štev. 15.
PoStnina bUFihi v (•torlat.
Ljubljana, dne 11. aprila 1934.
Leto XVI.
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. J. Telefon inter. št. 32-59 Kačun pri poštni hranilnici št. 14.194.
!Ea ezicfzie kmetsko organizacijo
V Avstriji doživljajo velik gospodarski in političen prevrat. Težka kriza, ki tudi Avstrije ni pustila ob strani, ni zahtevala samo gospodarskih žrtev, ampak je pogoltnila tudi celo vrsto političnih strank, ki se novim razmeram niso znale ali mogle prilagoditi, njihovo dedščino pa prevzemajo stanovske organizacije, ki ne poznajo več starih političnih gesel, ampak začenjajo novo dobo stanovskega gospodarstva. Politično pa naj bi imele te nove stanovske organizacije po zamisli današnjih oblastnikov v Avstriji samo en program: neodvisnost na katoliški podlagi stanovsko urejene Avstrije.
Prevrat v Avstriji je občutno zadel tudi avstrijske kmetske organizacije in je prisilil tudi te, da iščejo novih potov za svoje udej-stvovanje.
Odkar se je bilo začelo politično-ustavno življenje v tisti Avstriji, pod katero je živela tudi še vsa naša starejša generacija, so živeli nemški in slovenski kmetje v enakih razmerah; v bivši — in tudi v novi — Avstriji se je razvijalo vse politično življenje v znaku »liberalstva« in »klerikalstva«. O kakšnem samostojnem kmetskem ali agrarnem pokre-tu, kakor se je pojavil na Češkem že pie-l vojno, v nemških in slovenskih avstrijskih deželah ni bilo niti govora! Avstrijski kmet (nemški in slovenski) je bil samo priprega pred raznimi političnimi vozovi, na katerih je liberalna ali pa klerikalna gospoda prevažala in prodajala svoje »politične ideje«, navadno pod krinko »kmetskega prijateljstva«.
To čudno, skoro nerazumljivo stanje se je držalo tudi še dolgo po vojni, do danes. Čudno to ni, kajti razni politični voditelji so bili večinoma starejši gospodje, ki so v varnem zaledju mirno čakali konca vojne, da bi potem ne glede na težke vojne posledice mirno nadaljevali svojo staro politiko po starih metodah, kakor da se ni nič posebnega zgodilo...
Komodnost starih političnih voditeljev pa se je bridko maščevala nad njimi samimi, ker so bile nove razmere silnejše kakor pa so gospodje voditelji računali. Počasi se je zaostravala gospodarska kriza, brezposelnost se je širila, širile so se pa tudi nove ideje in nova naziranja o gospodarstvu in o politiki, ki jih stari rod ni doumel. Posledica tega nerazumevanja nove dobe in novega položaja je bila, da so morale vse stare politične zgradbe pasti: padle so v Italiji, v Nemčiji, v Avstriji, pri nas in padle bodo kdo ve še kje!
Iz starih razvalin se razvija v Avstriji novo stanovsko-gospodarsko življenje, kjer za stare »politične ideje« (liberalizem, klerikalizem itd.) ni več prostora. To so za Teli sedaj uvidevati tudi avstrijski kmetje, ki
vedno bolj spoznavajo, da zahtevajo nove razmere enotno kmetsko stanovsko organizacijo, če se hočejo sploh še kako uveljaviti v novih razmerah. Med posameznimi kmetsko-političnimi organizacijami v Avstriji so se že pričela potrebna pogajanja, ki gotovo ne bodo ostala brezuspešna.
Nove razmere so nastale z ustvaritvijo Jugoslavije in zlasti še po C. januarju tudi pri nas. Mnogim sicer novo stanje kar ne
more v glavo in ti nesrečneži še vedno upajo, da se bo kolo časa in zgodovine začelo vrteti nazaj. Pa se ne bo, ker se še nikdar in nikjer ni! Zato je pa tudi za naš kmetski narod skrajni čas, da razume novo dobo in da se čimprej organizira v enotni kmetski stanovski organizaciji po primeru vseh drugih stanov; kajti samo taka enotna organizacija se bo lahko uveljavljala bodisi v tej ali oni politični stranki ali pa v javnih zastopih sploh. Brez enotne stanovske organizacije bodo pa kmetje večni politični in gospodarski reveži.
Jugoslavija in Nemčija
Nemški minister Rohm, ki se je mudil nekaj dni v Dubrovniku, je izjavil časnikarjem svoje mnenje o Jugoslaviji in o Jugoslovanih in o razmerju med Jugoslavijo in Nemčijo v navzočnosti članov nemške trgovske delegacije takole:
»Nisem posetil Dubrovnika zaradi kakšnih političnih kombinacij, kakor je v zadnjem času ugibal tuji tisk. Prišel sem docela privatno, ker sem hotel izpolniti obljubo, ki sem jo dal lani, ko sem se preko Zagreba vračal domov, in sicer zaradi neke usluge, ki so mi jo izkazale jugoslovenske oblasti. Zelo sem vesel, da bom lahko nekaj dni v državi, v kateri sem doživel toliko lepega. Vesel sem tem bolj. ker mi je sprejem v Dubrovniku pokazal iskreno razpoloženje jugoslovenskega naroda do Nemčije. Ker med Jugoslavijo in Nemčijo ni nikakih bistvenih nasprotstev, sem prepričan, da se to razpoloženje ne bo zlepa izpremenilo. Nasprotno je mnogo pojavov za to, da se še poveča
medsebojno spoštovanje in prijateljsko razumevanje.
V Nemčiji je naša borba proti nezaposlenosti dosegla velike uspehe. Dokazala je, da je mogoče doseči, kar je naravnost neverjetno, če sloni vse delo na neomajnem zaupanju. Spoštovanje in zaupanje dajeta delu njegovo produktivnost, nezaupanje ga ruši.
Tudi sedanja pogajanja za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo imajo namen, da bi v obeh državah zagotovila čim večjemu številu ljudi njihovo življenjsko eksi-* stenco in jim namestu strahu in obupa vlila v dušo nove upe. Poleg tega se pogajamo tudi za sklenitev tujsko-prometne konvencije. Neobičajne lepote jugoslovenskih krajev in sijajno razpoloženje jugoslovenskega narocla do nemškega kakor tudi veliko ime, ki ga uživa Nemčija v Jugoslaviji, bodo nedvomno mnogo vplivali na vsebino in značaj konvencije, da bo v čim večjo korist obema državama.
Važna gospodarska -pogajanja
Pred nekaj dnevi so se pričela v Rimu in v Beogradu važna gospodarska pogajanja — važna ne samo za »veliko« politiko, ampak tudi za našo državo in za našo ožjo domovino.
V Rimu so se zbrali zastopniki Avstrije, Italije in Ogrske, da izpolnijo med temi tremi državami nedavno sklenjene pogodbe z gospodarskimi sporazumi, brez katerih so politične pogodbe samo mrtve črke na papirju. Brez trdne gospodarske podlage tudi najboljša politika nima prave vrednosti.
Italija, ki si hoče zagotoviti nekako politično vodstvo vsaj nad eno skupino podonavskih držav, mora svoje politične zaveznike okrepiti tudi gospodarsko s tem, da jim da možnost gospodarskega razvoja. Tega jim pa ne more zagotoviti drugače, kakor z obveznostjo, da bo kupovala predvsem od svojih zaveznikov vse, česar sama sploh nima ali pa nima dovolj. Zato se gibljejo pogajanja v Rimu v dveh smereh: prvič, kako zagotoviti in omogočiti izvoz ogrskega žita, lesa
in mesa v Italijo in kako omogočiti Avstriji izvoz njenih industrijskih izdelkov. Vzporedno s temi pogajanji pa hočejo tudi urediti izmenjavo blaga med Avstrijo in Ogrsko. Ta medsebojna gospodarska povezanost naj jamči tudi za vedno tesnejše politično sodelovanje.
Kakor poročajo iz Rima. se razvijajo pogajanja ugodno. Mogoče ne bodo eni ali drugi dosegli vsega, kar si žele, a brezplodna ta pogajanja gotovo ne bodo ostala; s tem dejstvom pa moramo računati tudi mi.
Za naše gospodai-stvo je bila (in je še) Italija velikega pomena kot eden glavnih odjemalcev našega žita, živine in zlasti lesa. če pa pride sedaj v Rimu do količkaj ugodnega sporazuma med Italijo in med Avstrijo ter Ogrsko, bo Ogrska dala lahko i Avstriji i Italiji dovolj žita in živine, Avstrija pa Italiji dovolj lesa in industrijskih izdelkov, kolikor jih Italija nima sama. To se pravi pa z drugimi besedami, da se moramo mi pravočasno ozreti po svetu po drugih tržišči)*
na naše blago, če ga nočemo prdajati v Italijo za vsako slepo ceno.
Za izvoz naših kmetijskih pridelkov je poleg Italije najbolj važna — Nemčija kot edina dežela, ki lahko še prenese nekaj tujega blaga, čeprav je tudi tam kmetijstvo že silno napredovalo. A tudi naša država je za Nemčijo važna kot odjemalec nemškega industrijskega blaga. Treba je samo podreti tisti nesrečni zid »avtarkije« (prizadevanje, 'da imej vsak sam vse doma, kar potrebuje) in začeti zopet z izmenjavo blaga po starih !metodah, in pot do sporazuma ne bo težka.
Kakor poročajo nemški listi, je Nemčija
Ob koncu svetovne vojne je zavladalo po vsem svetu »miroljubno« razpoloženje ln klic po splošni razorožitvi je postal tako močan, da je res nekaj časa izgledalo, da bo prišlo le enkrat do splošne razorožitve in do >večnega miru«.
Danes, ko nista minili niti dve desetletji po sklepu miru, pa vidimo, kako napačni so bili računi vseh pravih in nepravih prijateljev miru. Strah pred maščevalnostjo premaganih držav in narodov, ki bodo hoteli magari zopet s silo nazaj pridobiti to, kar jim je bilo odvzetega; večno živi pohlep po tujih bogastvih; skrb za prehrano naro-do, ki ne najdejo dovolj živeža doma in ki £i morajo že zaradi vsakdanjega kruha raz-čiritf svoje ozemlje — vse to in še na stotine drugih vzrokov je pospešilo novo oboroževanje narodov in držav do take višine, kakor je svet nikdar prej ni poznal, in danes tudi največji prijatelji miru ne govore več o splošni razorožitvi, ampak se omejujejo le na skromno možnost omejitve neprestanega oboroževanja...
To je javno oboroževanje, ki velja evropske narode po računih ameriških finančnikov najmanj po 4 miljarde dolarjev na leto. Ta ogromni znesek žrtvuje Evropa vsako leto za stvari, ki leže potem mrtve po nešte-vilnih skladiščih vojnega blaga!
Mnogo bolj kakor javno oboroževanje pa je za notranji mir v Evropi pomembno tajno oboroževanje. Pri tajnem oboroževanju moramo razločevati dve skupini: tajno se obo-rožujejo države, katerim je po mirovnih pogodbah dovoljeno oboroževanje samo do določene meje, še bolj tajno pa se oborožujejo v posameznih dx-žavah razne politično-strankarske organizacije.
V mirovnih pogodbah je rečeno, da se
Največja podmorui-ca na svetu.
Največja podmornica, kar so jih doslej zgradili, je francoska podmornica »Surcouf«; ta podmornica je najbolj nevarno orožje bodoče pomorske bitke.
Nova ladja bo nastopila 11. junija t. 1. svoje potovanje okoli sveta. Premeri lahko 20.000 kilometrov dolgo pot z eno samo zalogo kuriva. Dolga je 110 metrov, široka pa 13 metrov in je najhitrejša od vseh doslej zgrajenih podmornic. Oborožena je s 14 cevmi za izstreljevanje torpedov; cevi so naravnane na vse strani. Poleg tega je podmornica oborožena s 4 težkimi topovi, njen krov pa je tako močan, da ga lahko poškoduje le najtežja granata.
