Inserati ae »prejemajo in velja tristopua vrata 8 kr., če ae tiaka lkrat, 14 'J ii ii ii ii " II II II " ' i Pri veSkratuem tinkaiji so cena primerno zmanjša. Rokopisi ae ne vračajo, nefratikovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravnlStvo {administracija) in ekapedicija na Dunajski eesti št. 10 v Medija-tovi hiSi, 11. nadstropji. Političen lisi za slovenski narod. Po ooiti pre|emin vells : Z* ceio ieto . . 10 gi. — kr. ia poiieta . . o _ „ ta četrt ieta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Zu aeio ieto . , S |jl, 40 kr ta poi ieta . . i ., 20 „ za četrt ieta . I ,, 10 ,. V Ljubljani na aom pošiljati velja 60 kr. več na ieto. Vredniitvo je Florijanske ulice št. 44. izhajt po trihra na teden in sicer v torek, četrtek iu anbou. Pozor, rodoljubi! Pravosodni minister je dal ukaz, in nad-fiod nija graška ga je morala ^odnijam naznaniti, da se morajo na slovenski zemlji povsod sprejemati slovenske uloge pri sodnijah, in na z a k t e-vanjeBtrank tudi vtem j;e z i k u reševati. Ker je graška nadsodmja razposlala to okrožnico brez komentara, sme se sklepati, da se ona ravnopravnosti slovenščine pri sodnijah ne misli dalje upirati. Če bi se toraj kak nižji uradnik temu ustavljal, dela to ua lastno odgovornost in je pot za pritožbo proti njemu vedno odprta. Vigilantibus jural Kdor hoče brambo pravice uživati, mora se zanjo neprenehoma boriti in se vedno sklicavati na zakon. Ukaz mistrov imamo, zdaj Be ga okle-nimo, če hočemo ravnopravnost izpeljati 1 Vsak rodoljub je odslej pri svoji domovinski ljubezni zavezan, da se potegne pri vsaki priliki za slovensko uradovanje. To si je treba dobro zapomniti I Tu ne velja izgovor: „Naj se drugi potegujejo," ali pa: „se ne morem Bodniku zameriti" itd. VBi taki izgovori so pogubni za nas. Kaj nam koristi pravica, če se je ne po-služimo ? Postava ostane mrtva, ako se ne iz-polnuje; mrtva bo za nas ravnopruvnost, ako jo zahtevamo samo v principu, v dejanji pa ne! Kdor odslej ne bo vselaj zahteval slovenskega uradovauja, mora se med odpadnike in naše sovražnike šteti! Kdor se pravice ne posluži, jo zgubi. če se mi zdaj ne potegnemo za slovensko uradovanje, bodo rekli: „Saj sami ne marajo za slovenski uradni jezik, saj sami sodnijam pošiljajo nemške uloge!" Inako bi res s 1 o-venske uloge le bele vrane bile, sme se vsak prihodnji minister pravosodja na to sklicati, da Slovenci sami ne marajo za ravnopravnost pri sodnijah, ker sami le vse nemški dopisujejo, in mi ne bomo imeli druzega ugovora, ko „mea culpa, mea maxima culpa!" in sami sebi bomo imeli pripisovati krivdo, ako se nam ravnopravnost zopet vzame. Iz rečenega pa tudi sledi, kako velika odgovornost leži na odvetnikih naših, ker oni so v prvi vrsti poklicani, praktično izvesti nam ravnopravnost. če se bo toraj kak advokat med narodnjake štel, pa vse nemški uradoval, potegnili mu bomo krinko raz obraza in rekli, da je naš sovražniki Verujemo, da pojde iz začetka težko, nekteri sam ni prav dobro izurjen v slovenščini, drug ima zopet slovenščine nezmožne pisače. Pa počasi bo že šlo, naj se le enkrat začne; kdor Bam ne zna, dobi si lahko slovenskega pisača. Če bomo skoz in Bkoz zahtevali slovensko uradovanje, bomo tudi zagrizenim nem-škutarskim advokatom, kakor so Schrey, Pfef-ferer, Suppan, Suppantsch tseh itd. peruti nekoliko pristrigl, saj tudi oni nam življenje grenč, kjer le morejo ! To naj bj naša najnovejša parola, in danes že izrečemo, da bomo brez usmiljenja vsacega javni obsodbi izroč li, kdor v tem ne bo branil narodne koristi! Bomba WalterskirchDova. Govor nemško-štajerakega poslanca barona VValterskirchna priletel je v ustavoverni tabor kakor bomba iz sovražnega tabora. Odkritosrčni ljudje niso pri nobeni stranki priljubljeni, ker domače grehe na veliki zvon obešajo, vendar bo tudi taki ljudje potrebni, da stranka Bama sebe spozna, ker je rekel že grški modrijan, da je prvi pogoj modrosti spoznanje samega sebe; kdor se hoče poboljšati in svoje napake odpraviti, toraj napredovati, mora svoje napake najprej aam spoznati, zato je odkrivanje lastnih napak pravo znamenje na-prednjaške stranke, in v tem oziru je Wal-terskirchen pravi