. Najstarejše gozdarske karte iz leta 1890 Karta revlrJa Mašun je bila izdelana v letu 1890 kot pregledna karta v meri- lu 1 : 20.000. Gozdna vsebina, ki prikazuje stanje sestojev, se je za posamezno ureditveno obdobje vrisala naknadno. Tako imamo na teh kartah za revir Mašun prikazano stanje sestojev v letu 1890, 1900 in 1909. 10. Gozdarske karte iz začetka 20. stoletja Karte so izdelane v merilu 1 : 12500 v izpopolnjeni grafični tehniki in tiskarski obdelavi dunajske šole. Izdelali so jih gozdni geometri in spadajo med uspela kartografska deila tedanjega časa. Karte so vsebinsko zanimive, saj poleg gozdnogospodarske raz- delitve vsebujejo vrsto elementov sodobne karte kot je komunikacijsko omrežje, vodni viri, kulturno stanje, kraške jame, gozdne nastambe, trigonometrične in geometrične točke, hektometrske in orientacijske kamne in kar je še posebej zanimivo, višinske kote po poteh. Med te karte spadajo karte revirjev: Mašun, Jurjeva dolina. V isto skupino spadajo karte revirjev : Javornik, Debeli kamen in Planina z razliko, da so po vsebini manj popolne, grafično drugače oblikovane in natiskane na češkem v enobarvnem tisku . Merilo kart je 1 : 8640 kar predstavlja trikratno katastrsko meriJo. 11. Gozdarske karte med obema svetovnima vojnama Za območje današnjega postojnskega gozdnogospodarskega območja so tedaj izdelovali v g.lavnem pregledne gozdarske karte v različnih merilih. S kartografskega vidika te karte ne pomenijo napredka. Karti območja Snež- nik 1 in 11 v merilu 1 : 11520 iz leta 1925 nam to dovolj nazorno potrjujeta. 12. Povojna pregledna karta za zasebni sektor S fotografsko pomanjšavo in predelavo je bila izdelana za del območja Gozd- nega gospodarstva Postojna katastrska gospodarska karta slovenskega ozemlja v merilu 1 : 5000 in 1 : 10.000. To karto smo dopolnili z vsebino temeljne gozdarske karte . S kaširanjem na žepni format je karta uporabna pri rekognosciranju te- rena in pri opravljanju operativnih gozdarskih nalog. Za manjši del območja Gozdnega gospodarstva Postojna je še danes edina preg·ledna gozdarska karta, njena glav.na pomanjkljivost je v tem, da ne vsebuje višinskih terenskih podatkov. 438 Kombinirana temeljna gozdarska karta M 1 : 5000 uporabna za vsa operativna gozdarska dela ter za rekognosciranje. Tudi iz te je razvidna razdrobljena zasebna gozdna posest, l>čista« gozdna karta je za revir Mašun iz leta 1890 in sicer kot pregledna karta v merilu 1 : 20.000. Stanje sestoj ev so vrisoval i naknadno ob vsakem urejanju posebej. Tako obstajajo sestojne karte za ta revir iz leta 1890, 1900 in 1909. Karte iz prvih let tega stoletja so zanimive in pestre. Zlasti navdušuje dovršena grafična obdelava v več barvah. Za tiste čase je to bila vrhunska kartografska grafična tehnika. Merilo je 1 : 12.500. Geometri so ji dali pestro vsebino in vsebuje vrsto elementov sodobne karte (komunikacije, vodni viri, kraške jame, kulturno stanje, gozdne nastambe in druge objekte, seveda poleg vseh geometričnih podatkov). 39 Barensf~na ~) c Leta 1974 je bil popolnoma opuscen »stari« nactn sestavljanja kart. Na konceptu, da mora gozdarska karta imeti topografsko in gozdarsko vsebino, v zasebnem sektorju pa tudi katastrsko, so začeli sestavljati pregledne gozdarske karte v merilu 1 : 10.000. GOZDNOGOSPODARSKA ENOTA •'· MIKU LA Merilo . 1:10000 EkvldiSIIII\CII 1Om GOZDNI ODDELKI 1 Za Strgarij o 2 Za Blatno dolino 3 Dobronog 4 Nemcev hrib 5 Piškov laz 6 StrgaJija 7. Flajšerica 8 Nad FlaJšerico 9 Za Vilami 1 O Crni Vrh 11 Pod Ulovko 12 Vrh Vil 13 Bradlov laz 14 llov žleb 15. Pr\ Knežki bajti ·1 6 Kozare 1 7 Za klančičem 1 8 Travni vr hi 19 Pod Travnimi vrhi 20 Podstenjšček 21 Pruntov laz 22 Sušnove.c n Filajev laz · IZDELAVNO GRADI~O Plv~l p2~] ' 24 U. B~Itlea II. Bl11.rla 4 6 1 . Osnovna drž. karta 1: 1 O 000 '2.Gozdarska tematika na katastrski!l r1at rtrh 1 ?.880 ·Oddelek za načrtovanJe gozdov prr GG PostoJna 24 Levakov laz 25 Savinji klanec '26 Prepoved 27 Kovačija 27 Pod Plečetom 29 Plece 30 Za planino 31 Zagomile 32 Gomila 33 Pod Javorjem ·34 Javor 35 Mikula 36 Pr.i Mlačici 37 Ledenik 38 Prtovka 39 Kruljcov hrib 40 Brlog · 4·1 Matucova dolina 42 Markova dol ina 43 Devin 44 Vidovl lazi 4 5 Suha reber KAT AST RS KE OBCINE A K. o. Koritnice 1· ... 1· LEGENDA Regionalne ceste Lokalne ceste Kolovozi, vlake, steze Cesta, 'parcela Kolovoz, vlaka-parcela Daljnovod Geodetsk~ točke Pašniki Gozdovi Izviri mlake, cisterne Brezna Meja gozd. gosp. obmo~a Meja gozd. gosp. enote Meja gozd. oddelka Meja gozd. odseka Meja golosek~· Parcele, meja k. o. Krmilnica Izdelali smo razvojni program za načrtno izdelavo gozdarskih kart za površino celotnega gozdnega gospodarstva. Nova gozdarska karta v merilu 1 : 5000 bo izdelana za pretežni del GG Postojna do konca leta 1981. Karto uporabljamo za naslednje namene: - pri ureditvenem načrtovanju in urejanju gozdnih površin, - pri izdelavi podrobnih načrtov za izkoriščanje in gojenje gozdov, pri projektiranju gozdnih komunikacij, - pri izdelavi tematskih gozdarskih kart, - pri uvajanju avtomatske obdelave prostorskih pcdatkov in - za najrazličnejše potrebe pri vrednotenju prostora. Vsebino karte sestavljajo znani elementi temeljnega topografskega načrta, dopolniltla vsebina na karti pa so katastrski elementi, gozdnqgospodarske raz- delitve, gozdne površine in pregled cestnega omrežja sposobnega za kamionski promet. Dopolnjeno je tudi imenoslovje z značilnimi ledinskimi imeni, ki so v rabi pri gozdarjih. Parcelno razdelitev je narekovalo dejstvo, da gospodarimo tudi z gozdovi v zasebni lasti in da ima parcela po zakonodaji pravno-lastninsko veljavo. Tehnološko je karta zasnovana tako, da je izdelanih 7 založniških originalov na pokalonskih plastičnih folijah. Možno jih je združevati v poljubnih kombina- cijah, jih kopirati posamično, v celoti ali po posameznih delih. Tak tehnološki pristop nam omogoča, da posamezne tematike lahko dopolnjujemo ali jih pri- kažemo na svojem originalu. Tako nastane za vsak list evidenčni elaborat v obliki atlasa, ki ga je možno urediti tako, da nam ob vsakem trenutku omogoči hitro informacijo o najrazličnejših prostorskih vprašanjih. 