V par minutah se ladja lahko potopi do 100 metrov globoko in ravno tako hitro se zopet lahko pokaže na morski površini. Ko se bo ladja vrnila s svojega potovanja, jo bodo dodelili francoskemu brodovju v Sredozemskem morju.
baje pripravljena prevzeti od nas letno do 30.000 vagonov koruze (to je skoro vso letino koruze), do 5000 vagonov pšenice in za 200 milijonov dinarjev jajc. Oddaja tako velikih količin našega blaga bi pomenila za naše gospodarstvo veliko razbremenitev in kriza našega kmetijstva bi bila znatno omiljena. Naša banovina sicer neposrednih koristi od prodaje žita ne bi imela, ker ga imamo sami premalo, pri izvozu jajc pa bi se že nekaj poznalo tudi pri nas. Posredno korist pa bi brez dvoma imeli tudi mi, ker bogati žitni kraji niso ravno najslabši kupci za blago, ki ga mi imamo, a oni ne.
premagane države ne smejo oboroževati nad določeno mero. Za te določbe pa se danes niti ena od premaganih držav več ne zmeni, najmanj pa Nemčija, proti kateri so bile te določbe v prvi vrsti naperjene.
Nemčija ima danes poleg svoje redne armade še drugo, narodno-socialistično armado, ki je vojaško odlično izvežbana, disciplinirana in oborožena z najmodernejšim orožjem; ravno tako tudi v nemških fabrikah za izdelovanje orožja delo nikdar ne počiva. Zato ni čudno, če so Francozi zaradi nemškega oboroževanja vznemirjeni do skrajnosti.
Oborožujeta pa se tudi Avstrija in Ogrska in ni še dolgo tega, ko smo brali prav zanimive stvari o dovažanju in prevažanju najmodernejšega orožja v Avstrijo in preko Avstrije na Ogrsko.
Oborožujejo pa se tudi, kakor rečeno, razne politično-strankarske organizacije. Ni še dolgo tega, ko so se v Avstriji odigrali krvavi boji med socialisti in med vladnimi skupinami. Oba tabora sta razpolagala z ogromnimi množinami orožja, tako da se je ves svet začudeno vpraševal, odkod vse to, ko je vendar Avstriji prepovedano prekomerno oboroževanje. Tudi Hitlerjevi pristaši v Nemčiji so prišli do oblasti samo vsled tega, ker so bili oboroženi do zob in sedaj beremo dan na dan, kako so oborožujejo razne »desničarske« in »levičarske« politično-strankarske organizacije v Franciji.
Na drugi strani pa vidimo, kako se narodi v potu svojega obraza mučijo za vsakdanji svoj kruh in kako stok zaradi »krize« ne preneha! To sta dve nasprotji, ki se ne strinjata in to ne more roditi dobrega sadu, če se ljudje sami ne bodo še pravočasno spametovali.
Z&tkfocn o zaščiti žave v Rumuniji
Rumunski parlament je sprejel koncem preteklega tedna zakon o zaščiti države, po katerem je prepovedano vsako delovanje tajnih političnih organizacij, javnim organizacijam pa vsako nasilje kot sredstvo za dosego njihovih političnih ciljev. Posebno stroge so odredbe glede nadaljnjega delovanja razpuščenih organizacij.
'Di&Iomatsfea zveza med. O«p?i in Rusijo
Rusko poslaništvo na Dunaju poroča uradno:
»Ker je bil med rusko in madžarsko vlado dosežen sporazum o vzajemni obnovitvi diplomatskih odnošajev, je bil imenovan za prvega sovjetskega poslanika v Budimpešti sovjetski poslanik na Dunaju Adolf Petrov-ski, ki bo izvrševal obe službi s sedežem na Dunaju.«
SF.Janfec Srcycf
6. aprila je umrl v Zagrebu dr. Janko Brejc, bivši predsednik Narodne vlade v Ljubljani in odvetnik v Ljubljani.
Rojen je bil v vasi Brezje v tržiški okolici na Gorenjskem 1. 1869. Gimnazijo je študiral v Celovcu in že takrat ga je koroška dežela tako priklenila nase, da je kasneje velik del svojega političnega delovanja posvetil Koroški, zlasti ko je postal samostojen odvetnik. Na Koroškem je deloval v smislu načel Katoliškega političnega in gospodarskega društva in se je z vso vnemo zavzemal za obrambo slovenskih jezikovnih pravic. V tej dobi je tudi napisal v nemškem jeziku knjigo »Aus dem Vilajet Karaten«, ki je vzbudila med politiki na Dunaju veliko pozornost.
S svojim političnim delovanjem za pravice koroških Slovencev pa si je nakopal veliko mržnjo koroških Nemcev, tako da se je moral ob prevratu 1. 1918. preseliti v Ljubljano, kjer je igral v Slov. ljudski stranki vidno politično vlogo kot poverjenik za notranje zadeve v Narodni vladi, kasneje pa kot predsednik Narodne vlade. V tej dobi je potoval tudi v Pariz na mirovno konferenco, da se tudi tam bori za Koroško. Kljub vsem njegovim prizadevanjem in naporom pa je postal koroški plebiscit za nas neugoden.
Zadnja leta se je pokojni dr. Brejc popolnoma umaknil iz političnega življenja in je živel samo za svojo rodbino in za svoj poklic, čeprav je bil kot politik do skrajnosti dosleden pristaš SLS, ga je vendar vse spoštovalo zaradi njegovih velikih zaslug, ki si jih je pridobil v borbi za naše narodne pravice na Koroškem. — Bodi mu lahka zemlja!
Za cesto -po Zasavju
Preteklo soboto je imel odbor za gradnjo zasavske ceste važno sejo v Litiji, katere se je udeležilo tudi več senatorjev in poslancev, med njimi gg. Raj ar, Mravlje in Der-melj, in skoraj vsi župani prizadetih občin. Na zborovanju so ugotovili znova potrebo gradnje te ceste že iz socialno-političnih ozi-rov, a tudi gospodarski njen pomen bi bil ogromen. Za letos sicer ne bo_ več mogoče vstaviti v različne proračune po*tretanih zneskov, pač pa se bo treba pobrigati za denar prihodnje leto.
Načrte, ki jih je izdelal g. ing. Pavlin, je odbor soglasno odobril in tako je upanje upravičeno, da bodo mogli z delom vendarle v doglednem času pričeti.
Stvošhi za obovoze^ vanje Nemčije
Francoski časopisi poročajo, da je določenih v nemškem državnem proračunu za prihodnje leto 655 milijonov mark za armado na kopnem, 236 milijonov mark za mornarico, za letalstvo in za obrežje pa skupaj nad poldrugo milijardo mark.
V zvezi s temi poročili pa javljajo angleški listi, da namerava nemška mornariška uprava odrediti gradnjo nove 3000tonske podmornice. Na obletnico znamenite pomorske bitke pri Skageraku (31. maja) pa bo nemška vlada baje slovesno izjavila, da ne priznava več določb mirovne pogodbe glede razorožitve na morju.
fjhan&i je -popustil
Znani voditelj Indijcev v njihovi borbi za neodvisnost, Ghandi, je poslal indijskemu parlamentu spomenico, kjer svetuje Indijcem, naj opuste svojo dosedanjo »politiko tihega odpora« proti Angležem. Ghandijeva izjava je vzbudila v Angliji silno pozornost.
Javne in fa/ne cborcževan/c
Občni zboF Mfe^e slov. zadbpuff
Važni gcs&cdtavshi predlogi in resolucije
V ponedeljek, dne 9. aprila t. 1. se je vršil 28. redni občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Udeležba je bila zelo velika, saj je od 853 včlanjenih zadrug bilo zastopanih na občnem zboru 225 zadrug. Številna udeležba priča, jda je zadružna zavest pri nas zelo razvita in da se naše zadružništvo zaveda velike važnosti in pomena, ki ga ima za zdrav in lep razvoj Zveza kot predstavnica in zagovornica vseh včlanjenih toadrug.
Predsednik g. Ivan Pipan je uvodoma najprej pozdravil zastopnika kmetijskega ministra ter bana g. inž. Zidanška, načelnika kmetijskega oddelka banske uprave, nato g. inž. Vargo, tajnika Glavnega zadružnega saveza v Beogradu in vse številne delegate včlanjenih zadrug. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predsednikov predlog, da se odpošlje vdanostna brzojavka (vrhovnemu zadrugarju, Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke resornemu ministru g. dr. Stjepanu Srkulju ter banu in njenemu zadrugarju g. dr. Marušiču, kar je vzel občni zbor s hvaležnostjo na znanje.
Pozdravi gostov
G. inž. Zidamšek je v lepem govoru poudarjal, da je Zveza kljub težkemu gospodarskemu fetanju dosegla znatne uspehe, ki so tem bolj tapoštevni, ker so doseženi v teh neugodnih raz-jmerah; dalje je g. načelnik pohvalil agilno Zverino uradništvo. Lep napredek beležijo mlekarske in živinorejske zadruge, kar zlasti mnogo pomeni za nas kot kmetski narod. Doseženi iuspehi morajo Zvezo samo vzpodbuditi k še vz-trajnejšemu delu, tako, da bo prihodnje leto tudi kreditno zadružništvo beležilo uspehe; zato g. (načelnik toplo priporoča ustanovitev sanacijskega fonda in znižanje obrestne mere teir končno apelira na vse zadrugarje, naj s svojo discipliniranostjo dokažejo, da so res zadrugarji.
Toplo pozdravljenemu govoru g. inž. Zidan-Bka je sledil govor zastopnika Glavnega zadružnega saveza g. inž. Varge, ki je obširno razpravljal o težkočah, na katere zadeva dan na dan praktični zadrugar. Tudi ta govornik je poudaril, da je obrestna mera previsoka, dalje je pa teilasti pohvalil prizadevanje Zveze, da širi razumevanje tudi za nekreditne zadruge. G. inž. jVairga je končal svoj govor s pozivom, naj se slovensko zadružništvo zaveda, da je važen se-btavni del jugoslovanskega zadružništva.
Predsednikov nagovor — Potreba novega zadružnega zakona
Glede splošnih gospodarskih razmer je treba feči, da je zaenkrat dosegla kriza v lanskem letu višek, kajti nazadovanje prometa in cen ter naraščanje brezposelnosti se je v večina predmetov Ustavilo. Nekatere industrijske panoge so beležile celo naraščanje prometa in zaposlenosti, hmelj in vino pa sta šla v promet hitreje in po boljših cenah. Pozitivnih ukrepov za Ozdravitev gospodarstva lansko leto nismo doživeli od strani merodajnih internacionalnih in nacionalnih piniteljev, dasi so se razne mednarodne konference in vodstva posameznih držav na razne načine prizadevala, da odstranijo vzroke gospodarskih neprilik.
Pri nas smo najbolj trpeli radi dolgotrajne helikvidnosti kreditnega in denarnega trga, zato je naša vlada z zaščitnimi predpisi uredila od-hose med upniki in dolžniki tako, da se prepreči popoln razkroj denarne organizacije. Dasi so bile izdane uredbe zelo pozno, vendar pri najboljši volji ne moremo reči, da tudi v podrobnosti ustrezajo sedanjim potrebam. Prav to bo jtnenda največ krivo, da niso dosegle onega učin-
ka, ki ga je vlada pričakovala in smo ga vsi želeli.
Bolj kakor kadarkoli prej je naše zadružništvo prav v preteklem letu dokazalo svojo trdo-živost. To je torej najboljši dokaz, da je zadružništvo racionalen in socialno pravičen način gospodarske organizacije. Zato nikakor ne moremo razumeti, da dosega gonja tistih, ki se v ostalem popolnoma neopravičeno čutijo ogrožene po uspešnem razvoju zadružništva, toliko odmeva na merodajnih mestih. Toda, kakor je gonja sama služila in služi zadružništvu samo za reklamo, tako lahko rečemo, da omejitev v resnici itak malenkostnih privilegijev zadružništva ne bo preplašila.
Po vsem tem upamo, da bomo najhujše kmalu prebrodili in da bo zadružništvo beležilo v bodoče še uspešnejši pokret. To osobifo, če bo narodno predstavništvo čimprej sprejelo novi zadružni zakon, pri katerem je sodelovalo tudi naše zadružništvo. Od novega zakona namreč pričakujemo in želimo predvsem, da nam pomaga racionalneje organizirati zadružništvo posameznih panog in da nam nudi tudi potrebne sankcije pri revizijah. Mislimo, da teh naših želj ni treba utemeljevati, saj tako znanstveni izsledki kakor tudi praktične reforme po vsem svetu dokazujejo, da je gospodarsko-socialna bodočnost narodov zagotovljena samo z usmeritvijo gospodarstva po načrtu, v kateri namen se je zadruga že doslej izkazala kot najboljša oblika.
