LJUDSKO IZROČILO V PLESIH IN PESMIH AFS »FRANCE MAROLT<
Novi nosilci nekdanjih viž
AFS »France Marolt« je amaterska skupina, ki že 34. leto doma in po svetu uspešno prikazuje koreo-grafsko prirejene Ijudske plese, pesmi in šege. V začetku je šlo le za slovensko Ijudsko izročilo, poz-neje pa je skupina obogatila svoj program tudi s plesi drugih jugoslovanskih republik in pokrajin.
Pokojni etnomuzikolog France Marolt, katerega ime danes nosi Akademska fol-klorna skupina (AFS) iz Ljub-ljane, je bil med Slovenci prvi, ki je začel sistematično raziskovati naše ljudske ple-se. V želji, da bi vsaj del ljud-ske plesne umetnosti ohranil zanamcem in vzbudil pri slo-venski javnosti zanimanje za njene vrednote, je pri Glasbe-nonarodopisnem inštitutu ustanovil strokovno folklorno skupino. Njen namen naj bi bil, da iz zbranega f olklornega plesnega gradiva poustvarja igre. za plese, in to v izvirni obliki ter očiščene vseh tujih primesi; s svojirni vzornimi nastopi naj bi znanstvena do-gajanja o našem plesu širila na domačih tleh in v tujini ter tako dvigala ugled samonikle-ga gibno-zvočnega izraza slo-venskega naroda.' Stvarni za-četek je bila skupina treh pa-rov mladincev, ki je imela svoj prvi javni nastop leta 1945. Nato je število parov na-glo naraščalo. Prav pridobitev študentske mladirje pa je po-menila resnično rojstvo sku-pine, kakršno poznamo da-nes.
»Maroltovci« so z našimi plesi in pesmimi prepotovali skoraj vso Evropo, bili pa so tudi v Egiptu, Tunisu, ZDA in
Kanadi. Samo v lanskem letu so se javnosti predstavili kar 84-krat (od tega so imeli 62 nastopov, dve TV snemanji, pet animacijskih večerov, eno filmsko in tri radijska snema-nja, štiri tiskovne konference in eno razstavo). Na daljše po-ti se je skupina v letu 1981 podala 3-krat. Prvič julija" v Schoten v Belgiji. Tam so s svojim jugoslovanskim pro-gramom po mnenju strokov-ne komisije festivala, ki so jo sestavljali umetniški vodje sodelujočih držav in člani or-' ganizacijskega odbora festi-vala, zelo uspešno nastopili in si tako prislužili tudi častni zaključni nastop na festivalu.
Drugič so se odpravili v poljske Katowice in Sosno-wiea na II. mednarodni štu-dentski folklorni festival. AFLj je bila zelo odbro ocenje-na, saj je po nastopu vodila na listi tujih skupin tako v ureje-nosti noš kot v izjemnih ko-reografijah. Značilno je bilo predvsem navdušenje nad slovenskim delom programa.
Tretje in obenem zelo po-membno gostovanje je bilo v oktobru. Turneja v Estonski SSR je potekala v okviru meddržavne kulturne izme-njave med SFRJ in SZ. Člane skupine je nato čakalo še so-delovanje na »Kulturnih dne-vih SRS v SAP Vojvodini« v Novem Sadu. Od čtevilnih na-stopov doma ne gre prezreti uspeha letnega koncerta v Cankarjevem domu, ki je »terjal« ponovitev. Celovečer-ni nastop je bil organiziran v počastitev 90-letnice rojstva in 30-letnice smrti Franceta Marolta in tako je bil program v celoti slovenski. K temelji-tejši predstavitvi Maroltovega umetniškega ustvarjanja so prispevali tudi člani Ljubljan-skega okteta, ki so zapeli več njegovih priredb ljudskih pe-smi.
Decembrska predstavitev jugoslovanskega programa je ob polni Srednji dvorani KD »Ivan Cankar« pomenila prav tako svojevrsten dogodek. Ob tej priložnosti se je od aktiv-nega delovanja poslovilo 8 članov, od katerih so v skupi-ni nekateri plesali tudi več kot 15 let.
Številne nagrade, ki jih je v. svojem dolgoletnem delova-nju prejela AFS »France Ma-rolt«, so le dokaz njene kvali-tete. Med najpomembnejše sodijo:
-  Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem od pred-sednika SFRJ Josipa Broza Tita                    ,  _
-  Srebrna spominska pla-keta   od   Univerze   »Edvard Kardelj« v Ljubljani
-  Evropska     nagrada     za Ijudsko umetnost od sklada FUS iz Hamburga
-  Župančičeva nagrada kot edini ameterski skupini do se-daj.
Vse te nagrade so odraz tr-dega dela, odrekanja in samo-premagovanja, spoprijemanja z navidez nepremostljivimi težavami, prav tako pa so tudi spodbuda za nadaljnje uspeš-no delovanje. Tako so letos tudi »Maroltovci« prispevali svoje k praznovanju sloven-skega kulturnega praznika v Ljubljani. Z delom svojega programa so se 8. februarja predstavili kar dvakrat: naj-prej v Domu španskih bbrcev in natc še v bežigrajski Le-snini.
In tako kot ima vsakdo svo-je načrte, jih ima tudi AFS. Sedaj se pripravljajo na polet-ne turneje (pot jih bo popelja-la na Finsko, v Avstrijo in še kam), prav tako pa ne pozab-ljajo na svojo 35-letnico, ki bo naslednje leto. Za ta jubilej pripravljajo dve novi postavi-tvi slovenskih plesov, ki jih bddo vključili v svoj program. Tako skupina resnično čuva pred pozabo številne sloven-ske plese, pesmi in običaje, s čimer tudi sledi osnovni nalo-gi, ki si jo je pred mnogimi leti zadal njen ustanovitelj France Marolt.
Milica Gojanović