16. Pregledne karte v merilu 1 : 25.000 Dunajski Vojnogeografski inštitut je proti koncu 19. stoletja izdelal za območje današnje Slovenije topografske karte raznih meril v poliedersld projekciji s Fer- rovim začetnim meridijanom. Vojno geografski inštitut v Beogradu je med obema svetovnima vojnama nadaljeval z izdelavo specialk, vendar jih je bilo za uporabo težko dobiti. Po drugi svetovni vojni so bile specialke najpreje reambulirane nato pa s pomočjo fotogrametrije na novo izdelane. V letu 1975 smo za področje Slovenije dobili novo topografsko gospodarsko karto v merilu 1 : 25.000, ki jo je za potrebe slovenskega gospodarstva izdelal Vojnogeografski inštitut v Beogradu. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna smo karto dopolnili z gozdnogospodar- sko razdelitvijo in cestnim omrežjem. Dopolnjeno vsebino smo s pomočjo sitotiska pretiskali na osnovno topografsko karto in dobili tako pregledno karto gozdno- gospodarskega območja. Dopolnjena karta je obenem osnova za izdelavo temat- skih prikazov in obdelav tako pri izdelavi razvojnih programov gozdnogospodar- skega območja kakor pri vključevanju v izdelavo prostorskih planov družbeno- političnih skupnosti. 17. Povečave za detajlno načrtovanje Za podrobno načrtovanje pri izkoriščanju in gojenju gozdov so potrebni načrti v merilu 1 : 2500. Do nedavnega smo te načrte pripravljali tako, da smo katastrske načrte v merilu 1 : 2880 povečali v merilo 1 : 2500, reliefno predstavo pa smo dobili s povečanjem topografske karte v merilu 1 : 25.000 v merilo 1 : 2500. Ce obstajajo že temeljni topografski načrti v merilu 1 : 5000, relief povečujemo iz tega gradiva. Vsekakor je očiten dolgotrajen in zelo nenatan5en postopek. 441 Za predele, kjer je že izdelana nova gozdarska karta v merilu 1 : 5000 je postopek popolnoma drugačen. Karta že vsebuje osnovne elemente, ki jih po- trebujemo pri detajlnem načrtovanju, to je topografsko in gozdarsko pa tudi katastrsko vsebino. S fotografskim postopkom povečamo karto na merilo 1 : 2500 na obstoječo prozorna folijo, kar nam omogoča svetlobno kopiranje v vsakem tre- nutku. Prihranek pri času in večja kvaliteta izdelka sta očitna. 18. Uporaba fotoskic Pri urejevalnih delih se gozdarji poslužujejo tudi fotoskic, to so povečave aeroposnetkov na približno merilo 1 : 5000. Rekognosciranje terena s pomočjo fotoskic ali fotogramov je zelo uspešno zlasti pri odločanju o namenski rabi površin. Prenos podatkov iz fotoskice na gozdarsko karto pa je možen za ravnin- ske predele direktno s pomočjo fotopovečave ali fotopantografa. Za hribovite predele pa iz aeroposnetkov z uporabo fotogrametričnih inštrumentov. 19. Tematske gozdarske karte v manjših merilih Prikazujejo najrazličnejše pojave ali stanje v gozdu. Karte z izrazito tematsko vsebino so tiste, ki so priložene območnemu ureditvenemu elaboratu GG Po- stojna iz leta 1971. Omeniti moram še: karto gozdnatosti Slovenije, karto inten- zivnosti naraščanja gozdne površine v Sloveniji, karto razširjenosti in sestave gozda ter vegetacijsko karto Slovenije. Vse so bile izdelane v zadnjih desetih letih. Zaključek Namen sestavka je seznaniti gozdarje z bogato tradicijo, ki jo ima kartografija v gozdarstvu in vzbuditi zanimanje za tovrstne izdelke, ki so pri načrtovanju in urejanju gozdnega prostora nepogrešljiv pripomoček. Literatura Juvančič, M .• Kos: Nova gozdna karta, Gozdarski vestnik, 1978, 1, str. Korošec, B.: Naš prostor v času in projekciji. 1978 442 NORVEšKA V OtEH SLOVENSKEGA GOZDARJA Konec junija 1979 je Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenj Gradec organiziralo za svoje člane 7-dnevno ekskurzijo na Norveško. Eminentni norveški kolegi-gozdarji so nam pripravili vzoren S-dnevni strokovni program, ki je prikazal stanje gozdarstva in lesarstva na Norveškem ter sporedno tudi ostalega gospodarstva in posebnosti norveške dežele in prebivalstva. V Gozdarskem vestniku št. 7-8/79 je predstavnik norveških gozdarskih revij g. Kare Wedul opisal glavne znači,lnosti norveškega gozdarstva. Pričujoči sesta- vek pa prikazuje, kaj smo videli in spoznali na Norveškem mi, slovenjegraški gozdarji in lesarji. Motto vseh primerjav med Norveško in Slovenijo (oz. LESNE Slovenj Gradec) je dejstvo, da je letni posek na prebivalstva v obeh deželah enak, to je 1,8 m3 lesa. V vseh drugih primerjavah pa se močno oddaljujemo, vendar ne povsod v slabem pomenu. Norveška je po površini 18,5-krat večja od Slovenije, ima pa le enkrat več prebivalcev (4 milijone). Vseh zaposlenih je 1,7 milijona ali 42 °/o. Z gozdarstvom in lesarstvom se ukvarja le 212 °/o vseh zaposlenih ali 37.400 prebivalcev in ustvarjajo 4 °/o vsega narodnega dohodka (Slovenija 8 °/o) in 10 °/o vrednosti vsega izvoza (Slovenija 20 °/o). Norveška ima le 22,5 °/o produktivnih gozdov, saj leži dobra tretjina ozemlja nad polarnim krogom, poleg tega pa še ekstremni kli- matski pogoji močno znižujejo višinsko gozdno mejo. Kljub temu odpade na prebivalca nad 2 ha gozdnih površin (v Sloveniji le 0,6 ha), kar pomeni s 74m3 zaloge na ha in 2m 3 prirastka na ha le enkrat več kot v Sloveniji. Kmetijskih zemljišč ima Norveška sorazmerno zelo malo, saj dosežejo le 2,4 °/o površinski delež oz. 900.000 ha, kar je enako s Slovenijo (921.000 ha), ven- dar niso tako razdrobljena in neracionalno izkoriščena kot pri nas (Norveška žita ne uvaža). Tako kot gozdarstvo tudi kmetijstvo na Norveškem močno regresira država, saj dobi proizvajalec za kg pšenice 7,00 din zagotovljene cene, moka pa stane 4,00 din, preračunano v našo valuto. Stimulirana so tudi spremembe gozdnih Slovenija Norveška skupne površine 2,025.000 ha 1,1 ha 37,000.000 ha gozdnih površin 1,004.000 ha 0,6 ha 8,300.000 ha delež privatnih gozdov 63 °/o 75 °/o lesna zaloga/ha 180m3 74m3 prirastek m3/ha 4,1 m3 2,0m3 skupni prirastek 4,100.000 mJ 2,1 m3 13,000.000 m3 letni etat 3,500.000 m3 1,8 m3 7,000.000 m3 Osebni dohodki in standard delavcev poprečna prodajna cena za m3 bruto dnina