Poslovno poročilo
Ravnatelj je podal obširno poslovno poročilo, ki ga bomo zato mogli objaviti prihodnjič.
Poročilo nadzorstva
Predsednik nadzorstva g. Miiller, župan v Črnomlju je izjavil, da je nadzorstvo pregledalo poslovanje in se zlasti zanimalo, kako se upravlja premoženje Zveze. Našlo je vse poslovanje v lepem redu in se tudi prepričalo, da je gospodarstvo dovolj previdno.
Prečitano je bilo tudi poročilo Glavnega zadružnega saveza v Beogradu o zakoniti reviziji Zveze, ki je zelo laskavo.
Volitev uprave
Radi poteka poslovne dobe je zbor soglasno izvolil načelstvo in nadzorstvo za bodočo triletno dobo. V načelstvo so bili izvoljeni vsi dosedanji člani ki so: predsednik Ivan Pipan iz Št. Vida, podpredsednik dr. Janko Kersnik iz Ljubljane, odborniki dr. Leopold Boštjančič iz Maribora, dr. M. Gorišek iz Št, Lenarta, dr. Drago Marušič iz Ljubljane, Stanko Lenarčič iz Blok, dr. J. Ivomljanec iz Ptuja, Ivo Sancin iz Ljubljane in dr. J. Zdolšek iz Brežic. V nadzorstvo so bili izvoljeni od dosedanjih članov: za predsednika K. Miiller iz Črnomlja, za podpredsednika St. Vrhove iz Brezovice, za odbornike: J. Golja iz Metlike, M. Goričar iz Mozirja, Ernest Krulej iz Sevnice, H. Šumer iz Šmarja, na novo pa I. Klun iz Ribnice.
Predlogi in resolucije — Za ustanovitev sanacijskega fonda
Izredno težke gospodarske razmere so prisilile zadruge, da same pokrenejo potrebno akcijo za sanacijo onih zadrug, ki se z lastnimi sredstvi ne morejo rešiti in so tuje pomoči potrebne. Ta akcija, ki ima svojo zakonito podlago v čl. 6 uredbe o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez, je bistveno zadružna, saj odgovarja temeljnemu načelu zadružništva: vsi za enega, eden za vse. Občni zbor je pravilno razumel položaj in soglasno sklenil ustanoviti sanacijski
fond, iz katerega bi dobile potrebna sredstva ona zadruge, ki nimajo dovolj lastnega premoženja, . da bi se rešile iz denarne oz. gospodarske stiske in za katere velevajo važni gospodarski in zadružni interesi, da se ohranijo; pri tem je zadružništvo tudi mislilo na one številne male vlagatelje in manj premožne člane, katere je treba obvarovati pred izgubami. Samo so bila mnenja deljena, koliko naj prispevajo posamezne zadruge v ta sanacijski fond. Po temeljiti debati je vendar prišlo do soglasja. O upravljanju sanacijskega fonda je bil sprejet pravilnik, ki natančno predpisuje, kako je upravljati s fondom.
Občni zbor je nadalje obravnaval tudi splošni položaj, v katerem se nahaja danes zadružništvo, in sklenil obširno resolucijo, ki se glasi:
»Občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani ugotavlja, da se je težita gospodarska kriza v naši državi še poslabšala z odredbami, ki so izšle proti kmetsko-gospodarski produkciji in zadružništvu. Posledica tega je popolna neorganiziranost kmetskega gospodarstva, ki ne more zadovoljiti vedno niti inozemstvenega niti domačega trga. Zato občni zbor smatra, da je treba v svrho rešitve gospodarske krize povzeti sledeče hitre odredbe:
I.
1.	Izvršiti organizacijo gospodarstva, zlasti kmetijstva, po naprej določenem programu, odnosno načrtu in omogočiti ji sredstva za proizvodnjo pod pogoji, pod katerimi kmetijstvo danes lahko prenese. Da se odstrani velika razlika cen med kmetskimi in industrijskimi izdelki, naj se carinska in prometno-tarifna zaščita industrijskih izdelkov uredi tako, da ne gre na škodo kmeta-producenta, niti na kmeta konsumenta.
2.	Zadružništvo je najboljša gospodarska oblika, ki naj služi kot temelj pri reorganizaciji gospodarstva po načrtu. Zato se mora s celokupnim zadružništvom postopati enako in se ne sme enemu delu nuditi ugodnosti v škodo drugega.
3.	Zadružništvo mora uživati enake kredite, katere uživa industrija in trgovina pri državnih in od države privilegiranih denarnih zavodih.
II.
1.	Kmetijske zadruge so organizacije kmetov samih in predstavljajo organizirano skupino kmetov-dolžnikov in kmetov upnikov ter bi zato bilo treba z uredbo o zaščiti kmetov, ki je zaščitila posamezne kmete, izvzeti tudi kmetijske zadruge od določb te uredbe. To je tembolj po- . trebno, ker vsa sredstva, ki so na razpolago kmetijskim zadrugam, izvirajo skoraj izključno od samih kmetov, in vse izgube kmetijskih zadrug padajo konec koncev zopet na kmeta samega kot vlagatelja ali kot člana, ki jamči z vsem svojim premoženjem za zadrugo. Razume se, da zadruge ne smejo izterjavati onih dolžni-kov-kmetov, ki res ne morejo plačati.
2.	Z ozirom na poseben značaj kreditnih zadrug je treba izvzeti iz odst. 11. čl. 3. uredbe o zaščiti kmetov vse kreditne zadruge in jih oprostiti dolžnosti bonificiranja 2 °/o za plačilo dolga, izvršenega pred dospelostjo, ker bi v nasprotnem slučaju morali izgube zadrug, nastale radi bonificiranja 2 °/o, utrpeti konec koncev vendarle samo kmetje-dolžniki, člani zadruge.
3.	V slučaju pa, da se zadruge ne osvobode dolžnosti omenjenega bonificiranja, prosimo, da kraljevska vlada nudi zadružništvu sredstva, iz katerih bi se osnoval v okrilju Zveze fond za pokritje zgub zadrug, nastalih radi bonificiranja pri odplačilu dolga, izvršenega pred dospelostjo.
4.	Sredstva, predvidena v čl. 6. uredbe o
»aščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez za ustanovitev sanacijskega fonda, niso dovoljna, da zadoste svrhi. Radi tega je potrebno, da kraljevska vlada najde pota in način, da v ta fond jdotira iz državnih sredstev odgovarjajoče zneske, ki bi znašali vsaj toliko, kolikor doprinesejo zadružne organizacije same.
III.
1.	Raznolikost in neenakost zadružnega za-konodajstva v naši državi narekuje kot najaktualnejšo potrebo, da se s čim najožjim sodelovanjem zadružništva samega izda enotni zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, ki naj omogoča našemu zadružništvu nemoteno delo in prost razvoj.
2.	Kar se tiče zakona o obrtih, ponovno zahtevamo revizijo tega zakona in to v tem smislu, da se upoštevajo temeljne značilnosti zadrug kot posebnih vrst pridobitnih oblik, ki ne teže za dobičkom in radi tega jih tudi ta zakon ne sme smatrati kot trgovsko podjetje. Zadruge se morajo predvsem osvoboditi varuštva prisilnih trgovskih združb in to poleg ostalega tudi radi nasprotujočih si interesov trgovcev in zadrug. .Vse administrativno postopanje, ki po sedanjem zakonu o obrti vrši tudi za zadruge prisilna trgovska združba in trgovska in obrtno-industrij-ska zbornica, je treba ob priliki revizije tega zakona preodkazati v pristojnost zadružnim zvezam, ki so dejanski in zakonski predstavniki zadrug. Glavni zadružni savez je že poslal na pristojna mesta svoje izdelane predloge za revizijo zakona o obrtih in ti predlogi predstavljajo upravičen minimum zahtev našega zadružništva. Osobito je treba § 9. spremeniti in omogočiti, da tudi producentske zadruge lahko vrše rokodelske obrte.
3.	Zadruge kot ustanove za medsebojno pomoč gospodarsko socijalno najšibkejših družabnih slojev, imajo pravico, da se njihovo delo olajša z davčnimi, taksnimi in poštnimi olajšavami. Z zakonom o dopolnitvah zakona o neposrednih davkih so postavljeni taki pogoji za oprostitev zadrug od društvenega davka, da skoro vse zadruge lahko izgubijo za vselej oprostitev družbenega davka pri minimalni strogi davčni praksi, ker slučajno nehotena prodaja nečlanom, oziroma slučajna prodaja predmeta, bi je naveden v seznamu luksuznih predmetov, ima za posledico trajno izgubo davčnih oprostitev.
To stanje samoposebi že zahteva revizijo v tej smeri, da se predpise zakonov o neposrednih davkih spravi v sklad z bistvom prirode zadružnega dela.
IV.
Dolgotrajna gospodarska kriza na eni in dolgoletna zaščita kmeta na drugi strani sta povzročili težko nelikvidnost kreditnih zadrug. Zato apeliramo na kraljevsko vlado, da nemudoma preskrbi zadružništvu v § 14. uredbe o zaščiti kmeta obljubljeni lombardni kredit, ki pa mora biti dolgoročen, obrestna mera zanj pa vsaj 1®/« nižja kakor je za zaščitene kmetske dolgove. To je predpogoj, da se reši pred izhiranjem najboljša in doslej najkoristnejša kmetska organizacija, to je naše kreditno zadružništvo.«
Dalje je občni zbor sprejel tudi nekatere predloge internega značaja ter na predlog gospoda Zdenka Kneza tudi soglasno osvojil resolucijo Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov; slednja resolucija iznaša predloge za ozdravljenje naših gospodarskih prilik in je bila tudi že od številnih drugih organizacij sprejeta.
Končno je občni zbor z nezadovoljstvom ugotovil, da delegatom ni bila dovoljena polovična vožnja z utemeljitvijo, da Zveza ni vse-državna organizacija; ta razlog pa se dosledno ne uporablja, ker se je ravno pred kratkim dovolila polovična vožnja nekaterim lokalnim organizacijam na jugu.
Po triinpolurnem zborovanju je predsednik K. Pipan zaključil občni zbor.
Mladina
*
Tekma tesačev na Kureščku
V uedeljo, dne 22. aprila je žegnanje na Kureščku. Tega dne priredi odbor ižanskega okrožja Zveze kmetskih fantov in deklet veliko tekmo tesačev, ki se vrši takoj po maši pod Kureščkom. Pri tekmi bodo tesani prvi trami za izletni in smučarski dom kmetskih fantov in deklet na Kureščku. Spored prireditve je sledeč:
1. otvoritev tekme in nagovori, 2. tekma, 3. razdelitev nagrad.
Popoldne istega dne se vrši ljudska veselica, ki jo priredi Društvo kmetskih fantov in deklet na Golem.
Čisti dobiček prireditve je namenjen za zgradbo doma na Kureščku. Vabimo in pozivamo vse prijatelje našega gibanja in vse, ki so jim krasni izleti na Kurešček pri srcu, da se te prireditve udeleže. Zunanji udeležniki se lahko pripeljejo z avtobusom, ki gre približno ob 7. uri zjutraj s Krekovega trga na Ig ali z avtobusom, ki gre okoli 8. ure proti Turjaku ali pa se peljejo z železnico do Škofljice ter krenejo na to peš skozi Želimlje na Kurešček. Prireditev
se vrši ob vsakem vremenu.