naprednjak. Kajti odkril in predočil je ustavoverni, — tedaj Bvoji stranki mnogo prav hudih napak. Potegnil je tistim šemo raz obraza, ki jih je bilo javno mnenje zavolj dobičkaželjnosti njihove že obsodilo, pa se hočejo zdaj s tem zopet v milost in veljavo spraviti, da upijejo o zatiranem nemštvu, ter se predstavljajo kot prve borilce za nemško narodnost. Zavrnil je Walterskirchen pa tudi tiste, ki se upirajo razširjenju volilne pravice, ker se bojč za Bvoje mandate. Tem je zaklical: „Potrudite se bolj za blagor ljudstva, stopite ž sjim v ožjo dotiko, potem Be vam za mandate ne bo treba bati, če se prav volilna pravica razširi". Osvetlil je dalje tudi tisto nemško-pemsko ustavoverno gardo, ki hoče sama za se pograbiti vse ministerske sedeže in vse boljše dohodke in mastne pa brezopravilne Blužbe, šta- Flavija. Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja. A. Ilurel. Pred. Vilinski. ........Probrosis Altior Italia ruinis. (Dalje.) XVII. Circensea 1 Šumno mermranje nastaja med zbranimi. — ,/Toliko da smo priveslali v vašo luko, že smo bili prijeti, plenjeni vlečeni v zapor in ostro obstraženi. Dasi ni bilo nikakega uzroka zoper nas, se je vender našla pretveza. Najmanje pa je bilo pogrešati Bramotnih po-nudeb, zločinskih skušnjah, strahovitih pretitev in grdega ravnanja. Uzeli so materi vse, kar je imela, namreč bogate ostanke silovitega barkolomja; uzeli so ji vse, kar je bila, njeno hčer. Iztrgali bo eno iz rok druge, zaprli ji, porečem v ječo? ne, to bi bila tolažba, ampak v sramotilišče. Kaj morem tako izbano v palači drugače imenovati, ktero stražijo briči in ki je odprta le človeku, ali velikoveč zmesi surovosti, razkošnost', Bkoposti in obabelosti? Vseh oči upro se nehote v Sisinija, ki se je koperne vedel. — „Tri;dni bojevala Be je nepreBtano blaga ta žrtva Bama, z močjo, ki jo da obupnost, proti nesramnosti tega človeka, ki je odjenjal boječ se njenega sklepa, da raje umrje, kakor da se je dotakne ta hudoba. Jez Bem bil še svoboden in od matere hčeri na pomoč poBlan Posrečilo se mi je priti k njej in jo varovati. Toda v trenotku pobega bila sva iznenadjena, zagrabljena, ločena, tožena brez uzroka, sojena brez dokazov in obsojena brez pravice". Razdraženost ljudstva postaja hrupniši in silniši. — „Drugo veste pa sami. Slišim, da je ona tožena čarodejstva, ktero so nebesa branile tako vidno. Imava pa, ona in jez, le to čarovnost, da Bva nedolžna in to čarovnost ste nad nama opazili. Kterih čaril sem se pa služil, rabeljsko roko oslabivši in srca vseh gauivši? Boga, neumrjočega sodnika in najvišjega maščevalca, poživljam na pričo, da sva le njega klicala in da je le on na vas uplival,j da spoznate prestrašno krivico pod videzem pravico se skrivajočo". — „Sicer se pa lahko prepustiva vaši razsodbi. Zaslišite zatožbo in tirjajte dokazov. čuli bodete oba zagovornika, laž in resnico. Laž poreče: ovaduha sta, skrunilca državnih postav, ločinca, človeka nizkorodna.... Toda resnica ji odvrne: prognanca sta, begalca, mestjana, ki sta od sovražnikov obsedeno mesto zapustila, da odideta tujčevi peti; — bogata državljana sta, ki sta svojega imenja ostaline prodajala, ne da uplivata na verBka prepričanja, ampak da siromaščino zlajšujeta; — naposled, potomca Bta med rimljanskim plemstvom naj-slovitišega rodu in torej naravna zaveznika vseh blagih in dobrih, ki se najdejo med vami". Kakor je bila izustena zadnja beseda ga-nečemu in Bmeloglasnemu govoru, završi v zboru upitje. Toda uzrok mu je bil ves drug. Vest vseh je bila vznemirjena in zdražena; so 'pričali to blagostni in mogočni ugovori. Mnoštvo se je gnjetlo že kot poglavarja, kterega sta blčdost in omamljenost še bolj tožile, kakor govor Pretekstatov. Krog njegovih bi-ričev iu kopa drugih pomagačev, vsi bo bili hitro in Biloma razpodeni. Njegovi zadnji privrženci so uvideli, da bi bilo tako nevarno, kakor nekoristno, če bi ga teli braniti. Veliko jih je bilo, ki so ga v arcu Bkrivoma črtili, tega človeka, ki je tudi sam čutil, da bodejo ti lju1,e pritožno naiprvi, da ga ne samo iz- jerske in drage Nemce pa rabiti le za to, da jih zoper Slovane v boj pošilja. „Toda mi jim ne bomo več kostanja iz žrjavice