gozdnega delavca neto dnina gozdnega delavca 0/ 0 neto dnina cena za m3 443 1100 din 440 din 330 din 30% orveška 200 kron 420 kron 260 kron 130% Odpade na prebivalca 9,2 ha 2,1 ha 3,2 m3 1,8 m3 kultur v kmetijske, kjer dobi lastnik poleg dohodka od prodaje lesa še 20.000,00 din/ha za stroške obdelave zemljišča. Tudi dohodek od divjadi pripada lastniku zemljišča-gozda, kjer je bila divjad uplenjena. Po informacijah, ki smo jih dobili, je poprečni osebni dohodek ca. 3-krat večji kot slovenski, medtem ko so življenjski stroški približno 2-krat višji kot pri nas. Delovni čas traja 8 ur dnevno, in sicer od 8 ure zjutraj do 16,30. Opoldanska malica se ne šteje v delovni čas. Delovni tednik traja S dni oziroma 40 delovnih ur. Delovna doba za moške traja do 67. leta starosti oziroma do 65. leta za ženske. Na ključ zgrajena družinska montažna hiša (grade samo lesene) s 100 do 120m2 stanovanjske površine stane 250.000-300.000 kron (ena krona je ca. 3,60 din), Nils O. Kaasen in Terje Dahl pred prvim panojem DOBRODOSLI. Foto V. Vrhnjak kar pomeni S do 7 poprečnih letnih plač. Pri nas stane družbeno stanovanje s 70m2 površine 12 poprečnih letnih plač. · Kulturna krajina s svojimi urejenimi naselji in mesti se neprisiljena vključuje v naravno okolje. Pretežno lesena in v stilu enotna gradnja stanovanjskih hiš v eni etaži in za eno družino z velikim funkcionalnim zemljiščem daje vtis izredno tople domačnosti in zaprtosti, kljub temu da lastništvo ni omejeno z visokimi ograjami. Čeprav Norveška ne pozna zemljiške stiske, je namembnost zemljišč dosledno izkoriščena. Gradnja vseh vrst je zato ·locirana na najslabših zemljiščih, stanovanjska izgradnja pa pretežno v gozdnih robovih. Izrazito je predvsem več­ namensko uporabljanje zemljišč. Norveški parki namreč niso samo sprehajališča z urejenimi potmi in zbirke različnih botaničnih vrst, temveč so s svojo uporabno, redno negovane angleško travo odlični rekreacijski objekti za vse prebivalstvo (npr. 30 ha Vigeland park v Oslu). Isto velja za norveška pokopališča, ki so v našem smislu čudoviti parki, kjer se miniaturni spomeniki zgube v bujnem ze- lenju. Zaradi splošnega visokega standarda so razlike med posameznimi sloji prebi- valstva neopazne, vsaj kolikor se vidi po zunanjih znakih. Stanovanjske hiše se ne razlikujejo niti po materialu niti po kvadraturi, enako je z osebnimi avtomobili, jahtami, prikolicami za kampiranje itd. čeravno leži norveška dežela med 58° in 75° zemljepisne širine, kjer so že ekstremni življenjski pogoji, je zunanji odraz človekovega udejstvovanja enak: povsod vlaqa varčnost in načrtnost pri izkoriščanju surovin, energije, varovanju 444 okolja itd. To smo spoznali pri dvodnevnem obisku dežele Troms, ki leži na skrajnem severu Norveške. Dežela Troms, ki je po površini enaka Sloveniji, je naseljena šele 200 let, saj leži na 6'9° zemljepisne širine. Naseljenost je 10~krat manjša kot v Sloveniji. De- žela je pretežno gorata ter porasla z borovimi in brezovimi gozdovi do gozdne meje, ki je tu na severu že na 300-400 m n. v. Klima je sorazmerno ugodna zaradi toplega zalivskega toka, ki prihaja z Atlantika in se po dolgih fjordih globoko zajeda v deželo. Glavne karakteristike prikazanih objektov v deželi Troms. Blaberskogen: na- pori gozdarjev so tu usmerjeni v vzgojo nasadov smreke in rdečega bora. Na- ravni areal smreke namreč preneha pri 67° zemljep. širine, vendar so Norvežani Prof. Ola Bcorset, gozdar Torger Frijordet z ženo ter udeleženci ekskurzije pred gozdarsko kočo v Lehr- waldu. Foto V. Vrhnjak zaljubljeni v smreko zaradi večjega prirastka, lažje obdelave in večjega povpra- ševanja. Naravni listavci (puhasta breza, trepetlika, siva jelša, čremsa) so za Nor- vežana bolj ali manj plevel, ki je uporaben le za drva in iverico. Terenski ogled je bil namenjen predvsem smrekovim (70 let) in borovim nasadom, kjer imajo postavljene raziskovalne ploskve. Bor je bH za naše pojme sicer drobnih dimenzij, vendar izredno lep, raven. stegnjen, drobno vejnat, vita- len, medtem ko je bila smreka bledična, vejnata in za naše oči nevredna. Vmes pa smo lahko občudovali prvobitne ostanke naravnih borovih sestojev (ki so me spominjali na sibirsko tajgo) s čudovitimi borovimi semenjaki (250 let, 50-60 cm prsnega premera) in izredno lepim naravnim borovim podmladkom. Na splošno se seveda prirastki in hektarske zaloge ne morejo primerjati z našimi razmerami, saj je tam bistveno krajša vegetacijska doba {hladnejša klima in manj padavin). V gozdni drevesnici v Malselvu v bližini Bardufosa vzgoje v velikih montažnih plastičnih rastlinjakih na površini 1 ha letno do 2 milijona smrekovih sadik za potrebe intenzivnega pogozdovanja dežele Troms. Drevesnica je popolnoma avto- matizirana za ogrevanje, dodajanje vlage in umetnih gnojil ter reguliranje svetlobe. Sadike vzgajajo v plastičnih kontejnerjih (po 95 v enem), kjer dosežejo v dveh vegetacijskih sezonah zahtevane dimenzije, primerne za sajenje na terenu (nad 13 cm). Razvojni ciklus od setve v šota v kontejnerjih do sajenja na terenu traja od maja do avgusta naslednjega leta, kar je možno zaradi intenzivne rasti v vege- tacijski dobi na 69° vzporedniku, kjer traja sončna osvetlitev 24 ur na dan, od 10. maja do 5. avgusta {85 dni). Vse ročno delo v drevesnici, kar predstavlja 445 samo sortiranje sadik, opravljajo občasni delavci, to so dijaki in študentje med letnimi počitnicami. Nacionalni park Dividaf leži ob švedski meji in obsega 750 km 2 površine, od tega je 5°/o produktivnih sestojev iglavcev, 9 °/a produktivnih sestojev listavcev, 3 °/o vodnih površin in 83 °/o pretežno golih površin, saj je tu gozdna meja že na 700 m n. v. Letne padavine so le 300 mm, zimske temperature pa od 1-20 do -30° C. Raziskovalni objekti pri Malselvu: 20-letni smrekovi in bo rovi sestoji različnih provenienc služijo kot raziskovalni objekti ob meteorološki postaji za raziskave o vplivu klimatskih faktorjev na rastno sezono drevesnih vrst. Zaključki teh raziskav dajejo kriterije za pogozdovanje in nego za posamezne drevesne vrste. To je