*
Hajdina pri Ptuju. Tudi pri nas smo fantje spoznali, da ne gre več tako naprej brez vsake organizacije. Zato smo se odločili, da ustanovimo Društvo kmetskih fantov in deklet. Kakor povsod je Iudi pri nas začetek težak. Dosti je fantov in deklet, ki 5e ne razumejo današnjega časa ter še z nezaupanjem gledajo naše delo in gibanje. Zaenkrat nas je samo 15 članov, a ti so porok, da bo društvo tudi na Hajdini uspevalo in napredovalo. Vsi se zavedamo naše nalog© in odgovornosti ter dela, ki nas čaka. — V nedeljo, dne 8. aprila smo imeli prvi sestanek v hiši g. Janeza Ogrizka, občinskega odbornika na Hajdini. Tovariš Cestnik Jurij je v glavnem raztolmačil kaj je Društvo kmetskih fantov in deklet, njega namen in pomen. Fantje so spoznali in uvideli, da res brez društva ni življenja za pravega kmetskega fanta. Vsi navdušeni za nadaljnje delo, so izvolili naslednji pripravljalni odbor: predsednik: Cestnik Jurij, tajnik: Cestnik Ivan, blagajnik: Neubauer Ivan, odbornika pa Murko Franc in Fridl Alojz. — Pripravljalni odbor, kakor tudi ostali člani imajo trdno voljo in to nam je najboljši dokaz, da se ne bomo ustrašili nasprotnikov od nobene strani. Tovariši, pogum in korajžo in zmaga bo naša!
Sv. Barbara pri Mariboru. Tudi pri nas smo imeli v pretekli jeseni volitve v novo združeno občino Korena. V odbor so prišli povečini sami opozicijonalci, ki so pod firmo INS zlezli na občinske stolce, drugače pa nekateri še sedaj sovražijo z dna duše vse kar diši po nacionalizmu. V odboru so tudi taki, ki niso volili pri skupščinskih volitvah ter hočejo svojo pogubno klerikalno politiko voditi naprej, katera pa sploh več ne obstoja in nikdar več obstojala ne bo. Tukajšnja kmetijska podružnica sp-i, po zaslugi takih ljudi, ki jim je več politiziranje, kot pa zboljšanje gospodarskih kmetskih vprašanj. Glavni odbor Kmetijske družbe pozivamo in prosimo, da napravi pri podružnici red.
Letošnjo zimo se je ustanovila pri nas Sadjarska podružnica, kateri želimo pri svojem delovanju obilo uspeha, za tukajšnje sadjarstvo. Za letos se nam obeta bogata sadna letina. Da bi le ne bilo mraza ali toče.
Skrilj-Golo. Društvo kmetskih fantov in deklet Škrilj-Golo, je priredilo na Velikonočni ponedeljek lepo uspelo igro »Stari grehi«, katera se je vršila v Gasilnem domu v Škrilju, kot zadnja za zimsko sezono.
Ko smo z uspehom končali svoje zimsko
delovanje, se tem potom najvljudneje zahvaljujemo našemu predsedniku dramatskega odseka, požrtvovalnemu šol. upravitelju na Golem tovarišu Stanetu Svete-tu, kateri nam je skozi vso dobo režisiral vse igre, nam predaval o vseh panogah našega gospodarstva, ter nas vselej in povsod bodril k splošnemu napredku.
Na žalost pa moramo ugotoviti da so nekateri fantje kakor tudi dekleta, ki še doslej niso člani naše organizacije. Povečini odlašajo vstop z izgovorom, da se ne čutijo sposobne za dramatski odsek, kar pa ne drži. Nihče se ni rodil, da bi kaj znal; treba je pač malo vaje in skušenj, predvsem pa dobre volje, pa gre vse lepo naprej. Sicer pa je vsak lahko podporni član.
V zadnjem času so se pojavili med nami v gostilniški družbi junaki, ki jim moramo reči starokopitneži, kateri se še danes v dokaj pre-svetljeni dobi ponašajo s tem, da s pretepom in raznimi tehničnimi predmeti človeka največkrat po nedolžnem telesno poškodujejo. Fantje prosimo vas, bodite za naprej pametni in ne delajte nam več sramote! Zavedajte se, da ste sinovi poštenih kmetskih staršev in da jim delate s takimi početji veliko krivico. Naša mladinska organizacija ima namen, da vse združuje in izobražuje, ter daja mladini pobudo za stanovsko kmetsko zavest, katera bo rodila samo slogo in prijateljstvo med nami. Zato vabimo še enkrat vse one, ki še niso člani naše mladinske organizacije, da pristopijo čimpreje v njeno okrilje.
Športni odsek Zveze kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 22. aprila spomladanski izlet na Kurešček. Izlet je obvezen za vsa društva ljubljanskega pododbora. Prosimo, da se članstvo čim številneje udeleži tega izleta, na to pa tekme tesačev in mladinskega zborovanja pod Kureščkom.
Stari trg pri Ložu. Minula zima nam je pustila mnogo snega. Temu se je pridružilo še spomladansko deževje v mesecu marcu, da smo imeli prav obilno povodenj. Na več krajih je voda prišla v hiše, v hleve, preplavila je mline in žage in odnašala les s skladišč tako, da so ljudje zelo oškodovani. Kakšna so pa polja, na katerih je voda stala cele tedne?
Naši kmetje obupani gledajo v prihodnjost, ker povečini niso zmogli niti davkov za lansko leto, žito jim je povečini voda pobrala, ozimine so pa pognile pod snegom. Res je, da smo dobili po znižani ceni koruzjo in krompir, a brez denarja tudi tukaj ni nič. Kje pa naj kmet dobi denar? Na eni strani opustošena zemlja, a živina ni skoro nič vredna proti temu, kar moramo kupiti. Zaslužek našega voznika znaša po 50 do 60 Din, a zamudi po dva dni. Omeniti pa moram, da so pri nas ljudje, ki pravijo, da smo čudni in da se naj njih držimo, ker imajo oni moč in vpliv vsepovsod. Vprašamo te ljudi, zakaj so tako malo (oziroma nič) storili za dobrobit Ložke doline?
Omenjam pa, da se je začelo tudi pri nas kmetsko misliti, za kar je dokaz, da se je pri nas ustanovilo Društvo kmetskih fantov in deklet in vse kaže, da se bo to društvo pri nas v kratkem razvilo, ker se kmetje zmeraj bolj zavedajo, da jih ne bodo rešile osebe, s tako ali tako parolo, iz te krize, temveč le lastna stanovska zavest. Mlademu društvu kmetskih fantov in deklet pa želimo mnogo uspeha. Ker je čas, da se otresemo tistih premislekov »kaj bodo gospodje rekli«, in da se bomo otresli talih ljudi, ki od same ljubezni do naroda obogatijo. Zato živel kmetski pokret!	Kmetje.
Konjice. V nedeljo, dne 15. aprila ob 9. uri dopoldne se vrši v Konjicah otvoritev vinske razstave in vinskega sejma. Ob 11. uri je pred sresko hranilnico zborovanje kmetov in ustanovitev krajevnega odbora Zveze slov. kmetov. — Popoldan ob 14. uri se vrši zborovanje kmetske mladine in ustanovitev pododborov Zveze kmetskih fantov in deklet za konjiški srez. Ta dan je nekako praznik kmetskega dela in obračun o izvršenem delovanju na polju kmetskega pokreta. Na svidenje!
Braslovec. V nedeljo, dne 25. marca je priredilo tukajšnje Društvo kmetskih fantov in de-iklet igro »Prisega o polnoči« v Gasilskem domu v Kamenčah. S to igro se je naša mlada vrgani-zacija prvič predstavila javnosti. Obisk nas je presenetil. Mnogo ljudi je ostalo zunaj, ostali pa so morali oditi. Vidi se, da imajo naši ljudje razumevanje za društveno delo kmetske mladine. Prireditev je otvoril tovariš predsednik domačega društva in pozdravil občinstvo in pojas-inil pomen Društva kmetskih fantov in deklet. Igralci, skoro sami novinci, so vloge dobro redili. Vsi člani in članice so z lepo uspelo prireditvijo dobili veliko veselja do udejstvovanja v mladi organizaciji. Sosednjim tovariškim društvom se za obisk prav lepo zahvaljujemo! — Kinetski pokret se prav hitro širi v naši okolici, Kar nam je v veliko zadoščenje.
Medvode. Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je na svojem občnem zboru, kateri se je vršil v nedeljo 8. t. m., sklenilo prirediti prihodnjo nedeljo izlet na Sv. Katarino, Robež, Knaporže itd., kjer bo poleg razvedrila tudi prilika za razne poučne prizore. Naslednjo nedeljo, t. j. 22. t. m., pa pohitimo k tov. Brecelniku v Dravi je in se pri tej priliki, ko navežemo stike s tamošnjim tov. društvom, tudi vpeljemo v razne drevesničarske in vrtnarske zanimivosti. Na ta dva izleta vabimo ob tej priliki tudi člane sosednih tov. društev, da se med seboj čim ožje spoznamo.
Dopisi
pBHIBHBBHBHBHHI
*
Ponovne občinska volitve: v Sistnvirt«*7fn ppf Liliji
Predno stopimo na volišče, bi radi opozorili vse volilce na gotova dejstva, katere naj bi imel Vsak volilec, predno odda svoj glas v srcu in pred očmi. — Volilci! Zavedajte se tega, da so islati časi političnim špekulantom enkrat za vselej minuli. Slovenski narod je že dne 15. oktobra lanskega leta tudi v Dravski banovini podrl vse mostove, ki naj bi vodili v staro politično stanje.
V to smer ni prav nobenega povratka več, dokaz temu so ponovne volitve, ki so se vršile v nekaterih občinah, kjer je še z večjo večino zmagala velika Jugoslovenska Nacionalna Stranka.
Povemo vam odkritosrčno, da je ves socialni in gospodarski razvoj občine odvisen od vas samih le v tem, da se tudi pri teh volitvah izre-čete za listo nacionalne stranke. — Komur je gospodarski razvoj občine, blagor in dobrobit vseh občanov pri srcu, bo dne 15. aprila glasoval v šmarski občini za listo g. Josipa Sfrmana, kateri uživa zaradi svojega poštenega in nesebičnega dela za kmeta, obrtnika in delavca, popolno zaupanje tudi izven šmarske občine. Njegova dela dokazujejo, da smo po zaslugah go-js|K>da predsednika (župana) dobili kmetovalci jpo najnižjih cenah umetnih gnojil, galiee in •ajde, ter da je bilo o priliki licencovanja goveje živine razdeljenih za 7.000-— dinarjev nagrade fmed vzorne živinorejce. Med male posestnike je pa bilo razdeljenih 4 vagona koruze, kjer smo prihranili v razliki cen 25.000-— Din. Brezposelni so bili v danih možnostih zaposleni stopnjema od lanskega poletja, ter so zaslužili v 2100 šihtih 42.000-— D in. Obrtnikom je skušal pri davčnem odboru znižati davke, ter mu je uspelo od ;23.000-— Din pridobninskega davka, znižati obrtnikom v tej občini pridobninski davek na 14.000-— Din.
Šmarčani bomo skušali z njegovo pomočjo priti do vodovoda, kakor tudi do nujno potrebne razsvetljave v Šmartnem, kar je razvidno iz postavke v občinskem proračunu. Istotako stavijo svoje zaupanje v gospoda predsednika tudi Ja-vorčani, vsled nujno potrebne zgraditve šole. jKostrevničanom se je, po zaslugi istega, znižalo
klance na cesti, ter je upati, da na podlagi intervencij njega, kot odbornika za javna dela v banovinskem odboru, dosežemo banovinsko cesto do Št, Lovrenca. Primskovčanom so bila dovršena dela na cesti, Gradiščanom so se izvršili popravki na cesti, katero jim je zasul plaz. Vin-tarjevčani dobro vedo, da bodo le pod predsedovanjem g. Strmana Josipa v občini, prišli do občinske ceste, ki bo vodila čez Debeče v Stično, Javorčani pa bodo dosegli znižanje klanca, ki vodi v Javorje.
Marsikaj pa se bo dalo doseči s pomočjo njegovega dela v banovinskem odboru, za javna dela. Velike važnosti je tudi pričetek nadaljevanja javnih del na banovinski cesti Litija— Reka—Radeče, in le od njega je odvisno, da bodo pri tej gradnji zaposleni delavci in vozniki iz šmarske občine.
Iz navedenega razvidite, da se g. Strman Josip veliko trudi, in gre le za tem, kako bi mogel ustvariti z vašo pomočjo nekaj dobrega in koristnega za občane. Svetujemo vam: pridobivajte mu iskrenih in poštenih prijateljev, povejte tudi onim soobčanom, ki stojijo pri tem napornem delu le ob strani in kritizirajo gospodarsko delo gospoda župana, da gospod župan dela in se trudi za vse občane! Viden napredek gospodarskega razvoja in delo občinske uprave boli v prvi vrsti samo tiste, kateri so bivši SLS v občinski upravi služili le za glasovalni stroj in prešli najboljše' čase, ne da bi jim uspelo pokazati le na en gospodarski uspeh v občini. V najtežjih časih pa so, vsled politične zagrizenosti zapustili odgovorna mesta ter skušajo danes s pomočjo izigravanja krize, katera prevladuje ves svet, v jedru zdrav narod zapeljati v slepo politično ulico.