lovili1', rekel je, in to potrdil še v drugem stavku, kjer pravi: »Podpirati hočemo vsako prihodnjo vlado, če se ne bo naravnost zoper Nemce obračala". Nerazumljivo pa nam je, zakaj Walters-kirchen neče podpirati potem sedanje vlade, ki se tudi ne obrača zoper Nemce. Govornik je šibal tudi omahljivost nemških liberalcev, kako oni drugače govorč na banketih, drugače pa glasujejo v državnem zboru. Z eno besedo, VValterskirchnov govor je ustavoverce tako v slabo luč postavil, da bodo ta vdarec še dolgo čutili, kakor lani govor Kronawettrov. Če naših kdo kaj tacega piše ali govori, uema tistega vtisa, kakor če se sliši taka graja iz ust samih ustavovercev, za kterega Walterskirchen vendar le povsod velja. Kje je zdaj tista edinost liberalne stranke, s ktero so se nemškutarski listi še nedavno bahali? Kje je tisti ,,nemški klub'', s katerim so žugali Taaffeja s prestola pihniti in vse slovanske narode ukrotiti? „Nemški klub" je tako raztrgan, da ga mačka več ne pobere, sloga ustavovercev pa je po lastnih udih tako razcefrana, kakor stara zastava, ki je videla sto bitek. „Nemci v svoje lastne prsi streljajo", vskliknila je „N. fr. Presse" po Walterskirch-novem govoru; to je sicer reB, pa je tudi potrebno. Walterskirchen hoče nemško ;stranko očistiti in odrezati od nje gnjile ude, in to je potrebno, če hoče nemško-liberalna stranka še kedaj priti do kake veljave. „N. fr. Presse' in nemškopemski ring hoče ustavoverce z vsemi smradnimi pritikiinami nazaj ,na prestol posaditi, vse stare grehe zakriti in z istimi nečistimi nameni zopet vlado prevzeti. Walters-kircheu pa je pošten dovolj, da on tega ne trpi, kakor tudi Kronavvetter ne, ki je lani v enakem smislu govoril; ljudstvo se jima smili, da bi se v imenu „nemštva" in „ustavover-stva" slačilo, „rešitelji nemštva" pa si žepe polnili. „Samega nemštva se ne moremo najesti, treba je skrbeti tudi za ljudski blagor", rekel je tem samopridnim hujskačem. Ne pomaga nič; „veiwaltungsrathi" ne bodo več krmila v roke dobili; nemški narod sam bo proti temu protestiral, še med liberalnimi Nemci se nahajajo taki, ki sovražijo sle-parstvo in hinavščino, to nam pričata WalterB-kirchen in Krouavvetter. Dokler imajo Nemci tako ojstre značaje med seboj, tako dolgo naj se Sturmi, Iiopfeni, Herbsti, Koppi, RusBi in drugi „verwaltungsrathi" le poskrijejo. Nemški narod sam bo najbolj srečen, če se samoprid-oih mož znebi, in v to mu ni malo pomagal Walterskirchnov govor, ki je še na nas dober vtis naredil, akoravno se nam ne morejo podtikati simpatije za nemške naprednjake, ki iščejo napredek v zatajevanji vere in pri judih iščejo zavetja. 0 prvi Dolenski kmetijski razstavi v Novemmestu. (Izvirni dopis.) V vedi in umetnosti jo rešenje. Kdor pozorno opazuje kmetijstvo, mora priznat', da se kmetijstvo nikakor ne razvija marveč hira, ter se vedno bolj bliža noizogibljivemu propadu. Ker je pa kmetijski stan temelj vse dežele, vse države, studenec, iz kterega zajem-Ijejo vsi stanovi svojih životnih moči, se mora paziti na to, da kmetijstvo v resnici ne propade. Za to mora skrbeti v prvej vrsti država, v drugej pa kmetijske in enake družbe, zraven se mora pa vsak kmetovalec sam potruditi , da se kolikor mogoče s Bvojo lastno močjo na noge pomaga, po starem pregovoru „pomagaj si sam, i Bog ti bode pomagal." Kar tiče se države, storila je sedanja si. vlada že veliko za povzdigo kmetijstva in skrbi v istini za blagor in boljše Btanje kmetijskega stanu. Isto tako začele so tudi kmetijske družbe delovati „z združeno močjo", po izreku Njih Veličanstva presvitlega našega cesarja vzajemno z visoko vlado za kmečko blagostanje. Da se bode pa v resnici začelo kmetijstvo na vse strani razvijati, zeleneti, cvesti in donašati zdravega sadu, ne sme sam kmetovalec na križem rok držati, marveč se mora resno poprijeti važnega dela; on mora učiti se važnih kmetijskih znanosti, umnega kmetovanja po pravilu ; v vedi in umetnosti nam je rešenje 1 Veda je to čarovno zelišče, s katerim gospodar dvakrat, celo trikrat toliko lehko pridela nego do sedaj. Časi, v katerih je kmetovalec svoje poglavarja one tri osebe, kterim je bil prisegel Bmrt; njih gauljivo sočutje pričalo