pokopališče! Ne park! Foto V. Vrhnjak Ogled reprezentančnega 125-letnega borovega sestoja (kompleks 500 ha} nam je zastavil mnogo vprašanj: izredna kvaliteta je vidna po vseh zunanjih znakih, vendar je poprečni prsni premer pod 30 cm. Komu v prid se bo prevesila tehtnica? Ali času ali prirastku kvalitete? Norvežani so dali prednost času, tudi pri boru je obhodnja maksimalno 120 let (prirastek komaj 2m3/ha). Sestoj je torej v krat- kem zapisan golosečnji, s puščanjem posameznih semenjakov. Koncept golo- sečenj namreč velja v vseh državnih gozdovih, medtem ko v privatnih (poprečna posest 30 ha) velja princip bolj svobodne tehnike v obliki Femelschlaga. V deželi Troms smo imeli priložnost videti in doživeti polnočno sonce v vsej njegovi čarobni, škrlatni svetlobi. Tudi tamkajšnji gozdarji, Nils o. Kaasen, Terje Dah! in drugi morajo imeti v sebi izredno življenjsko moč, da vzdrže v teh ekstrem- nih klimatskih pogojih. Naslednji trije dnevi ekskurzije so bili namenjeni najbogatejšemu jugovzhod- nemu predelu Norveške ob jezeru Mjosa in Hurda! ter reki Glomi. Silvifuturum (Zentrum der Versuchswalder des lnstituts fUr Waldarbeit und Forsttechnik) obsega 350 ha gozdov ob jezeru Hurda! in spada pod gozdarski inštitut ter sodeluje z Agrikultural univerzo v Asu (vse panoge v zvezi z uporabo prostora: kmetijstvo, gozdarstvo, geodezija itd.). Namen raziskav je usklajevanje bioloških pogojev s tehničnimi možnostmi za čim boljše ekonomske efekte. Po gozdovih Silvifuturuma sta nas vodila vodja Ragnar Stromnes in pomočnik Reidar Jakobsen. Njihov predstojnik za izkoriščanje in mehanizacijo na institutu je prof. Samset (vključno z njegovim oddelkom je na institutu 8 oddelkov s 170 zaposlenimi). 446 Na štirih stojiščih so nam z opisi in grafikoni prikazali sistem gospodarjenja v teh gozdovih. s konkretnimi demonstracijami z dvema gozdnima delavcema pa način pogozdovanja, sistem izvlake drobnih sortimentov s traktorji s tremi vitli ter žični izvlek lesa s težjih terenov. Glavne značilnosti v gozdovih Silvifuturuma: gostota gozdnih cest je 40 m/ha z 1 do 10 °/o vzpona. Traktorske vleke potekajo pretežno po plastnicah. Erozije na gozdnih prometnicah ne poznajo. V izjemnih primerih uporabljajo lesene dražnike kot pri nas. Pri pridobivanju lesa dosledno uporabljajo debelno metodo v lubju (uvajajo tudi strojno kleščenje na vmesnih skladiščih), usmerjeno podiranje v ob- liki ribjekosti in mehanizirana izvlačenje lesa od panja po spravilnih poteh na medsebojnih razdaljah 20 do 35m. V redčenjih uporabljajo lahke traktorje Gostoljubni norveški goz- darji pri sprejemu pred upravno stavbo Silvifutu- rum. Foto V. Vrhnjak Holder A 55 s tribobensko vitlo ter posebnimi kolesnimi verigami. Način spra- vila mora varovati preostali sestoj. Glavni del donosov napade pri golosečnjah po norveško ekonomsko zrelih sestojev, kjer spravilo od panja ni tako pro- blematično. V ekstremnih pogojih uporabljajo žične žerjava z racionalno delovno širino okrog 30 m. Demonstrirani žerjav je bil lastna kombinacija traktorja z variotrakom 45 KS; vlečna ter istočasno nosilna vrv je v obliki osmice na enem vitlu po sistemu interlacket, kjer je možen izvlek navzgor ali navzdol do 130m. Montaža žerjava traja le 2 uri z dvema delavcema. Kapaciteta stroja na dnino je okrog 80m 3 lesa z dvema gozdnima delavcema. V pripravi je daljinsko upravljanje tega žerjava, kjer bo zadostoval le en sam delavec. čeprav je poraba živega dela za izdelavo enega m3 lesa do kamionske ceste padla od 1 dnine/m3 v letu 1950 na 0,15 dnine/m3 v letu 1979, obstoja možnost pocenitve stroškov po m3 le v spremembi debeline drevja za posek, kar pomeni znižanje vmesnih donosov, predvsem prvih redčenj, na minimum. Z debelina nor- mativi močno rastejo: pri poprečnem drevesu 0,04 m3 je norma za sečnjo smreke 2,5 m3, pri poprečnem drevesu 0,12 m3 pa že 4,3 m3• V borovih sestojih so norma- tivi dosti večji zaradi manjše vejnatosti. S strojnim kleščenjem drobnega lesa pa se normativi povečajo za 2,5-krat. Opisani koncept pridobivanja lesa se močno odraža pri načinu obnove gozdov sajenju, kjer se že takrat oblikujejo spravilne linije po vpadnicah. število sa- dik/ha je zmanjšano na minimum, da se tako izognejo dragim redčenjem: obli- kujejo sestoje za bodočnost. Obstaja več sistemov sadnje glede na razdaljo (najpogosteje je 1.4 x 2.8 m). kar pomeni, da znaša gostota sadik po ha le 1800 447 do 2350 sadik, odvisno od bonitete rastišča. Vendar še vedno raziskujejo opti- malno razdaljo pri sajenju. Norveški gozdovi so namreč od leta 1957 razdeljeni na pet bonitetnih razredov: v prvem in drugem izključno forsirajo smreko, v tretji boniteti mešane gozdove smreke in bora, v četrti in peti pa borove gozdove. Ker velja princip sečenj na golo, je z bonitetnimi razredi določena tudi dolžina obhodnje, in to od 60 let na prvi boniteti do 120 let na peti boniteti. Sedanja se- stava drevesnih vrst na Norveškem je 50 °/o smreke, 30 °/o bora, 20 °/o listavcev in ostalih drevesnih vrst. Struktura sajenja pa je 80 °/o smreke, 10 °/o bora in 10 °/o sitke. Povsod uporabljajo pri sajenju le 2-letne sadike, vzgojene v kontejnerjih, dnevni efekt sajenja pa se giblje od 2000 do 2500 kom. V gozdovih Silvifuturuma posade letno okrog 30.000 sadik, pri čemer uporabljajo posebno orodje, ki je l,zajelavljenje«, ki bi ga danes v Sloveniji prav radi slišali. Pogovor z drvarskimi gozdarji nam je pri njihovem gospodarjenju z gozdovi odprl kopico problemov, ki smo jih nato srečevali v blažji ali hujši obliki povsod na naši poti skozi BiH. Eden od perečih problemov na tem področju je pomanjkanje delovne sile. Težki delovni pogoji, o katerih smo se lahko sami prepričali, so poglavitni vzrok, da 1ljudje ne iščejo radi kruha v gozdarstvu. Po »gozdarskem« dopoldnevu smo popoldne posvetili zgodovini mesta he- roja. Začetek oborožene vstaje v BiH, središče osvobojenega ozemlja od 1942 451 do konca vojne, sedež Vš POJ, CK KPJ, oficirske in partijske šole, odbit zračni desant, ko so hoteli zajeti vrhovni štab in Tita, vse to potrjuje herojstvo ljudi