S punktaštvom in separatizmom absoluino ni mogoče osrečiti občanov ter dvigniti lepo šmarsko občino do lepšega, plodonosnega gospodarskega razvoja v vseh črtah narodnega gospodarstva.
Ponovne občinske volitve se vršijo le zaradi formalnosti volilnega zakona, ker se ni predstavnikom dovolilo pisati glasove volilcev, ne g. Strmanu Josipu, ne g. Drčarju Ernestu, drugače so se volitve izvršile v popolnem redu, ter je vsako drgačno tolmačenje, nevednost ali pa potuhnjena laž.
Vsled tega bodite previdni in se ne dajte tvegati od nikogar. Ne dajte se strašiti od ljudi, ki nimajo absolutno nobene moči več v rokah in Vam ne morejo škodovati prav nikjer. Zavedajte se tega, da leži usoda šmarskih občanov in šmarske občine v naših rokah, vsled tega Vam izbira pri teh volitvah ne bo težka. Lista gosp. Strmana Josipa združi vse stanove v občini, v njej so zastopniki kmeta, obrtnika in delavca ter je lista predstavnikov delavnega ljudstva.
Komur je za čast, poštenje in dober glas šmarske občine kakor tudi za gospodarski in socialni razvoj, bo šel mirno preko vsega šušlja-nja in natolcevanja na volišče, in v nedeljo, dne 15. aprila oddal svoj glas za listo g. Strmana Josipa, ker le na tej listi izvoljenim odbornikom je mogoče jamčiti za dober gospodarski uspeh v šmarski občini.
*
Hfldcvi/išfei kmelshi parlament
Dne 6. marca se je vršila plenarna seja sreskega kmetijskega cd bora za srez Radovljico.
Sejo je otvoril sreski načelnik dr. Vrečar, ki je v svojem nagovoru poudarjal važnost zborovanja tega odbora za cel srez.
Sledile so volitve odbora, pri katerih je bil soglasno izvoljen za načelnika Ivan Ažman, župan v Lescah, za podpredsednika pa najstarejši član Josip Mulej iz Potokov (občina Koroška Bela). Konstituiral se je tudi ožji odsek 6 članov. — Novo izvoljeni predsednik Ažman je nato prevzel predsedstvo. Tudi on je pojasnir važen pomen te gospodarske ustanove zlasti za
današnje čase, ko je uspešno delo zelo otežko-čeno vsled malih dotacij Kmetijskemu odboru. Zneski, ki so odmerjeni za pospeševanje naše živinoreje, so zelo skromni, ker bo treba v bodoče popraviti in dati kmetovalcu kot temelju države vse, kar mu pripada, in mu dati možnost, da bo določal sam svoj proračun, ki bo zadostoval za redno in brezhibno poslovanje.
Tajnik g. ing. Ratej je naglašal važnost zboljšanja položaja našega kmetijstva. Finančni zakon bo treba izpremeniti. Odbor je nato sprejel proračun v znesku 75.000 Din, ki se bo kril iz prebitka za leto 1932 in iz prispevkov za leto 1933.
Zborovanje je trajalo polne 3 ure. Ves čas je bil navzoč sreski načelnik g. dr. Vrečar, ki je pazno sledil razpravi. Obljubil je odboru vso pomoč pri izvrševanja njegovih sklepov.
Ob 13. uri popoldne je zaključil predsednik važno zborovanje, pozivajoč člane odbora k složnemu delu.
*
Tomišelj. Pred kratkim so se sestali v tukajšnji osnovni šoli skoraj vsi čebelarji iz vasi, ki leže pod Krimom, z željo, da si ustanove lastno čebelarsko podružnico. Na sestanek je prišel tudi domačin g. dr. Modic Iv., priznani naš čebelar. Pohvaliti smo dolžni vse naše zavedne čebelarje, ki so se prav vsi udeležili sestanka; saj se prav dobro zavedajo, da je baš Podkrimje eden najugodnejših krajev za razvoj čebelarstva, čemu bi torej sami ne pospeševali v čimvečji meri tudi te gospodarske panoge! V pripravljalni odbor so izvoljeni g. dr. Modi.: Ivan, Škafar Ivan, učitelj; Susman Ivan, posestnik, Strahomer in Mavec Jakob, posestnik iz To-mišlja. — Teden pozneje pa nam je predaval g. inž. Muck, sreski kmetijski referent, o kmetijstvu. Njegovo predavanje je bilo nad vse dobro obiskano, saj so prihiteli poslušat skoro prav vsi tukajšnji gospodarji in tudi fantje. G. inženjer nam je podal v izčrpnem referatu najboljše nasvete glede rešitve naše težko poškodovane ozimine. Porazgovorili smo se tudi o vsakoletnih škodah, ki jih napravlja hudournik Iška. Sklenilo se je ustanoviti vodno zadrugo za regulacijo Iške. Proti koncu predavanja se je zlasti debatiralo o živinoreji, posebno o konjereji. Vsi prisotni konjerejci so se priglasili osnavljajoči se konjerejski zadrugi, katera naj bi tudi pripomogla k še boljšim uspehom našim že priznanim konjerejcem, kajti v našem Podkrimju je konjereja dobro razvita. Zadruga pa bo pripomogla zlasti k sistematičnosti te gospodarske panoge. Poverjena sta za ustvaritev zadruge g. Modic Jakob, posestnik in predsednik občine Tomišelj, in Škafar Ivan, učitelj v Tomišlju. G. inženjer Muck nam je obljubil, da bo o priliki še prišel v Tomišelj.
Laverca. V pojasnilo dopisa, ki je izšel v našem listu dne 28. marca 1934, št. 13, moramo naknadno ugotoviti sledeče: Da se je predavanja, ki ga je imel sreski ekonom g. inž. Muck na Laverci v šoli, udeležilo tako majhno število posetnikov, ni krivda v nezanimanju tamkajšnjega kmetskega ljudstva za tako važna predavanja, pač pa v tem, da je g. sklicatelj obvestil le nekatere, dočim so bili ostali prekasno obveščeni. Ker so posebno kmetski fantje z Laverce v tem dopisu prizadeti, moramo resnici na ljubo pojasniti širokemu krogu kmetskih čitateljev, da se oni prav radi udeležujejo vseh tamkajšnjih prireditev in predavanj. Posebno, kadar gre za aktualna gospodarska vprašanja! Zato o kakem ignoriranju predavanja g. inž. Mucka z veselja-čenjem v bližnji gostilni ni govora. G. dopisnik in naše uredništvo sta bila le napačno informirana. Končno pa bi se predavanja udeležilo veliko več ljudi, če bi g. sklicatelj hotel sklicati k predavanju v Društveno dvorano, ki je vedno na razpolago za vsakršne prireditve. G. sklicatelj bi moral to že iz izkustva vedeti, da je bil obisk pri predavanjih v šoli vedno minimalen. Zato naj že vendar enkrat pripozna, da je na vsak način bolj primerna za taka predavanja, ki so
namenjena široki plasti kmetskega prebivalstva, Društvena dvorana, kot pa šola, kjer pri tem trpi tudi šolski inventar. To pot je krivda ležala najbrž samo na g. sklicatelju.
Slovenja ras. Dne 25. marca t. 1. so se vršile v Slovenji vasi ponovne občinske volitve pri katerih je dobila nacionalna lista g. Lešnika 415 glasov, opozicijska lista g. Zupaniča 279. Zato raznim gg. kar kri vre!
Na Velikonočni ponedeljek je neki prijazen gospod rekel med drugim, da morajo ljudje dobro premisliti kam volijo ali vernike ali brez-vernike. Kristjani smo vsi! Kdo je nevernik? Če nas hočejo gotovi gg. imenovati brezverce, bi si dovolili mi nato vprašati ali je denar za vzdrževanje župnijskih poslopij tudi neveren? 'Ali je naš denar, ki ga plačujemo za verouk po Občinskem proračunu tudi neveren? Ali je naše žito, ki ga damo za biro tudi neverno? Želimo, da bi gotovi gg- od jeze ne popokali, kajti Velika noč je že minila.
Orlavas. Tukajšnja Sokolska četa uprizori v uedeljo dne 15. aprila v dvorani gasilnega doma v Tirnavi ob 3. uri pop. igro »Zemlja«. IVljuduo vabljeni!
Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol V Sodražiei ima svoj ustanovni občni zbor dne 15. aprila 1934 ob 3. uri pop. v gostilni g. Kozine Jakoba pri Roški, Žlebič, Sodražica. Vabljeni ste vsi člani iu absolventi kmetijskih šol sreza Kočevje, da se tega občnega zbora sigurno udeležite.
Sv. Jurij ob Ščavnici. DruStvo kmetskih fantov in deklet Sr. Jurij ob Ščavnici priredi 3. junija tekmo koscev, na kar opozarja vsa okoliščini društva in prosi, da na ta dan ne prirejajo nobenih prireditev.
*
Tisti, Ui so nam pokazali pot v Smavje
Na Belo nedeljo je hotelo vprizoriti »Društvo za zgradbo nove cerkve« v Grosup-lju dramo »Razvalina življenja«. V ta namen so zaprosili tukajšnjo gasilsko četo za oder. Društvena uprava gasilske čete pa je izjavila, da jim da Sokol v ta namen radevolje svojo dvorano brezplačno na razpolago. To •ponudbo pa je duhovni urad na Grosupljem odbil.
Gospod duhovni pastir se je v svoji nedeljski pridigi, ko je vabil ljudstvo k prireditvi, ki je bila prenešcna v Šmarje, izrazil sledeče: Udeležite se polnoštevilno vsi, kateremu pa je nemogoče, naj prinese milodar za cerkev meni, posebno pa naj se odreže j o oni, ki so nam zaprli vrata v Grosupljem in pokazali pot v Šmarje.
Čudno se nam zdi, ko je vendar društvena uprava gasilske čete dovolila skušnje na svojem odru, dočim je bilo pripravljeno sokol -sko društvo, ki ima večjo dvorano in oder, isto odstopiti brezplačno v uporabo, da je duhovni urad to ponudbo odklonil.
Naše mnenje je, da duhovnemu uradu
ni šlo toliko za gmotni uspeh igre, nego le za to, da se pokaže zopet enkrat javno pokojno Katoliško prosvetno društvo, ki se je prekrstilo v društvo »za zgradbo nove cerkve« in naj bi pod to firmo zopet sejalo sovraštvo med narodom. Ako bi vam šlo res samo za gmotni uspeh, bi vsekakor morali sprejeti ponudbo. Jasno pa je, da ste hoteli javno manifestirati vstajenje Kat. prosv. društva, ki je pri reinkarnaciji dobilo ime »Društvo za zgradbo nove cerkve«.
Pribijemo še enkrat, da smo vam odprli širom vrata, vendar ste sami zaprli oči in šli ob odprtih vratih mirno Grosuplja v Šmarje. Vsi vemo, kakšno je sedanje stanje cerkve, zato smo vam podali roko za skupno delo, kar pa ste odklonili in sejete mesto ljubezni in miru, sovraštvo in razdor med farani.
Faranom pa povemo javno, da nismo nikaki sovražniki cerkve, ker pripadamo isti veri in isti cerkvi, čeprav smo Sokoli, in kot taki ljubimo resnico in je ne zavijamo po svoje.
Vas gospod pa prosimo, da čujemo v cerkvi res božjo besedo ljubezni, miru in sprave, ne pa obratno. Dolžnost vaša je, ako vam je zgraditev nove cerkve res tako pri srcu, da nas združite k skupnemu delu, ne pa razdvajate, ker le v slogi je moč.
žVcvice
Jfflvnia zahvala
Ob priliki vloma v občinsko blagajno, iz katere je vlomilec odnesel prilično tisočakov, je Vzajemna zavarovalnica, pri kateri je bila občina zavarovana proti vlomu, povrnila vso nastalo škodo.