je njih blagodušnost iu krepost. — ,,Rešite nedolžne, kliče Pretekstat, pa odpustite krivičnim". — „Nikdar ue, poginiti mora", rjove mnoštvo. lu vsak mu je sipal pritožbe v obraz, ktere je kdo imel zoper njega. Bilo jih je dolga vrsta. Sirote, udove, matere, bratje, bogati in ubogi, plemenitniki in težaki kričali so skupaj in eden za drugim: ,,Daj nam naše očete, naše može, naše otroke, naše sestre; daj nam naše imetje, poštenje, naš stan; verni nam naše delo, naš zaslužek; daj nam, kar si nam ugrabili" Malopridni poglavar, raz sebe, in skoro da ne omedlel, plazi se po kolenih k svojim žrtvam, da jih prosi, da celo pri neusmiljenem ljudstvu javka milosti; toda ono ga podere na tla, buje z nogami in grozno pretepa. Podoben je bil okrvavljeni gruči, po tleh se valjajoči, ki je obupno tulila zvijaje se. Naposled se ga usmili nekdo v njegovem smrtnem Btrahu; neki Numidčau, kteremu je onečastil hčer, pristopi in mu Brce prebode z ostrim jeklom. sosede v kmetijstvu in osebito v poljedelstvu posnemal, so davno že prešli. Zdanjemu kmetu nikakor ne zadostuje, da ume le orati in sejati* Kmet mora poznati prirodo, vediti mora kakovost in zlog zemljišča, vešč mora biti vzgajanji rastlin in gospodarskih živali. Dovelj je pripomočkov, iz katerih si zamore vsak kmetovalec priučiti kmetijskih vednosti. Naj več zamorejo pa kmet. družbe k temu pripomoči. One sklicujejo lekko kmetijske shode, pri katerih se predava o raznih kmetijskih strokah, one zamorejo osnovati kmetijske razBtave, katerih važnost je na Kranjskem in posebno na Dolenjskem med kmeti še zelo malo ali čisto neznana. Tako razstavo napravila je letos tudi novomeška kmetijska podružnica, ki smatra si za svojo sveto dolžnost kmetijBki Btan spraviti ua najvišjo stopnjo kmečkega b'a-gostanja. Razstava, ki je bila tudi v ta namen prve dni tega mesca osnovana, spolnila je na vBe strani svojo dolžnost, ona prinesla bode v bo-dočnoBt stoternega sadu, kajti utis, ki ga je dobil sleherni obiskovalec te razstave ne Bamo velikoposestnik in grajščak, ampak tudi, „kar je posebno važno", vsak kmetovalec sam, za kterega je b la osnovaua tudi skoraj edino le razstava, ne bode zginil mu nikdar iz spomina. V istini razstava je bila tako bogata in v vsih strokah kmetjstva zastopana, naj bode že, kar tiče se poljedelstva, naj bode, kar Be tiče kmetijskih strojev itd., da se je vsak obiskovalec le čuditi moral, kako je mogoče bilo v tem kratkem času (razstava je bila čisto improvizirana, o njej ni nikdo nič vedil, preden se ni razglasila po časnikih) toliko skupaj spraviti. To bi ne bilo v resnici mogoče, ko bi ne imel razstavni odbor tacega predsednika, kakoršnega je našel v gospodu Ant. Ogulinu, podpredsedniku kmetijske podružnice, le njegovemu marljivemu prizadevanju se imamo zahvaliti, da se je razstava tako krasno zvršila. On se je sam potrudil, da nabral je tvariue od vsih straui naše Dolenjske, in potem tudi v razstavo tako okusno in umetno VBako reč vredel, da mora mu hvalo dati ne samo razstavni odbor, marveč sleherni, kdor se zanimiva za napredek kmetijstva sploh in za pravi vspeh, ki imelo ga bode po pravici kmetijstvo Nato se množica drvi proti palači, razbije vrata, razžene straže, se vrže na jestvine, ki so bile oudi nakopičene, si deli prepiraje se poglavarjevo obleko in preiBkava bogate bla-gajnice. Bila pa je v tem neredu nekaka pravičnost. Vse po pravici tirjane Bvote so se vrnile. Emilija ui zahtevala ničesar, a znali so, koliko po primeri, da je zgubila in dali so ji nazaj. Blaga gospa, dobivši Bvoje premoženje, razdelila ga je na dva dela. Večji del namenila je siromakom, kterim ga je lastnoročno razdelila, manjši pa je ohranila, da se poravnajo skupni stroški potovanja. Po desetdnevnem groznem smrtnem strahu bili so, hvala bogu, naši pctovalci rešeni. Ali mesto, kjer so imeli toliko pretrpeti, bilo jim je tako odurno in prljubljenost, ki so jo v ujem dosegli, postala jim je tako nadležna, da so hiteli svoje potovanje proti vzhodu nadaljevati. Novi poglavar — takrat so bili oblastniki kmalu postavljeni, ker so se najdrzniši in ročniši oblasti polastili — jim je ladjo pre-skrbel, ktera jih je imela v Alekaandrijo