v tem mestu in okolici. V znani gozdarski postojanki na Oštrelju so nas naslednji dan sprejeli goz- darji iz Bos. Petrovca, kjer sta gozdarstvo in lesna predelava vodilni panogi v občini. Kaj hitro smo spoznali, da sta obe panogi nosilki gospodarskega razvoja v vsej Bosanski krajini. Za razliko od Drvarja tu nimajo pomanjkanja delovne sile, ostajajo pa jim še vsi ostali problemi, ki tarejo bosansko gozdarstvo. Podrobneje so nas seznanili s problemom invalidnosti oziroma nesreč pri delu. Majhna var· nost pri delu, slabi ergonomski pogoji dela, nizka stopnja izobrazbe in še kaj so vzrok velikemu številu invalidov (okoli 20 °/o zaposlenih je invalidov). Invalidnost je pravzaprav stimulirana, ker je podjetje dolžno plačevati premeščenemu inva- lidu OD v višini poprečna plače pri sečnji; ta pa je velika. Včasih ima izkoriščanje gozdov v Bosni preveč sličnosti s podobami, ki smo jih navajeni iz ne~ razvitih afriških in južno~ ameriških dežeL Foto: J. Mrakič Občutki v pragozdu ))Lom« in v semenskem sestoju rdečega bora so bili nekaj posebnega. Pragozd bukve, jelke in smreke je na višini 1350 m nad morjem, na površini 294 ha. Poprečna lesna zaloga na ha je 650 m3• Semenski sestoj P. si/vestrisa je eden najkvalitetnejših borovih sestojev v Evropi. Raste na nadmorski višini 900 m in ima pionirski značaj. Višina tega 60 do 110 let starega sestaja sega od 15 do 30m. Preden smo nadaljevali pot, so nam gozdarji iz Bos. Petrovca pokazali objekt, kjer vršijo premeno cerovih pa- njevcev v mešane gozdove iglavcev (bor, smreka) in listavcev (plemeniti listavci). Prav tukaj jim je narava močno zagodla, saj jim je zaradi mraza in suše propadlo 90 °/o pogozdenih sadik (predvsem borovih). Tila za pogozdovanje pripravljajc kmetje, ki so plačani z drvmi, ki jih pri tem pridobijo (m3 drv je 100 din). Mnogo uspešnejša je bila sadnja bora v podsadnji (v senci cera). še isti dan smo bili gostje gozdarjev na področju Ključa. Po dobrodošlici ir predstavitvi gozdnega gospodarstva, so nas odpeljali na ogled sečnje in spravila v visokem gozdu. Intenziteta sečnje, ki je tu 60 °/o, je dovolj zgovoren podatek. Bosansko gozdarstvo je v fazi hitre in moderne mehanizacije, ki prinaša s seboj polno problemov, ki jim to gozdarstvo še ni kos. Najosnovnejše je po- manjkanje kadrov, ki bi s to mehanizacijo racionalno in strokovno delali, ni kadrov, ki bi delo s strojem primerno organizirali, izvedli pripravo dela in terena, izdelali in izpeljali pravi,Jno tehnologijo gradnje vlak, podiranja, krojenja ... V BiH uporabljajo za spravilo zgibne traktorje in le redkokje nekaj naših traktorjev 452 IMT-558. ln če vemo, da prvi zahtevajo mnogo boljšo pripravo dela, ki že tako šepa, potem si ni težko predstavljati gozda po posegu v njem. V Ključu smo se po mnenju večine študentov imeli zelo prijetno in smo se zato prav težko poslovili od te prisrčne sredine. Sobota je bila naš turistični dan. Na poti Ključ-Jajce-Bugojno smo si ogle- dovali zgodovinske in turistične zanimivosti: izvir Plive, reke z značilnimi nizkimi slapovi in posebno zanimivimi lesenimi mlini, Jajce kot >•najbolj bosansko mesto« s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki iz turških časov, iz NOB in povojne graditve. Bugojno, naša naslednja postaja, leži v središču Uskopske doline ob Zgornjem Vrbasu in spada med razvitejše občine v BiH. Njihovo gozdno gospodarstvo raz- polaga s 57.000 ha gozdne površine. Na visoke gozdove odpade 70 °/o površine, ostalo pokrivajo nizki gozdovi, šikare in grmičevje. Od 950 zaposlenih v gozdarstvu Eden od številnih »avto- mobilskih" sejmov. Foto: J. Mrakič jih ima visoko izobrazbo 15. Podobno razmerje bi lahko ugotavljali tudi v vseh ostalih gozdnih gospodarstvih, ki smo jih obiskali. V Bugojnu smo se ustavili pri problemu cest. Odprtost njihovih gozdov (5-6 m/ha, v visokih gozdovih nekoliko višja) nikakor ne ustreza načinu in ja- kosti izkoriščanja gozdov. Drugo je cena gozdnih cest, ki se giblje od 400.000 do 900.000 din za km. Tako draga gradnja (Ali je res draga? - Uredništvo) gre predvsem na račun slabe organiziranosti, slabe izkoriščenosti mehanizacije ter pomanjkanja strokovnjakov. Težave nastopijo, tudi ko je govor o statusu gozdnih cest, o njihovih uporabnikih, o vzdrževanju in podobno. Zanimivo je dejstvo, da je v Bugojnu bolj kot kje drugje, kjer smo hodili, organizirano lovstvo in se (morda prav zato) na njihovem področju že oglašajo podobni problemi v odnosu gozd-divjad kakor v Sloveniji. Na poti v Konjic smo se ustavili ob spomenikih na prizorišču bitke za ranjence. Močno sonce in srečanje z Neretva sta nam povedala, da smo že v Her- cegovini. Prav izprositi smo si morali pot na planino Prenj, kjer ni bilo ne konca ne kraja občudovanju zares lepega predela Hercegovine ter kesanju za vse, kar smo zamudili. Istočasno pa še srečanje, ki smo ga študentje iz dneva v dan nestrpno čakali - srečanje z endemno muniko (Pinus heldreichii). čiste sestoje munike smo našli na višini 1600 do 1700 m, kjer tvorijo v prisojnih legah zgornjo gozdno mejo. Po vrnitvi s Prenja v dolino smo ob slovesu z gozdarji tega 453 Najzanimivejše in najmanj proučene vegetacijske oblike so gozdovi črnega bora v srednji in vzhodni Bosni, kjer poseljujejo tudi popolnoma gola apnenčasta področja . Foto : J. Mrakič področja z navdušenjem podprli pobudo prof. Mlinška, da postane Prenj naravni rezervat. Preden smo naslednje jutro odrinili naprej, smo bili gostje tovarne rezbarij in masivnega pohištva v Konjicu. Očaralo nas je pohištvo iz črnega bora. V Bosni namreč prihajajo vse bolj do spoznanja, da je potrebno iz kvalitete (lesa) delati novo kvaliteto (masivno pohištvo). Tudi zadnji dan, ko smo bili gostje mostarskih gozdarjev, smo se sprehajali po sestojih munike na Rujištih. Ko smo že omenili Mostar, ne moremo mimo Starega mostu, ki je prava umetnina turškega zidarstva; daje pečat mestu , njegovemu imenu ter zgodovini. Nato sprehod skozi Kujundžiluk, ki je bil v turških časih središče trgovine in obrti, in na drugi strani Neretve ogled partizanske grobnice, ki