Podpisana občina mesta Radeče se tem potom Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za njeno hitro in kulantno poslovanje najtople-je zahvaljuje.
Občina mesta Radeče, dne 5. aprila 1934.
Predsednik Polanc Anton š. r.
Težitega suma oproščena
Lansko leto 3. novembra je bila ubita v Rormanovi hiši Ana Goršetova, sestra domače gospodinje Rormanove.
Zločin so opazili pozno ponoči in gospodinja Rormanova je takoj klicala sosede na pomoč. Tem je pripovedovala, da je bila že v postelji, ko je čula obupne klice na pomoč. Zdelo se ji je tudi, da sliši korake v veži. Ko pa je stopila v vežo, je našla tam svojo sestro v mlaki krvi...
Orožniki, ki so takoj začeli preiskavo, so ugotovili razne sumljive znake, ki so kazali
na to, da je Ano Goršetovo ubila njena lastna sestra Rormanova.
Pretekli petek in soboto se j" morala Rormanova zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu zaradi suma umora. Ker pa priče niso vedele povedati nič določnega in ker sta tudi sodna izvedenca izjavila, da obtoženka kot levičarka ni mogla zadati umorjeni Ani Goršetovi tako težke; rane, je sodišče obtoženko oprostilo vsak? krivde in kazni.
*
Pravici je bilo da~ nes zadoščeno
Andrej Mali je bil danes usmrčen na vešalih
Andrej Mali
Orožen zločin, ki ga je izvršil Andrej Mali s pomočjo svojega brata Antona in v soglasju * ljubico Marijo Gohnajerjevo je bil danes nad njim končan z obešenjem na vešalih. Š tem je pravici zadoščeno!
*
Z motorjem se je ponesrečil 48-letiU ljubljanski gostilničar Ivan Smerajc. Na po-vratku s Trojan se je v torek zvečer tako nesrečno zaletel v neki voz, ki je bil obložen s koli, da se mu je kol globoko zapičil v levo stegno. Njegovemu sinčku, ki se je vozil ž njim, se pa ni nič zgodilo.
Vlomilci in zopet vlomilci. V delikatesno trgovino Martina Vrtačiča v Ljubljani so te dni vlomili in odnesli za okoli 5000 Din denarja in blaga.
Zaradi velike poneverbe se bo moral zagovarjati pred sodiščem v Bihaču bivši bančni ravnatelj Jovo Predojevič. Obdolžeh je, da je poneveril pri Srbski kreditni banki v Ključu skoro 2 milijona dinarjev.
Kmetskiz posojilnica
ljubljanske okolice
. mmmmmmmmmmmmmmmmmm veg.zad.vuga z neomejene zavezo mmKmmmmmammmmmmmm
v Ljubljani, vrneva ("Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge	|	Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle
na	nad Din 280 milijonov	I	zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, ka?
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 ,,	|j	predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlo»
Okradena cerkev. Na velikonočno soboto zjutraj je opazil cerkovnik pokopališke cerkvice na Viču pri Ljubljani, da so bili v cerkvi tatovi, ki so odnesli iz cerkve vse, kar so mogli. Ukradene stvari pa so po naključju našli že čez tri dni skrite ob malem potočku in so jih vrnili cerkveni upravi.
Zaradi ponarejanja kovancev je obsodilo okrožno sodišče v Banjaluki kmeta Reljiča na 2 leti ječe.
Zasačeni in kaznovani tihotapci. V Ljubljani so zaprli nekega trgovca, ki je bil zaradi tihotapstva saharina obsojen na 1,114.000 dinarjev globe ali pa 1 leto zapora. Ker mož ni zmogel tolike vsote, bo kazen odsedel. —
V	Mariboru pa bo zaprt 1 leto neki delavec, ker ni mogel plačati zaradi tihotapstva mu odmerjene globe v znesku 300.000 dinarjev.
Rihard Engelsberger f. V Ljubljani je umrl 6. aprila trgovec in odličen organizator naših gasilcev g. Rihard Engelsberger iz Krškega. Za svoje zasluge za gasilstvo je dobil več domačih in tujih odlikovanj. Njegovo truplo so prepeljali v Krško. Ugledni družini naše iskreno sožalje.
Nevarnega zločinca je prijela te dni ljubljanska policija v osebi Bosanca Ibrahima Hamžiča. Ta je star šele 24 let, a ima za seboj že kaj burno preteklost. Preživljal se je večinoma z nakupovanjem ukradene obleke in pa z goljufijo pri kvartah. Po končani preiskavi ga bodo izročili sodišču.
Do krvave bitke je prišlo v Grahovem v Bosni med lesnimi tatovi in gozdnimi čuvaji ter orožniki. Tatovi so imeli pripravljenega 10 vozov nakradenega lesa za odvoz, ki bo ga pa hoteli orožniki in čuvaji preprečiti. Prišlo je do hudega spopada, v katerem sta bila ubita en orožnik in en lesni tat.
Ker dobro prija, zato staro in mlado rado pije Kathreiner Kiieippovo sladno kavo s Pravim >Franckovinu dodatkom!
Zvijača se ni obnesla nekemu mešetarju, ki je prejel denar za neko kupljeno kravo, a denarja ni oddal, ampak ga je rajši precej zapil. Nato pa je slekel svoj suknjič in ga z denarjem vred skril v seno, orožnikom pa je šel javit, da ga je neki hlapec napadel in oropal. Orožniki pa so kmalu dognali, kaj je na stvari, in ko so slednjič našli tudi suknjič in ostanek denarja v senu, so premalo zvitega mešetarja zaprli.
Poskušeni samomori. V Ljubljani sta se hoteli zastrupiti v ponedeljek dve dekleti z lizo-lom oziroma z ocetno kislino. Vzrok: nesrečna ljubezen...
Požari. Letošnji velikonočni prazniki so pomenili za nekatere kraje večjo žalost kakor veselje, kajti toliko nesreč zaradi ognja se še ni zlepa dogodilo na te dni kakor se jih je letos. Tako je v delavski naselbini Markovcih pri Ptuju na velikonočni ponedeljek zvečer pogorelo 7 naselnikom vse njihovo imetje, enemu pa še 5000 Din v gotovini, ki jih je imel prihranjene za gradnjo nove hišice. Skupno škodo cenijo na več kot na pol milijona dinarjev. — V Slatini v Radencih je pogorela hiša z gospodarskim poslopjem vred posestniku Francu Slani. — Običajno na Veliko noč se ponavljajo požari v okolici Cerkelj na Gorenjskem kljub čuječ-nosti prebivalcev. Letos je pogorela v Dvor ju na velikonočno nedeljo zvečer prenovljena hiša posestnika Korošca. — Tudi na šmarni gori pri Ljubljani skoro vsako leto zanetijo ogenj v gozdu neprevidni izletniki. Tudi letos je bilo tako in je pogorelo precej gozda. —
V	Krškem je gorelo pri posestniku Ivanu štalcerju, v vasi Breze pri Krškem pa je požar uničil hiše in gospodarska posestva trem posestnikom.
Za gradnjo poslopja bodoče vseučiliške knjižnice v Ljubljani je daroval g. senator Ivan Hribar 500 Din iz neke sodne poravnave.
Vlak je povozil konja in voznika. Pretekli teden se je vračal iz Ljubljane domov v Mengeš trgovec s kožami g. žnidar. Pri postaji Rodica pa zaradi ostre burje ni opazil prihajajočega vlaka in je mirno zavozil čez prelaz, kjer je pa zdrobil vlak voz in konja in njega, žnidar je obležal mrtev na mestu, konj tudi, voz pa je bil popolnoma zdrobljen.
Nova pošta. Novo pošto so otvorili v Stahovici v kamniškem okraju.
Novo poslopje za naš parlament nameravajo vendarle enkrat dokončati. Novo poslopje so začeli zidati še pred vojno, pa še do danes ni dozidano do kraja. Sedaj pa se je vlada le odločila, da napravi s tem poslopjem red in je najela pri Državni hipotekami banki posojilo 45 milijonov dinarjev, kar bo menda zadostovalo. Vsa dela, ki bodo v kratkem razpisana, morajo biti gotova do 1. oktobra 1. 1935.
Za pogon avtomobilov z metanom se zanima mariborska mestna občina. Metan je plin, ki se pa da spremeniti tudi v tekočino. To pogonsko sredstvo uporabljajo namesto bencina v veliki meri v francoskem delu severne Afrike, če se bodo poskusi obnesli, bodo stroški za pogon raznih motorjev dosti nižji.
Šestkrat je gorelo v 2 letih pri posestniku Skorniku v Lukovici pri šoštanju.
Dva svoja otroka iz prvega zakona je vrgel v vodnjak kmet Paško Miridit. Pred sodiščem v Baru se je zagovarjal, da je umoril svoja dva otroka na prigovarjanje svoje druge žene. Sodišče je zverinskega očeta obsodilo na smrt, njegovo drugo ženo pa na 12 let ječe.
Samomori. V Ljubljani se je te dni zastrupila neka ženska z lizolom, dva dni kasneje pa se je zastrupila neka 281etna služkinja s plinom. — V Mariboru pa je skočila s tretjega nadstropja 521etna učiteljica ročnih del Marija Iglarjeva.
Vlom v občinsko pisarno v Rajhenburgu. V noči na 4. t. m. so vlomili v občinsko pisarno v Rajhenburgu. Pobrali so 120 Din v kovanem denarju in za približno 150 Din kolkov. Ukradli so tudi občinski pečat. Občina ne trpi škode, ker je bil denar last taj-nikova, ukradeni občinski pečat pa bodo razglasili za neveljaven in bodo dali narediti drugega z novim besedilom.
Umora svojega lastnega očeta je obdol-žen predsednik bivoljske občine pri Kruševcu Stanoje čirič. Starega Ciriča so ubili že lani, zaradi umora pa je bil obsojen neki tamkajšnji potepuh. Ta je pa že takrat trdil in trdi to še danes, da je ubil svojega očeta lastni njegov sin. To trditev podpirajo sedaj tudi še izjave nekih drugih prič in zato bo tudi sin postavljen pred sodišče.
Umrl je najstarejši vojak naše armade narednik-vodnik Velimir Višnjič. Aktivno je služboval 63 let, rojen pa je bil 1. 1851. v Loznici. Zadnja leta je bil prideljen v službo na dvoru.
Gasilska razstava. V okviru XV. Ljubljanskega velesejma spomladi leta 1935. se bo vršila v smislu soglasnega sklepa seje osrednjega odbora Gasilske zajednice Dravske banovine gasilska razstava, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Izvoljen je že poseben razstavni odbor, ki bo takoj pričel s predpripravami, da bo ta razstava res nudila to, kar bo pripomoglo našemu gasilstvu do pravega zasluženega ugleda med vsemi sloji prebivalstva. O obsegu te razstave bomo mogli kmalu kaj več poročati.
Zaradi splošne oslabelosti je umrl blizu Maribora 56 letni Anton Ledernik. Pokojnik je živel v veliki revščini, dokler ga ni rešila smrt vsega gorja.
Pristopajte h Kmetijski Matici.
Lado Jerše:
'Planinske podnebje v živinope/i
če govorimo o planinskem podnebju odnosno višinski klimi in njegovem vplivu na živinorejo, tedaj moramo upoštevati, da se večina našega srednjeevropskega goveda nahaja poleti na planinskih pašnikih. Radi tega bomo na tem mestu govorili o ugodnih in neugodnih činiteljih planinske paše oziroma klime.
V planinskih krajih so na splošno toplotne prilike za domače živali ugodnejše nego v dolini; kajti že majhen porast dolinske toplote škodljivo deluje na govedo. Le ob slabem vremenu in snegu nima višinska paša zadovoljivih tal, ker mnogokrat nimamo hlevov in potrebnega sena. Vsled omenjenih dejstev in hladne hrane se razvija črevesni katar, ki postaja često kroničen odnosno akuten. Da preprečimo nastanek akutnega črevesnega katarja, moramo gledati na to, da se govedo ne prehladi ali premoči.
Svetloba na planinah je radi večje či-stote in manjše zračne gostote bogata na ultravioletnih žarkih. Radi tega je jasno, da je fiziološko delovanje svetlobe — fiziologija je veda o delovanju živih teles in organov — na živalski organizem v planinskih predelih popolnejše. Povoljna višinska klima je baš odvisna od svetlobnih sprememb.