vesti* (Dalje prih.) dado, nmpak tudi s tožbami iu očitanji obsujejo in pomandrajo. Taka prilika je bila sedaj prišla in človeška malovrednost hotela je biti maščevaika nad človeško zavrženostjo. Tista drhal, ktere surovi okus je bil poglavar zmerom ščegatal, ktere grešne nasled-nosti je bil pasel, ktere neblage Btrasti je bil dražil, ta podla in mevžasta surovščina je tela sedaj pokazati, da ima čut za pravico. Vi-devši svojega prejšnjega obožavanca zgruditi ae, skoči k Sisiniju, plamenečih oči, krčevitih pesti, da ga obklada z najgršimi besedami. Moritve in krvi žejna prostaščina reče, da zapustiti bojišča neče, da nebi videla prizora, kako se človek bije s Bmrtjo. Prva nada ji je bila izpodletela, sedaj pa je kakor reka, ki iz struge svoje stopi, sabo potegnila valove tistega, ki jo je bil največkrat dražil in raz-uzdal. Sedaj je ni mogel nagibati iu zavračati, ker ta trn ji je postal žrtva, todažrtva, ktero milovati gre toliko manj, kolikor bolj je bil svoje pogube sam kriv in kolikor bolj je njegova poguba dokazovala mogočnost ljudstva; ljudstvo pa je moral vBakdo spoštovati, kdor je hotel vajeti vlade v roko uzeti. Tu je bilo videti, kako se potegujejo za na Dolenjskem v nekoliko letih že po pcvej razstavi. Hvala toraj častitemu starčku za vse njegovo prizadevanje in da govorimo v smislu gosp. Rih. Dolenca, vodje deželne sadjerejske in vinorejBke šole, ki mu je napil pri banketu, naj živi ga Bog toliko let, kolikor ima še sivih las na glavi. Ta hvala jo sicer le v besedah, največja hvala naj bode mu pa notranja zavest, za napredek in boljše stanje kmetijstva kaj koristnega storiti. Naj mi bode dovoljeno sporočiti nekoliko o tej razstavi: Novomeška kmetijska podružnica je pri svojem občnem zboru 18. avgusta 1881 sklenila, da naj bi se osnovale premakljive kmetijBke razstave, ki bi se potem vsako leto vrstile v NovemmeBtu, v Krškem in v Metliki, kar se je bilo že leta 1877. 4. apr. pri občnem zboru sicer sklenilo, zarad elementarnih nezgod pa, od katerih je bila naša Dolenjska zelo obiskovana , do ietošnega leta ne izpeljalo. Kmetijska podružnica je izvolila za ietošni razstavni kraj Novomesto in odločila za razstavne dneve 2., 3. in 4. oktober 1881, ob enem pa tudi imenovala razstavni odbor in sodnike zastran razpisanih daril. Tudi Krška kmetijska poddružnica je imenovala svoje ude za razstavni odbor in sodnike; za kmetijsko podružnico Metliško, katera je že po smrti Ilomača, bivšega predsednika te poddružnice, brez načelnika, sta imenovala prva dva razstavna odbora te ude. Razstava se je vršila v prostorih prvega narodnega doma v Novomeški čitalnici, katero je predsednik čitaluiškega društva razstavnemu odboru radovoljno prepustiti blagovolil. Razstavo je otvoril 2. okt. 1881 dopoldne ob 10. uri c. kr. okr. glavar gosp. Jožef Ekel, katerega je pooblastil c. kr. deželni predsednik velečastiti gospop Andr. Winkler, ter ga imenoval za svojega namestnika , ker samemu ni bilo mogoče pri razstavi nazočemu biti, zarad obravnav v deželnem zboru. 4. oktobra 1881 opoldne je razstavo z razdelitvijo daril zopet zatvoril. C. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani zastopal je gosp. Rib. Dolenec, vodja deželne sadjerejBke in vinorejske šole ua Slapu. 2. okt. predaval je gosp. vodja Dolenec o vinoreji in o važnosti sadjereje osobito za Dolenjsko, in g. A, Ogulin o moštnih in vinskih preiskavah, 3. okt. pa o trtni uši. Za darila odločil je razstavni odbor častne diplome 1. iu 2. reda in pohvalna pisma. Prve delila je c. kr. kmetijska družba, druge kmet. poddružnica novomeška, kot prvi razstavni kraj, in načelnik razstavnega odbora gosp. Ant. Ogolin. Razstavni odbor. Predsednik: Anton Ogolin, zastopnik kmet. poddružnice novomeške. Udje za kmetijsko podružnico novomeško: Franjo Pintar in Flor. Skaberne, posestnika v Novemmestu; Anton Derganc, tajnik. Za kmetijsko podružnico v Krškem: Ivan Knaus, vikar v Krškem, Franjo Gregorič, posestnik v Krškem. Za kmetijsko podružnico v Metliki: Fr. Kastelic stari in Kastelic ml., kupca v Novemmestu, Sodniki zastran razdelitve daril: Načelnik Ilih. Dolenec, vodja deželne Badjerejske in vinorejske šole na Slapu. Udje: M. Fahrer, oskrbnik Raške graj-ščine. Franjo Gregorič, Fr. Kastelic stari, Fr. Kastelic ml., Oswald Schwarzer. Razklad 1. Vina. Baron Gagrn, grajščiua Mokrice, navadno vino 1875, črno vino 1879, zelenika 1879, Iza-bela 1880. Martin vit. Hočevar, posestnik v Krškem, belo vino 1872, 1877, 1879. Viljem Pfeifer, posestnik v Krškem, dr- j žavni in deželni poslanec, belo vino 1868, 1875, i 1876, 1879 dve vrsti. I Ivan Pfeifer, posestnik v Krškem, črno ; vino 1879. Ivan Knaus, vikar v Krškem, belo vino 1865, 1879, črno vino 1880. Josip Nester, oskrbnik Radelske grajščine, belo vino 1879. J. Lenk, Raška grajščina, belo vino 1878, 1879, črno vino 1880. Fr. Gustin, kupec v Metliki, belo vino 1875, 1877. Franjo vit. Langer, grajščina Breitavska, 3 vrste belega vina. Ervin grof Auersperg, belo vino 1877 do 1880, črno vino 1879. Dr. Jos. Supan, odvetnik v Ljubljani, črno vino 1879. Ant. grof Barbo vino iz posušenih jagod 1875, 1870, belo vino 1879, črno vino 1879. Franjo baron Wampold, grajščiua hmelni-ška, belo vino 1877 ,dve vrsti 1878, 1879, tri vrste 1880, črno vino 1878, 1879. Franjo Pintar dve vrsti belega vina 1879, dve vrsti črnega vina 1879. Deželna vinorejska šola na Slapu, Risling 1877, 1879, Rulandtc 1880, Burgunder 1880. Franjo Gregorič dve vrsti belega vina 1879. Ana Jelenec, posestnica v Bršlinu, belo 1879. Razklad 11. Grozdje. Viljem Pfeifer 14 vrst, Ivan Pfeifer 12 vrst, Ivan Knaus 8 vrst, J. Lenk 14 vrst, Ervin grof Auersperg trto „beli spanjol" s 40 grozdji. Ant. grof Barbo 12 vrst, Dr. J. Supan 26 vrst, Fr. baron Wampold 24 vrst, Franjo Pintar 8 vrst, Anton Aleš, dekan v Semiču 12 vrst, Fr. \Vacha, likar v Metliki 20 vrst, kmet. poddružnica metliška 15 vrst, Fr. Keim 8 vrst, Franjo Šveiger, župnik na Radolici 20 vrst, Dr. J. Rozina 16 vrst, H* Skabrne 15 vrst, Fr. Rus 8 vrBt, Ivan Povše grozdje Izabele. Tous. vit. Fichtenau 16 vrst. Razklad 111. Postranski pridelki vinoreje. Ant. gr. Barbo slivovko, Ed. Kuralt, graj-ščak v Trnu pri Semiču galegno in žganje iz tropin. Franjo Kastelic stari, vinski kamen, i Ant. Smola Murnovo žganje. Razdklad IV. Sadje. Ervin grof Auersperg 9 vrst jabelk, J. Lenk češplje brez dima. Kmetijska podružnica Metliška 6 vrst jabelk. Jos. Ekel c. kr. okr. glavar 1 vrst hrušk in 1 v. breskev. J. Deak 2 v. hrušk in 4 vrBte jabelk. Ant. Aleš prunele in tako tudi Ed. Kuralt. Razklad. V. Žita iu žitna semena. Baron Gagern 3 vrste ovsa in svitlo šenico. Ervin grof Auersperg 4 v. koruze. J. Lenk 1 v. šenico, sem. deteljo, 4 v. koruze. Fr. vit. Langer svitlo šenico. Jož. vit. Savinšeg 2 v. koruze. Jož. Mogolič 1 v. ječmena brez luskin. Jak. Mehora 2 v. šenice. Ant. Smola 2 v. šenice, 3 v. ovbb. Kmet. poddr. Metliška sviti, šenico. Ivan Engenthaler 2. v. šenice 3 v. ovsa. Fr. Babner 3 v. koruze. Razklad VI. Soči v je. Baron Gagern Oberdorferjevo peso. Ervin grof Auersperg izvrstno sočivje, Oberdorferjevo peso, 4 vrsto krompirja. J. Lenk izvrstno Bočivje, 4 vr. krompirja. Fl. Zorko zelje in krompir. Ivan Povše krompir. Alojs črnič izvrstno Bočivje. Dr. J. Rozina izvrstno sočivje, 1 v. krompirja. Dr. J. vitez Savinšeg 5 v. fižola in retkve, zelja. Jak. Mehora izvrstno sočivje, 1 v. fižola, 3 v. krompirja. A. Knafeic fižol, grah, buče. Ant. Smola 1 v. sočivja 5 v. fižola, 2 v. krompirja. Sim. vit. Wilfan prošt, 1 velikansko bučo. Kmet. poddr. Metliška sopolak krompir. Fr. Rus zelje in krompir. Fr. Gregorič veliko redkev. Iv. Košak krompir. Razklad Vil. Hmelj. Jos. vit. Savinšeg 1 vrsto hmelja. Razklad VIII. Kmetijski stroji in orodja. J. Lenk zalogo kmetijskih orodij. Fr. bar. "VVampold kmetijska orodja, 1 sejavni stroj, 2 Btroja za ruženje koruze, 1 mlin za debelo moko, 1 trieur, 1 stroj za snaženje žita, 1 stroj za sejanje koruze, 1 vinski precijaluik itd. Fr. vit. Langer 1 stroj za snaženje šenice. Fr. Kastelic ml. 1 mlativni Btroj. J. Hren grojzdni mlin. Kmetijska poddr. Novomeška: grozdni mlin, železni plug s plužjem, trtne škarje, orodje za cepljeuje dreves itd. Razklad IX. Učni pripomočki. Ant. Ogulin grozdni atlas GOtejev, ampo-lografični ltxikon, knjigo o sadjereji in vinoreji, moštna iu vinska tehtnica, 1 Sacharometer, tehtnico