sodi med najbolj izvirne objekte te vrste v Jugoslaviji. Po bosonogem obisku derviškega samo- stana ob močnem izviru kraške reke Bune ter po obhodu Hutovega Blata, pravega ptičjega rezervata, se je v čapljini naša ekskurzija končala . Vračali smo se skozi Dalmacijo, po pravem bosansko-hercegovskem krasu. Vse organizacije, ki smo jih obiskali, so v okviru velikega zelenega oceana ŠIPAD. Na koncu bom poskušal strniti najpomembnejša spoznanja s potovanja po BiH. - Imajo povsem drugačne gospodarske in družbene pogoje kot pri" nas, - imajo edinstvene gozdove v evropskem prostoru, - enkratna je prirednost in številne naravne lepote, - velika je življenjska moč gozdov, - gozdovi so bolj pragozdni in premalo gospodarski, - drzni ·so posegi v gozdove, 454 - na 200.000 do 300.000 m3 letnega poseka pride 10 gozdarskih inženirjev, - velika naloga bosanskih gozdarjev je, kako ohraniti te gozdove zase in za evropski prostor. Besede bi bile preskope, če bi hoteli pisati še o vsej gostoljubnosti, pomoči, pogostitvah, o darilih, o vsem kar so nam na naši poti pripravili bosanski gozdarji. Zato gre naša zahvala vsem njim, posebno pa še prof. Pintari6u, ki je tudi kot poznavalec slovenskega gozdarstva predstavljal idealno vez med nami in tamkajšnjimi gozdarji. Vse naše zadovoljstvo in občutki ob prijetnih trenutkih, ki smo jih doživljali študenti na tej ekskurziji, pa naj bodo v zahvalo profesorju Mlinšku za njegov trud. Zahvala velja tudi tovarišici Goršičevi za pomoč pri organizaciji izleta in našima ustrežljivima šoferjema Gustlu in Martinu. Hvala delovnim ljudem gozdnogospodarskih organizacij v Sloveniji za nudena materialno pomoč. Posebej se udeleženci zahvaljujemo slovenjgraškim in po- stojnskim gozdarjem, ki so nam širokogrudna dali na razpolago svoje kambije, in nam s tem znatno pocenili in olajšali potovanje. Jožef Mrakič IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE SPECIALIZACIJA POLJSKEGA STROKOVNJAKA PRI NAS Jeseni 1978 je prišel na šestmesečno specializacijo v Slovenijo dr. mag. ing. Hen- ryk Rožanski, ki že več let dela na katedri za pridobivanje lesa na gozdarskem od- delku agrotehniške fakultete v Poznanju. Gozdnotehniška študijska enota pri VTOZD za gozdarstvo biotehniške fakultete je omo- gočila specializantu strokovno izpopolnjeva- nje v dveh delih, in sicer od 26. oktobra do 26. decembra 1978 in od 1. marca do 30. junija 1979. Specializacija se je odvijala po vnaprej pripravljenem, dobro premišlje- nem programu. V tem času je kandidat spoznal delo in organizacijo same VTOZD za gozdarstvo, kjer ga je zanimala zlasti literatura s področja gozdarske mehaniza- cije in organizacije dela. Pri terenskem delu specializacije pa je obredel več kot pol Slovenije in se tako seznanil z naravnimi pogoji in problemi, ki se močno razlikujejo od tistih, ki jih pozna Poljska. Ustrezno njegovemu poklicu so dr. Hen- ryka Rožanskega zanimali zlasti stroji, ki se uporabljajo v naših gozdovih in organi- zacija dela v povezavi s temi stroji. Veliko zanimanje je pokazal tudi za centralna me- hanizirana skladišča in za različne tipe žič­ nih žerjavov. Program specializacije je omogočal pro- storsko in vsebinsko celovit pregled nad slovenskim gozdarstvom s poudarkom na organizaciji dela in gozdarski mehanizaciji. Dr. Henryk Rožanski je v tem času za dva do tri tedne obiskal več gozdnogospodar- skih organizacij v Sloveniji. Na GG Postojna se je seznanil predvsem z detajlnimi sečno­ spravilnim načrtovanjem pri konkretnem pri· meru na Snežniku. Na GG Celje je spoznal organizacijo in probleme zasebnega sektorja pri nas. Ko j~ obiskal GG Maribor, si je ogledal CMS \: Limbušu in se seznanil z raznimi problemi gozdarske mehanizacije v naši republiki. Pripravo dela in spravilo z žičnimi žerjavi je spoznal v Idriji in Tolminu. To področje, ki je bilo zanj precej neznano, ga je močno zanimalo. Problematiko načrtovanja gozdnih prometnic in gradnjo gozdne ceste si je ogledal v GG Kočevje. Proti koncu svoje specializacije je obiskal še GG Bled, kjer ne je seznanil s problemi normativov pri sečnji in spravilu ter nekaterimi vidiki eko- nomike gozdnega gospodarstva. Poleg strc- kovnega programa je imel naš gost dovolj prilike, da si je v spremstvu gozdarjev ope- rativcev ogledal tudi lepote naše pokrajine. Dr. mag. ing. Henryk Rožanski se poleg rednega pedagoškega dela intenzivno ukvarja tudi s strokovno pospeševalnim in znanstveno raziskovalnim delom. Zanj je značilno veliko število člankov, ki jih ob- javlja v poljskih gozdarskih revijah. Kot strokovnjak, ki si želi razširiti svoje obzorje, je doslej obiskal na strokovnih potovanjih že več držav Srednje in Severne Evrope. 455 Obisk dr. mag. ing. Henryka Rožanskega je bil zanimiv tudi za nas, saj nam prav nič ne more nadomestiti dragocene izme- njave izkušenj, ki so nastale v drugem kraju in ob drugačnih pogojih. To velja tudi za našo gozdarsko operativo, ki je ob tem obisku pokazala največjo mero razumevanja in zanimanja. Zahvala velja torej vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je spe- cializacija dr. Rožanskega tako dobro uspela. Boštjan Košir, dipl. inž. gozd. GOZDARSKO DELO Z JAVNOSTJO Hertig, H. P.: Die Einstellung der Bevol- kerung zu Problemen des Waldes und der Waldwirtschaft (Odnos prebivalstva do pro- blemov gozda in gozdarstva). Z. Forstwes. 