Zračni pritisk v gorskih krajih je manjši in se značilno razlikuje od dolinskega. Z ozirom na to mora gorska klima radi svoje različnosti povsem drugače vplivati na živalsko telo kakor nižinska. Dokazano je namreč, da se v višini poveča število rdečih krvnih telesc — okrogle pločice, nastale iz posebnih stanic, ki ugodno delujejo na krvni sestav —; omenjena krvna telesca oskrbujejo namreč za telo prevažno izmeno plinov; kajti v stiku z zrakom se nasrčejo kisika, ki ga oddajo v telesu, tam se napoje ogljikove kisline, ki jo, prišedši v pljuča, oddajo in se iznova napolnijo s kisikom (Viault, Durig, Brecelj).
Višinski zrak je čist in vsebuje manj prahu, glivic in bakterij. Posebnost planinskega življenja je popolno svobodno gibanje domačih živali, kar izdatno pospešuje izmeno plinov, odnosno snovi inr azvoj, mišičja okostja in drugih organov.
Navodila glede pz?i<* iav k izpitom
za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakar-ske mojstre.
Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 16. aprila 1934. pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter pri" ložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din, za izpričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso v znesku Din 450'— je poslati po pošti.
V prijavi se mora navesti točen naslov, 'v. katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev, ali je izpit že in sicer kdaj in kje opravljal ali ponavljal. Vlogi je treba priložiti:
1. kratek, svojeročno na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomočniška doba, sešteti je vso dobo zaposlitve kot pomočnik),
2. krstni (rojstni) list,
8. dokazila, da je:
a)	ali v svojem obrtu praktično delal najmanj štiri leta, potem ko je uspešno dovršil srednjo tehnično ali njej enako drugo šolo;
b)	ali v svoji stroki ali kot gradbeno-teh-nični risar v poslovalnicah graditeljev, inženjer-jev ali arhitektov delal najmanj 5 let praktično, potem ko je z uspehom opravil predpisani zaključni izpit iz svoje stroke na šoli za gradbene poslovodje (polirje), pripojeni srednji tehnični šoli ali na drugi državni strokovni šoli z enako učno osnovo;
c)	ali se učil svojega obrta najmanj tri leta in praktično delal v svoji stroki najmanj 6 let (delavska knjižica), ter pri posebnem izpitu dokazal občno izobrazbo in znanje.
Kandidati, ki se prijavijo za opravljanje izpita, a nimajo listin, navedenih pod 3., smejo dokazati čas o svoji zaposlitvi s kakršnimkoli drugim verodostojnim dokazilom.
4.	spričevala o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov,
5.	potrdilo, da je plačal pri Zbornici zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zbornične blagajne, odnosno poštni odrezek, če je bila taksa poslana po pošti).
Pismeni izpit (klavzurna naloga) se bo pričel dne 1. maja 1934. ter bo trajal pet dni. Pri izdelovanju naloge sme uporabljati kandidat vse knjige, ki vsebujejo samo formule, dalje gradbeni zakon in osnutek gradbenega pravilnika.
Ustni izpit se bo vršil po opravljenem pismenem izpitu.
Navodila glede prijav k izpitom o obči izobrazbi in znanju
ki so potrebni za pripustitev k izpitom za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre.
Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 20. aprila 1934 pri Zbornici za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijave je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din, za spričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso v znesku Din 300— je poslati po pošti.
V prijavi je navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih šest mesecev ter ji priložiti:
1.	kratek, svojeročno na posebnem listu napisan opis strokovne zaposlitve do izpita (učua, pomočniška doba);
2.	krstni (rojstni) list;
3.	da se je učil svojega obrta najmanj tri leta in praktično delal v svoji stroki vsaj že štiri leta (delavska knjižica);
4.	potrdilo, da je plačal pri Zbornici zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zbornične blagajne, odnosno poštni odrezek, če je bila taksa poslana po pošti.
Ti izpiti se bodo vršili 11. in 12. maja 1934.
*
Kitajski roparji ukvadli Sibivsk efespresnz vlak
Potniki sibirskega ckspresa, v katerem se vozijo navadno sami diplomati, vojaški dostojanstveniki, razne meddržavne komisije ter bogataši, so sredi noči začutili naenkrat močan sunek. Prestrašeno so vstali iz postelj, toda kmalu so se pomirili, ko je vlak
zopet mirno nadaljeval svojo pot. Tem večje pa je bilo njihovo presenečenje, ko je v vagone vdrla oborožena tolpa kitajskih roparjev. Oropali so popolnoma vse potnike, toda ni jim bilo še dovolj. Vsak potnik je moral napisati pismo na enega od svojih bližnjih sorodnikov, v katerem prosi, da mu pošlje določeno vsoto denarja, da se odkupi od razbojnikov, ker sicer je njegovo življenje v nevarnosti.
Roparji so nato hoteli zapeljati eks-pres na stranske kitajske proge, da bi potnike spravili na varno v notranji Kitajski, kjer so oni absolutni gospodarji. Točno so preštudirali vozni red železnic, da so se lahko izogibali drugim vlakom na istih progah. Ker se vlak na prvi, niti na drugi postaji ni ustavil, se je železniški upravi na postajah zdel ta ekspresni vlak zelo sumljiv. Zaslutili so, da je bil skoro gotovo izvršen roparski napad na vlak, kakor se je to že večkrat tudi zgodilo. Obvestili so vse postaje, da ustavijo vlak. Toda to ni bila tako enostavna stvar, zakaj ako bi poskusili vlak iztiriti, bi bilo v veliki nevarnosti življenje vseh potnikov. Orožniki so streljali v lokomotivo, da bi jo poškodovali in s tem prisilili, da bi se vlak počasi ustavil. Toda zaman. Nato so poskusili z oklopnimi vlaki. Pred, kakor tudi za ekspresom se je pojavil oklopni voz. Roparji, videč veliko nevarnost, ki jim je pretila, so pognali ekspres nazaj, toda uvideli so, da je vse zaman. Ustavili so ekspres in si skušali z begom rešiti življenje. Orožniki so ubili nekaj roparjev, ostalim pa se je posrečilo pobegniti. Potniki so bili rešeni, strojevodjo in še nekaj železniških uslužbencev pa so našli mrtve.
*
lelodičnž kalav
Dunajska zdravniki prirejajo vsak ponedeljek sestanke, kjer predavajo najznamenitejši zdravniki o raznih izkušnjah iz svoje zdravniške prakse.
Na nekem takem sestanku je nedavno predaval sloviti zdravnik, profesor Noorden o zdravljenju želodčnega katarja, na katerem trpi več ljudi kot bi si kdo mislil.
Želodčnega katarja navadno niti bolniki sami, pa tudi ne vsi zdravniki, ne smatrajo za posebno nevarno bolezen in ga zaradi tega radi zanemarjajo. To naziranje pa je napačno, ker je želodčni katar jako pogosto le začetek prav hudih obolenj želodca in črevesja.
P redno začno zdravniki zdraviti to bolezen, morajo bohiika natanko preiskati; ni namreč vseeno, kako bolnik živi oziroma kako je živel, kaj je in koliko, kaj pije in koliko itd. čeprav so torej želodčni katarji navadno zelo različni, se je profesorju Noordenu le posrečilo po dolgoletnem trudu ugotoviti nekaj stvari, ki so splošno veljavne.
Prvo, kar je profesor Noorden ugotovil, je to, da je podlaga za vsako zdravljenje želodčnega katarja, pa tudi za zdravljenje čirov v želodcu, primerna hrana. Izjemo tvori le nujna potreba operacije.
. Vsak želodčni katar je v svojem bistvu vnetje in zato ga je treba tudi temu primerno zdraviti. Obkladki so postranskega pomena. Vnetja v telesu pa najbolj pospešuje natrij. To je mehka kovina, ki se pa v naravi ne nahaja čista, ampak le v spojkih z drugimi snovmi. Najbolj znan tak spojek natrija s klorom je naša kuhinjska sol; nahaja pa se natrij tudi v mleku, v raznih slatinah, v dvojno-ogljikovo-kisli sodi (pozor, cvičkarji!) in v znanem odvajalnem sredstvu »Glauberjeva sol.« Vsa ta »zdravila« so za želodčne katarje škodljiva!
Kdor se hoče svojega želodčnega katarja temeljito iznebiti, ta se mora predvsem odpovedati kuhinjski sol1, vsaj spočetka. Neslano hrano naj uživa bolnik najmanj 1 tedeo
Kaj pa naj tak bolnik uživa? Predvsem smetano in s smetano pripravljene jedi. Potem naj uživa razne »kaše« in močnike iz fine ovsene, koruzne ali pšenične moke, ki jim je primešane nekaj smetane, a vedno brez soli. Sladkor pa ne škoduje.
Bolniki naj uživajo tudi dosti sadja, surovega ali pa kuhanega, ampak vedno olupljenega. Vsako jed pa naj bolnik dobro prežveči; če ima pokvarjene zobe, naj si jih da popraviti.
Prvi teden takšnega zdravljenja je naporen in zato naj bolnik leži. Tudi kajenje ni dobro. Po preteku enega tedna lahko začne bolnik uživati že mleko, bel kruh (ampak neslan!) krompir v oblicah (ne zmešanega krompirja ali pa praženega!) in razno zelenjavo, ki pa mora biti drobno sesekljana. Dovoljena so tudi trdo kuhana jajca in mehko meso (kuretina, teletina). Vedno pa je treba upoštevati pravilo: čim manj soli!
Tudi kasneje, ko bolnik lahko že uživa vse jedi, bo dobro zanj, če uživa vsaj enkrat na teden popolnoma neslano hrano. To prav ugodno deluje na vsa prebavila.
Vesti iz svetu
Ogledala na vozovih. V Nemčiji mora imeti vsako vozilo spredaj zrcalo, da voznik vidi, kaj se godi za njegovim hrbtom.
Tudi na Ogrskem varčujejo. Te dni je prejelo okoli 2500 uradnikov obvestilo, da so upokojeni. Njihovih mest ne bodo zasedli drugi uradniki.
Izkoriščanje naših izseljencev v Argentini.
Ko je država Argentina v južni Ameriki prepovedala pošiljanje denarja iz dežele brez oblastvenega dovoljenja, so se našli brezvestni ljudje, ki so zlasti našim izseljencem obljubovali, da bodo spravili denar v domovino kar pod roko. S takimi obljubami so opeharili naše rojake za znatne vsote, ker so denar pridržali sami, izseljenci se pa niso upali naznaniti zadeve policiji iz strahu, da ne bi bili sami kaznovani.
Angleške vojne ladje v naših pristaniščih. Kakor vsako leto po končanih pomorskih vajah bo tudi letos znaten del angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju obiskal naša pristanišča na jadranskem morju.
Aktivno in pasivno volilno pravico so dobile žene v Turčiji.
800 ribičev je utonilo blizu velikega azijskega mesta Singapur. Ribiči so odpluli iz pristanišča na 300 malih ribiških ladjicah, a nobena ladja se doslej ni vrnila. Postali so bržkone vsi žrtev hudega viharja.
Skupen pouk dečkov in deklic je odpravila sedanja avstrijska vlada. Poslej bodo poučevali dečke in deklice posebej.
10.000 psov so pokončali v ameriški državi Oklahoma zaradi nevarnosti širjenja pasje stekline.
Veliko >vse-ameriško< cesto hočejo zgraditi Zedinjene države. Cesta bo vezala Zedinjene države z mestom Buenos-Aires v Braziliji.
Zasačeni italijanski ribiči. Naša finančno-kontrolna ladja je ustavila te dni pri otoku Hvaru italijansko ribiško ladjo in jo odvedla s seboj, ker so Italijani lovili ribe z mrežami v naših vodah. Lastnika ladje so obsodili na občutno globo, ribe so pa prodali v korist revežem.
Zaradi komunistične propagande je celjsko sodišče obsodilo več obtožencev na daljše in krajše zaporne kazni, nekaj obtožencev pa je bilo oproščenih.
Najhitrejše podmon^ce na svetu grade sedaj v Angliji. Nove podmornice bodo vozile pod vodo s hitrostjo 35 kilometrov na uro. Angleška admiraliteta je naročila za enkrat 9 takih podmornic.