za žganje itd. Zapisnik častnih diplom in pohvalnih pisem, ki so jih dobili razstavljavci. Častne diplome I. reda: Ervin grof Auersperg, grof Barbo, Ivan Engenthaler, baron Gagern, Ivan Knaus, J. Lenk, kmet. poddr. v Metliki, Ant. Ogulin, R. J. Rozina, Fr. baron Wampold. Častne diplome II. reda: A. Aleš, A. Blagne, M. Fahrer, Fr. Gregorič, Fr. Gustin, Martin vit. Hočevar, Ed. Kuralt, Fr. vitez Langer, Jak. Mehora, Viljem Pfeifer, J. vitez Savinšek, Osv. Schvvarzer, Fr. Šveiger, Ant. Smola, Dr. J. Supan, Fr. Wacha. Pohvalna pisma: Alois Černič, Tous. vit. Fichtenau, Jož. Kren, Fr. Kastelic ml. in sta-reji, Fr. Kerin, Jak. Košak, Jož. Košak, Ivan Pfeifer, Fr. Pintar, Fr. Rus, Fr. Zorko. Konečno nsj omenim zelo veselega banketa, ki so ga imeli udje kmet. poddružnice, razstavljavci in drugi gostje v pondeljek večer v čitalničnej restavrcc ji. Pri banketu toastiral je predsednik razstavnega odbora gosp. Ant. Ogulin na Njih Veličanstvo, ter omenil brezštevilnih zaslug, ki pridobil si jih je presvitli naš vladar osobito za kmetijstvo, isto tako toastiral je gops. predsednik kmet. poddružnice novomeške Dr. Albin Poznik na gosp. deželnega predsednika, gosp. J. Deak, ud odbora kmet. poddružu ce na gosp. okr. glavarja, tajnik kmet. poddružnice pa na vodja gosp. Dolenca. Potem vrstile so se napitnice in govori, izvr-: stno petje novomeških pevcev in vrla meščan-. ska godba. Vsak, kdor je bil pri tej krasnej , veselici navzoč, rekel je, da Be ni še tako iz-, vrstno zabaval, kakor na ta večer. Vsi pa, . ki ogledali so si razstavo, zapustili so jo z , največjo zadovoljnostjo in očitno izrekli hvalo . kmetijski podružnici in voditeljem razstave bž željo, da bi se ponavljale kmetijske razstave vsako leto v raznih mestih, in da bi udeležili se taistih posebno kmetje, in razstavljali svoje kmetijsko pridelke, kajti ravno na ta način bode korist razstav očividua, potem se bodemo prepričali tudi o kmečkem napredku v najbolj važnih kmetijskih strokah, v poljedeljstvu, vi norejstvu iu sadjereji. Naš kmet hode pa raz videl iz tega, da Kranjska šo ui propala, ter bode dobil do samega sebe, do častnega svojega stauu iu osobito do rodovitnezemlje mile našo Kranjske domovine popolno zaupanje. Bog pomozi. Politični pregled. V Ljubljuiii 21. oktobru. Avstrijske d<»ele. llvalisana sloga iiNtllvovereev ne kaže v tem, da se ua vso moč med sabo kavsajo in ravsajo. I5oj gre za to, kdo bo vprihodnje celo stranko vodil. Štirje se ponujnjo za vo ditelje : llerbst, Plener, Kopp in Walterskirchen Med temi ima llerbst najmenj upanja, on se je spravil ob vse zaupanje, ko se ju „I)autschi Zeltung" na limanice vsedel in potoval po svojim volilnem okraji, ter začel zu ,,nemški klub" agitirati. Ko sta Plener iu Kopp splašilallrli sta kakor zajca izza grma, začela sta za njim etreljati. Voditelj pa, ki se tako splašiti dil ki si pusti od drugih usiliti parolo, ni več voditelj. Za tem komičnim begom llerbstovim kazalo se je, kakor bi imel mladi Plener voil stvo Btrunke prevzeti; pa kmalo so jo oglasil Štajercc Walterskirchen , zabavljal na ,,ustavoverce" staro garde, posebno na nemške Pemce, tor odločno rekel, da se on s svojimi pristaši ne bo uklonil Pleuerju nli Ilerbstu. Tedaj bi imel tudi Plener kot voditelj Herbsta in \Vul-terskirehna zu nasprotniku. \Vultei skirclion pa ima le nekaj „fortšritlerjev" na svoji strani. In če se slednjič proglasi Kojip za voditelja, ne bodo se mu uklonili oni trije. Ko bi so borili za dobro Btvar, bila bi edinost kmalo dosežena; pa ravno, ker se borč zu slubo stvar, prepirajo se že naprej za krivični plen in si nu morejo zediniti, kdo bo največ dobil. Strunka ki jo v sebi tako ruzjedenu, hoče Avstrijo vlu dati t Sreča jo za nas, du si sumu svoj grob koplje, saj od sedanje vlade se nima ničesa bati. Nam pa zadostuje vedeti, da tu stranka nima upanju, du pride do državucgu krmila, ker se sama nemogočo dela. Deželni v.liorl so že ali bodo kmulo dovršili svojo delovanje. Koroški deželni zbor bo je pridružil krunjskemu, tržaškemu iu sol-nograškemu gledč železnico Trst-Loka. V n nnje države. Nepričakovana vest je resnica postala: JmhKJ kralj Ilumbert pride v kratkih dneh