1979, No. 8, s. 591-620, francoski povzetek. Gozdarsko delo z javnostjo mora biti do- bro usmerjeno. To pomeni, da mora poznati pravilne in napačne predstave o gozdu in gozdarstvu, ki so med prebivalstvom sploš- no razširjene. Zato so se Svicarji leta 1978 lotili velikopotezne ankete, ki je imela na- men ugotoviti odnos prebivalstva do gozda in gozdarstva in tako doprinesti k boljšemu razumevanju javnosti za cilje gozdarske po- litike. Rezultati ankete niso prinesli posebnih presenečenj. Vsi anketiranci povezujejo z gozdom le najlepše asociacije. Gozd je kraj miru, počitka, čistega zraka, ohranjena na- rave itd. Zanimivo je, da Svicarji cenijo predvsem rekreacijsko vlogo gozda, močno pa pozabljajo na les kot proizvod gozda, na vlogo lesa v vsakdanjem življenju in v narodnem gospodarstvu. Izgleda, da Svicar- jem pri svojem izjemnem položaju ni treba zaradi slabih financ ali zaradi pomanjkanja lesa, sekati gozda in uvožen les močno konkurira domačemu. Glede tega je pri nas položaj bistveno drugačen, posebno v dru- gih republikah, kjer odnos do gozda ni prav nič sentimentalen. Anketiranci smatrajo, da je gozda v Svici dovolj za današnje potrebe. Gozdnatost svoje dežele večinoma precenjujejo, vendar smatrajo, da je danes gozda manj kot pred 20 leti. Krivdo za to pripisujejo gradbeni dejavnosti, posebno gradnji gozdnih cest. V resnici gozdnatost dežele rahlo narašča. Večina, posebno mestno prebivalstvo smatra, da so tožbe glede škod po divjadi neupravičene in nasprotujejo zmanjšanju številčnosti masovno razmnožene divjadi. To velja najbolj za romansko Svico. Ta rezultat ne preseneča in bi bil verjetno podoben pri nas in še marsikje. Ekološka osveščenost prebivalstva žal celo v na- predni Svici ni ravno visoka. Večina anketirancev zagovarja intenzivno nego gozda in ne prepustitev gozda narav- nemu razvoju. S sedanjim stanjem gozdov so v glavnem zadovoljni. Moti jih predvsem, če les in sečni odpadki v gozdu niso po- spravljeni. Samo dve tretjini anketirancev ve, da mo- ra Svica les uvažati. Gradnja novih gozdnih cest, pa čeprav zaradi povečanja poseka v prastarih sestojih, ne uživa simpatij. To velja posebno za tisti del prebivalstva, ki visoko ceni rekreacijsko funkcijo gozda. Anketiranci slabo poznajo posebne raz- mere v svoji domovini. Precenjujejo posest države in kantonov in podcenjujejo obvez- nosti in bremena lastnikov gozdov. Gozdar- ski poklic uživa izjemen ugled, gozdarsko dejavnost ocenjujejo kot nekaj zelo korist- nega. Nobeden od 2100 anketirancev ni slabo sodil gozdarskega poklica. V zaključku avtorja članka močno skrbi, ker se ljudje preveč navdušujejo nad gozd- no idiliko in premalo cenijo gospodarski pomen gozda in lesa. »Kdor hoče imeti gozd, mora ceniti tudi les«. S tem geslom naj bi razgibali javnost, da bi začela tro- šiti več lesa, kar naj bi dalo gozdarstvu več zagona. Res čudne skrbi dežele preobilja pri današnjem vedno večjem pomanjkanju lesa. Dr. Marjan Zupančič MEDNARODNO POSVETOVANJE O GOJENJU V GORSKIH GOZDOVIH V Svici, Avstriji in na Bavarskem je v me- secu septembru letos zasedala delovna sku- pina organizacije IUFRO, ki se ukvarja z gojenjem v gorskih gozdovih. Posvetovanja se je udeležilo 32 znanstvenikov in prakti- kov iz osmih dežel. Obravnavali so pereče probleme v gojenju gozdov gorskih regij. Posamezne države pa so predstavile tudi zelo zanimive izsledke svojega znanstveno- raziskovalnega dela. Svicarji so prikazali analitičen pristop k analizi gorskega gozda. Pri tem so posebej poudarili šopasto zgrad- bo sestaja in uvajanje pomladitvene faze v gozdovih, ki jih ogrožajo snežne lavine. Av- strijci so prikazali značaj cemprinovega go- zda in n·akazali nekatere rešitve za gospo- darjenje. Posebno pozornost je pritegnila 456 raziskovalno delo Bavarcev, zaradi dveh stvari. Na Bavarskem so izdelali metodo za temeljito analizo stanja življenjske moči gor- skega gozda. Analizirali so nekaj deset tisoč hektarjev visokogorskih gozdov in ugotovili, da je njihova rastna moč še zelo velika. S tem so ovrgli prenagljene sklepe nekaterih gozdarskih krogov, ki so zahtevali nagel posek )>domnevno .. prezrelih sestojev v ba- varskih Alpah. Na sploh Bavarska zmanjšuje posek v svojih gozdovih in še posebej v gorskih gozdovih kljub visokim lesnim zalo- gam. Ta daljnosežni ukrep utemeljujejo s potrebo po sanacijah svojih gozdov in z resno nevarnostjo v prihodnosti, ko Evropa ne bo imela odkod več uvažati lesno suro- vino. Bavarska je tudi izdala metodologijo določanja primernostnih površin za različne gospodarske cilje pri rabi zemljišč in pri prostorskem načrtovanju. Eno od glavnih iz- hodišč je nagib terena. Metoda je dokaj rigorozna, tako da je večji del gozda dolo- čen kot varovalni gozd. Na posvetovanju so sklenili razširiti svojo raziskovalno dejavnost in pritegniti k so- delovanju tudi strokovnjake iz gorskih regij na drugih kontinentih. Raziskovalno delo v gorskem gozdu po- staja vse zahtevnejše in vse bolj nujno. V svetovnem merilu ugotavljajo, da se de- vastacije gozdov tudi v gorskem svetu na- daljujejo in oa je le nekaj svetlih točk v gorstvih zemeljske oble, kjer se z gozdom poskuša skrbneje gospodariti. Raziskovalno delo v gorskem gozdu pa ne pomeni le velike pomoči gozdnemu gospodarstvu v go- ratih predelih. Raziskave v gorskih gozdo- vih, ki so v večini primerov na ekstremnih rastiščih, dajejo odlično pomoč tudi pri go- podarjenju v nižinskih predelih. Izsledki o življenju gozda in o delu z njim v ekstrem- nih pogojih Juščijo resnično naravo gozda in so odlična opora za gozdarskega prakti- ka nasploh. Ta pomoč je še v toliko po- membnejša danes, ko poleg splošnega ogrožanja človekovega okolja, zmanjšujemo lesno biomaso na tisti minimum, ki ga v svetu včeraj še nismo poznali. Dozorelo je spoznanje, da naj postane gorski svet, npr. Alpe v Evropi, resničen ekološki laboratorij za raziskovanje gozda. Opisano posvetovanje o gojenju gozdov v gorskih predelih pomeni nadaljevanje prve- ga tovrstnega posvetovanja, ki je bilo orga- nizirano r. 1974 v Sloveniji ob sodelovanju Italije in Avstrije z nazivom nGozdnogojitve- no posvetovanje treh dežek Prepričani smo, da bodo tovrstna posve- tovanja v bodoče naglo napredovala in vsestransko zajela večji del gorskega sveta na naši obli. Prve informacije, ki prihajajo iz ZDA, dajejo misliti. Gozdovi Skalnega gorovja so namreč glavni vir vode za napa- janje njihovih glavnih rek. S tem v zvezi se postavlja pred gozdarje vse odločnejša zahteva, da z gozdom v Skalnem gorovju v bodoče tako gospodarijo, da bodo dajali ti gozdovi tudi čim več vode. Tudi v Sloveniji čaka raziskovalno delo v gorskem gozdu velike in zahtevne naloge. Dosedanje raziskave so bile vse preskrom-- ne, da bi nudile dovolj pomoči pri praktič­ nem delu. Ponekod pa je šlo praktično delo