Nadvojvodo Otona, sina ranjkega cesarja Karla, so že skoro vse občine na Tirolskem izvolile za svojega častnega občana.
Strašno razstrelivo. Poleg velike afere, ki Jo je izzval znani Staviskij s svojimi sleparijami, vznemirja francosko javnost še velika vohunska afera, v katero je zapletenih več oseb v visokih položajih. Preiskava v tej aferi je po poročilih francoskih listov ugotovila, da gre med drugim tudi za neko novo razstrelivo, ki ima 84 krat večjo moč kakor ekrazit. Na to dejstvo so prišli policijski organi, ko so preiskali stanovanje nekega Reicha, ki je baje jugoslovanski državljan.
Veliko družbo ponarejevalcev denarja je
izsledila policija v Varšavi. Doslej so zaprli 18 oseb, ki so ponarejale in razpečavale zlasti angleške in ameriške bankovce.
Reševanje posadke »Čeljiiskina«. Brodo-lomci razbitega parnika »Čeljuskina«, ki je od-plul že pred meseci na raziskovanje v polarne kraje, čakajo že dolge tedne na rešitev, ki jo pričakujejo v prvi vrsti od letalcev. Dosedanji posli usi letalcev pa so se večinoma ponesrečili. Sedaj pa poročajo, da se je posrečilo letaku Molokovu rešiti 5 mož posadke, in ker je vreme ugodno, upajo, da bodo rešili sčasoma celo posadko.
Velike vojaške vaje ameriške mornarice.
Te dni se bodo pričele velike vaje mornarice Zedinjenih držav. Sodelovalo bo celo ameriško brodovje in nad 300 letal. Te vaje bodo največje, kar jih je kdaj bilo v Ameriki.
Plače bodo zvišali diplomatskim zastopnikom Zedinjenih držav zaradi padca dolarja.
Poljska republika ima po najnovejšem ljudskem štetju 33 milijonov prebivalcev.
302 miljardi (ne milijonov!) frankov znaša sedanji notranji drž. dolg Francije.
Petletnica tudi v Španiji. Finančni minister je določil 1 miljardo pezet za izvedbo petletnega načrta o javnih delih, s katerimi hočejo ublažiti brezposelnost.
Nova država Mandžurija, ki se uradno imenuje Mandžu-Di-Go, šteje po najnovejših podatkih 34 milijonov prebivalcev. Od teh je Mandžurcev (Kitajcev) nad 33 milijonov; Japoncev pa, ki so pravi gospodarji v deželi, je komaj 150.000.
18 novih radio-postaj bodo postavili v Rusiji. Radio igra v sovjetski Rusiji za propagando največjo vlogo.
Na smrt so obsodili v Rumuniji morilca pokojnega predsednika vlade Duca in dva njegova tovariša. Oproščeni pa so bili obtoženi člani rumunske fašistične organizacije »železna garda«.
Nova ruska prestolica? Angleški časopisi poročajo, da se namerava sovjetska vlada preseliti iz Moskve v nekdanji Jekaterinburg na Uralu, ker je Moskva že preobljudena. Moskva šteje danes nad 3 milijone prebivalcev.
Avtomobilska nesreča v Franciji. Na velikonočno nedeljo je izgubilo življenje zaradi avtomobilskih nesreč 9 oseb, v ponedeljek pa 4. V nedeljo je bilo težko poškodovanih 20 oseb, v ponedeljek pa 37.
Vse uniforme je prepovedala finska vlada.
Francoski admiral utonil. Pretekli teden je padlo blizu Pariza v reko Seino vodno letalo, s katerim se je vozil kot potnik pod-admiral Martin. Pilot in mehanik sta se rešila, podadmiral pa je utonil.
Sefmi
15.	aprila: na Skaručni, v Borovnici, St. Janžu pri Dravogradu.
16.	aprila: na Vinici.
17.	aprila: v Grahovem, Kapelah, Dol. Lendavi.
18.	aprila: v Sevnici.
19.	aprila: v Kandiji.
20.	aprila: v Št. Ilju pod Turjakom. I
Hadic
za najvažnejša poročila od 15. do 22. aprila 1934.
Nedelja, 15. aprila. 9.: Versko predavanje (p. Valerijan Učak). — 16.: Uloga cepiv in cepljenja pri zatiranju živalskih bolezni (dr. Hribar). — 21.15: Harmonika solo, g. Edv. Kovač.
Ponedeljek, 16. aprila. 18.: Delovni red v enodružinski hiši z vrtom — dialog (ga. Lapaj-ne). — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna).
Torek, 17. aprila. 18.: Otroška ura: Pravljice (Ludvik Mrzel). — 19.30: O mornarici v Boki Kotorski (Huber Marjanovie).
Sreda, 18. aprila. 19.: O verstvih (France Terseglav).
Četrtek, 19. aprila. 18.: O človeku (dr. Božo Škerlj). — 20.30: Orgelski koncert, izvaja p. dr.
KMET IN POPOTNIK
Popotnik: Zakaj stojita tu, prijatelja? Kmet: Bog pomagaj, varjeva to figo, ker je sadež na njej letos strupen, da se kak popotnik po pomoti ne zastrupi!
Gotfrid Ploj, vmesne solospeve poje gdč. Lahar-narjeva.
Petek, 20. aprila. 11.: šolska ura: Kadar zemlja bobni (dr. Valter Bohinec).
Sobota, 21. aprila. 18.: O gluhonemi deci (Vilko Mazi). — 18.30: Zabavno predavanje: Danilo v Benetkah. — 19.: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber),
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška inarka 1 švicarski frank i angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	34-20
Din	13-60
Din	1110
Din	177-50
Din	2-25
Din	1-43
Din	2-94
Tem kureom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati Se 28J4% na Ime sprimac.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9-20 dinarjev.
Vrednostni -papirji
2V2«/o Vojna škoda	Din 310—313
7*/o investijcijsko posojilo	Din 70—73
7% Drž. hipotek, banka	Din 60—65
6% begluške	Din 51—52
4% agrarne	Din 35—36
1% Blair posojilo	Din 52—53
8% Blair posojilo	Din 54—55
Privilegirane agr. banke	Din 253—255
Iržne cene
v Dravski banovini
Voli, žive teže, I. vrste 1 kg Din 4-— do 4°50 Voli, žive teže, II. vrste 1 kg Din 3— do 350 Voli, žive teže, III. vrste 1 kg Din 2-— do 3-— Krave, žive teže. I. vrste 1 ka Din 2'— do 3-50 Krave, žive teže. II. vrste 1 kg Din 190 do 2 50 Teleta, žive teže	1 kg Din 4-— do 550
Prašiči, debeli, živa teža 1 kg Din 7-— do 8 — Prašiči, debeli, zaklani 1 kg Din 10 — do 11-—< Prašiči. 3—4 mes. stari 1 kom Din 200-—do 350-— Kokoši	1 kom. Din 18-— do 25-—!
Piščanci	1 bom Din 15-— do 20-—
Pridelki:
P=enica domača	100 kg Din 125"— do 140-—
Rž	100 kg Din 100"- do 125 —
Oves	100 kg Din 90-— do 100 —
Koruza stara	100 kg Din 125 — do 135-—
Koruza umetno sušena 100 kg Din 115-— do 125-— Ječmen	100 kg Din 130 — do 140-—
Ajda	100 kg Din 115-— do 125-—
Fižol	100 kg Din 250'— do 290 —
Krompii	100 kg Din 70 — do 80-—
Jabolka	1 kg Din 4-— do 6-—
Slama	100 kg Din 30-— do 40"—
Mleko	1 liter Din 2-— do 2"50
Smetana	1 liter Did 10-— do 13-—
Sir	1 kg Din 16-— do 22-—
Surovo maslo	1 kg Din 20-— do 24-—
Gobe, suhe	1 kg Din 40-— do 50-—
Seno sladko	100 kg Din 50 — do 60 —
Drva za gorivo, trda. 1 kub. m Din 80'— do 120'— Drva za eorivo. mehka. 1 kub. m Din 60-— do 80'—
Semena
črno deteljo, lucerno, vsakovrstna travnata semena, peso, gralioro, semenski oves dobite v zanesljivi kakovosti pri
>£feezioz2i«9 JEjubljamn
Kolodvorska 7
r
Telefon št. 21-83. - Poštni predal 297. Poštni čekovni račun štev. 10.545.
Najvarneje in najbolje naložite denar pri
HRANILNICI KMEČKIH OBČIN
V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta štev. 19 Ustanovljena 1911
(Palača Vzajemne zavarovalnice)
V
ki Je edino pupilarno varen zavod kmečkih občin. Za varnost jamči 16 kmečkih občin ustanoviteljic z vsem svojim premoženjem In vso davčno močjo. Nalagajte svoj denar v ta zavod, kjer Je denar najbolj varen. Hranilne vloge obrestuje po 4®/0, vezane na 3 mesece po 5%-Rentni davek plačujejo vlagatelji sami. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župni uradi denar mladoletnih, skrbljencev, preklicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin in zapuščin. Posojuje svoj denar na posestva in občinam proti amortizaciji In na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica Je pod nadzorstvom kralj, banskega komisaria.
J
Hočeš obleko?
lepo, dobro, trpežno in poceni, bodisi žensko ali moško, plašč, površnik in manufakturno blago sploh — kupi pri nas, ker nudimo najlepšo in največjo izbero. Naše reklamne cene za pomlad:
Štof za moške in fantovske obleke Din 32'— do 48'— Kamgarn za praznične obleko Trenčkot za površnike . . Volneno za ženske obleke . Volneno za ženske plašče .
Din	98-— do 132"
Din	148'- do 190"
Din	2G-— do 35'■
Din	C8-— do 90'-
Ogleil in nakup pri nas Vam bo užitek!
Priporoča se specialna trgovina
NOVAK - LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 15 pri Nunski cerkvi.
Cpefec in
sfrešni&e
vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih kar-lovskih opekarn
ILOVAC
dobavlja frunko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
,#EK03V0M" LJUBLIANA, KOLODVORSKA 7
EKONOM
D. Z. Z O. Z.
DOBAVLJA VSE DEŽELNE PRIDELKE, kakor.
pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. MLEVSKE IZDELKE: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo • POLJSKE PRIDELKE: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo STALNA ZALOGA vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, čilskega solitra i. t. d.) cementa in drugo GLAVNO Z A S I O P S IVO za Slovenijo opekarne „ ILOVAC", Karlo-vac, za vse vrste zidne in strešne opeke
V LJUBLJANI
Kolodvorska ul. 7 (v lastni hiši)
TELEFON INTERUR3AN 25-05
fttta.nu.fulvelet "sgfovivau
£>j ubij cz m cr, DMnaj&ha cesf u 23
se priporoča cenj. trgovcem pri nakupu blaga Zmerne cene!	Postrežba točna!
Če nameravate postaviti ali preurediti turbino, mlin, žago, sušilnico
ali slično napravo, če potrebujete načrte za Vašo napravo, ali hočete kupiti oziroma prodati stroje, Vam to izvrši najceneje
Strojnotehničaa pisarna Ing. Boršinar Ljubljana, Zg. Šiška 210.
ii i n ii mif i ■« iii mi ii i m i m iimiiiii i ni

Za spomladansko
zJfav ijerafej
čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLAN1NKA—ČAJ—BAHOVEC. Pristen je le, če nosi:
1.	zaščitni žig,
2.	ime proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA.
3.	paket mora biti vezan in plombiran. Dobiva se v lekarnah in drogerijab, zavojček za Din 20"—. TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi:
„PU!*S3K4 - CAJ - BAHOVEC" iz LJIIBLJAIE
Reg. pod Sp. br. 76 od 5. II. 193'i
Jk>
Izšla je nova kuharska knjižica
za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov. Cena 10 Din. Naroča se pri B. R., Rožna dolina pri Ljubljani, Cesta XVII, štev. 20.
Hiša
• ■ ■ 5>» zelo pripravna za upokojenca, se v Št. Rupertu na Dolenjskem radi bolezni ugodno proda.
D. Perša
p. St. Rupert na Dolenjskem
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI 001
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v UUILJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica št 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: „Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5"/o pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/. in od 3--41/., -e ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—127« ure.	Podružnici: KAMNIK — MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000—. Rezerve