kljub dokajšnjemu znanju, v nezaželeno smer. Prof. Dušan Mlinšek POSVETOVANJE O STANJU IN O M02NOSTIH RAZVOJA TOPOLARSTVA V JUGOSLAVIJI Novi Sad, 8. in 9. oktobra 1979 številni jugoslovanski ntopolaši« so se se- stali te dni v Novem Sadu, kjer je tamkajšnji Institut za topolarstvo na inicijativo Jugoslo- vanske nacionalne komisije za topolu i Opš- teg udruženja šumarstva i industrije za preradu drveta, celuloze i papira Jugoslavije organiziral aktualno posvetovanje o proble- mih porabe in proizvodnje topolovine. Pos- pešena poraba lesa (zaradi gradnje novih lesnopredelovalnih gigantov) in omejitev uvoza lesa narekujeta večja in boljša vla- ganja v plantažno proizvodnjo. V nasled- njih 20. letih naj bi osnovali novih 100.000 ha topolovih nasadov (plantaž). Na inštitutu so pokazali nove kakovostne topolove in vrbove križance, ki se odlikujejo po hitrejši rasti in so odpornejši proti boleznim kot dosedanji. Lado Eleršek 457 DRUSTVENE VESTI IZLET V LEPEM SPOMINU Tudi letos je Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva Slovenije priredila za svoje upo~ kojene strokovnjake izlet in družabno srečanje. Z ozirom na glavni cilj akcije, da se tudi kolegi upokojenci seznanjajo s tekočo strokovno problematiko, bi bila takšna srečanja dobrodošla tudi, če bi bila bolj pogosta. Ker pa je to povezano s stroški in seveda tudi s časom za organiziranje smo veseli, da je tako, saj ima le redkokatera stroka vpeljano to lepo kolegialno prireditev. Letos je bilo gostitelj Gozdno gospodarstvo Celje, ki je pripravilo program na srednjem pohorskem področju. Sprejem in program sta bila lepa in prisrčna in gostje so občutili, da so zares dragi in dobrodošli. Med njimi so bili tokrat že novi tovariši, tudi iz nekdanjega slovenskega gozdarskega vrha kakor dipl. inženirji L. Funkl, T. Canjko, F. Jurhar, J. Svetli- čič, O. Jug, M. šebenik, prof. M. čokl, prof. F. Rainer, prof. Z. Turk, dr. M. Brinar in drugi. Gozdarjem je izgleda dano dolgo življenje, saj se vrsta upokojenih vsako leto po~ daljša. Na tem srečanju nas je bilo 24. Tudi inž. M. Presečnik, nekdanji direktor Gozdnega gospodarstva Celje (do leta 1959) je bil med nami. Pa še vreme nam je streglo. Za enodnevni izlet je bil program pester in bogat. Na lesnoindustrijskem kombinatu v Slovenskih Konjicah so nam razkazali celoten obrat, zlasti proizvodni finalni del, ki dela pretežno za izvoz. Nato smo se popeljali v idilično dolinico ob L:ičnici (Špitalič) ob južnem podnožju Konjiške gore. Ogledali smo si razvaline ličke kartuzije, ustanovljene leta 1165 in od- pravljene leta 1782 (Jožef 11.). Le škoda, da so Konjičani za obnovo pogorelega trga uporabili gradbeni material iz tega spomeniško znamenitega objekta. Po že pripravljenem okrepčilu v prijaznem gostišču pred Zrečami nas je peljala pot po novi gozdni cesti pod Roglo. Branko Korber, vodja konjiškega TOK, nas je vodil v kmečke gozdove na dve poseki z različnimi stadiji naravnega pomlajevanja, v glavnem jelke. Dr. Miran Brinar je načel vprašanje o nujnosti njene navzočnosti v mešanem mladju, kljub pojavom obolevanja in umiranja jelke tudi v nekaterih pohorskih predelih. Prof. Z. Turk pa je načel vprašanje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest s posebnim ozirom na razdelitev stroškov po porabnikih. V svojem izčrpno sestavljenem daljšem referatu je inž. Branko Korber posebno poudaril pomen kmečkega turizma in razvojno perspektivo turizma nasploh. Pokazal nam je nekaj takih urejenih objektov in objektov v pripravi. Spotoma smo videli racionalno in estetsko oblikovana poljska zemljišča na razsežno vatovitem svetu spodnjega Pohorja, vzhodne in južne lege. Izlet smo zaključili za bogato obložena mizo v prikupnem gostišču »Pri starem ma- cesnu•c na Resniku. Kosilo in večerjo obenem je spremljala domača harmonika, neutrudna z vedno novimi in živimi melodijami. Za enkratno tovariško vzdušje gre zahvala Gozdnemu gospodarstvu Celje oziroma njeni Temeljni organizaciji kooperantov v Slovenskih Konjicah. živeli! Alojz Mušič 458 GOZDARSKI šTUDIJSKI DNEVI 1980 GOZD DIVJAD V SLOVENIJI V Ljubljani 28. in 29. januarja 1980 Na tem strokovnem srečanju želimo predstaviti razmerje gozd-divjad v Sloveniji, ki velja danes, prav tako pa tudi potrebe bodočega harmoničnega usmerjanja tega odnosa. študijski dnevi bodo informativni in izobraževalni hkrati in bodo imeli informativno in znanstveno vrednost. Tokrat so namenjeni širokemu krogu gozdarjev in lovcev. Organizatorji so VTOZD za gozdarstvo pri BF v Ljubljani, Lovska zveza Slovenije, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Program bodo sestavljala predavanja in razprave. Slednje bodo organizirane po interesnih delovnih skupinah in skupno. Nakažejo naj probleme pa tudi rešitve, ki bodo v praktični obliki oblikovane v zaključkih in bodo temelj našega bodočega dela. A Splošna orientacija Kritična ocena stanja in preprečevanja škod po veliki divjadi v Sloveniji danes. Cop. J. Vloga in naloge lovstva v Sloveniji. Krže,B. Konflikti med načeli in prakso gospodarjenja z gozdom in divjadjo. Mlinšek, D. Izkušnje, pogledi in nasveti v gozdno-lovnem gospodarstvu Avstrije. Donanbauer, E. B Biološka izhodišča Fiziologija. prehranjevanja kot eno od izhodišč za gospodarjenje z divjadjo. Onderscheka, K. Divjad kot ekosistemska komponenta (bioekološka izhodišča). Accetto, M. Populacijsko-genetska raznolikost, osnova za obstoj živih sistemov. Tarman. K. Populacija divjadi in njena struktura kot dejavnik v okolju. Valentinčič, S. Funkcija zveri v prirodni selekciji divjadi s posebnim ozirom na parkljasto divjad. Cop J., Strumbelj. C. C Spoznanja in praksa v Sloveniji Metode in prvi izsledki kvantificiranja vpliva divjadi na gozdno vegetacijo. Perko, F. Spremembe v pogledih na sodobno gospodarjenje z divjadjo. Simonič, T. Zaraščanje krasa in migracijski trendi velike divjadi. Mikuletič, V. Problemi pri gospodarjenju z veliko divjadjo na Kočevskem. Strumbelj, C. Ekološko-etološke značilnosti divjadi načrtovanje, Adamič, M. temeljno izhodišče pri vključevanju lovstva v prostorsko