nn Dunaj, da su bo dogovoril s našitn cesar jem, o čem, to je skrivnost z katero si bodo politiki nekaj čusa glave belili. Ko se je prvič zagotavljalo, du se ima luški kralj z mišim cesarjem siliti, nismo tega hoteli verjeti, in še potem ne, ko se je tu vest zopet iu zopet po navijala, — tako nenaravna se nam jo zdela zveza Avstrije z Italijo. Cesar se človek boji, tegu no veruje rad, in po pravici moramo reči, du nam je zveza z Italijo ravno tuko ali še bolj neljuba, kakor zveza z Nemčijo. Po vseh teh prikaznih moramo slednjič vendar verjeti da z Kimijo ne živimo v posebno prijaznih razmerah I Nekteri listi hočejo vedeti, du se snide naš cesar iiiijjircj z laškim kraljem zato, du bo ž njim poravnal in se zu gotovil, du se od strani Lahov nema bati zu-vrutnegu napada, da bo potem z ruskim čarom vkup prišel, in se zamogel z njim toliko ložej pogoditi, ako bo vedel, da mu je hrbet, to je od nemške in laške strani, dobro zavarovan To se glasi nekako nejasno, kajti če se z llu-som snide v prijateljstvu, čemu je potem treba zavnrovuti se prej na vbo strani V če se pa misli na vojsko z Rusom, čemu je potem trebu shoda z ruskim cesarjem? Ako bo res shodu z laškim kraljem Bledil šo shod z ruskim čarom, potem se stvar zamore le tako umeti, du se pogajajo zavoljo tiirdltlli dežel. Nemški in ruski cur sta se uujprej pogovarjala, kako bi si razdelila Turčija in ktere kose nuj bi dobila Avstrija. Zdaj je bilo treba zvedeti, čo jo Avstrija z rusko-nemškim predlogom zadovoljna, zato se je govorilo o shodu našega cesarja z ruskim. Mogoče, da se ta predlog našemu cesarju ni dopudel, zuto hoče od Rusije zahtevati siiremembo tega nučrta; da jiu zamore Avstrija svoje stališče s toliko večjo veljavo povdurjuti, treba je bilo, da pride prej z Italijo nu čisto, kaj ona k temu reče, in tako se pojasni prihod luškega kralja. V po ruzumljenji z Nemčijo in Italijo zamore potem Avstrija prisiliti Rusijo, du ona svoj nučrt za ruzdelitev Turčije spremeni po željah za-padnih držuv Nemčije, Avstrije iu Italije. Se ve da ne vemo, če je res tako, mi le pruvimo, da je mogoče tako. Neprijatelji Slovanov bodo pa rajši verjeli, da se snuje velika zveza zoper RuBijo. Ker mi Slovani nemumo mkukegu uplivu na zunanjo politiko nuše države, umpuk to v prvi vrsti vodijo — Mudjuri, zato nam nu ostuju druzega, ko Čakati, kuj čus prinese in kuj diplomuti skuhajo; če bo jubu slaba, jo bomo mornli pa tudi mi pojesti. Poroča su, daje :%ltMulio\ bolgarskemu knezu pisal, nuj se bolj po narodovi volji ruvnu. So non č vero, mu ben trovato 1 Domače novice. V Ljubljuiii, '2B. oktobru. (Sveto leto) so vendar le tudi pri nas podaljšali do praznika brezmadežnega spočetja, to je oezija.) Zadnji ,,Woe,heii-blatt" je prinesel v podlistku ,,pesem", kij edč 1'rivoluoBti in nesramnosti preseže celo j navadno nemškuturBko predrznost, gledč oblike! pa spada med nujnižo vrsto takih šušmanj. j Zapopadek te pesmi jo v krut kom tu, da Slovenec brez nemščine ni zu druzega sposoben,) ko za kmeta, krčmurju ali buriintnča, m da bi še diuruist ue mogel postuti brez znanja nemškega jezika. Končno prerokuje uarodn stranki sramoteu pogin. Da se najde človeče,-ki kaj tacega spiše ni čudo, do pa patroni ,,Wocbenblatta", kakor Dežman, 8chrey et tutti quanti pusti') kaj tacega tiakuti, to pač zadosti osvetljuje to kliko, ki videča svoj pogin pred seboj šo pred malo častnim odstopom iz političnega življenja tako blato iz Bcbe bljuje. — Te dni jo „Deutscho Zeitung" ruz-pisulu 100 cekinov zu tistega nemško-avstrij-skegu pesnika, ki bo naredil uujboljšo himno nu avstrijske Nemce, kuko so morujo ti b slo-vunstvom boriti. Opozorujcmo „Wochenblutto-vegii" pesnika, uaj nikar ne zamudi, stopiti v natečaj zu teh 100 cekinov, kajti prepričani smo, da bo on zložil pesem, ki bo nuših „untuvovercev" najbolj vredna. (1'odnevni brzovlak med Trstom in Dunajem) bo hodil tudi v pozimskem času in bode imel tudi vozove .'). reda. Razne reči. — Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Janez Kure t gre iz Čr-mošnjic za fujmoštru v Nemško loko (Unter-deutcchuu) nu Kočevskem, č. g. Verbajs Anton iz Kostanjevico za kaplanu na Krko, č. g. Per-pur Franc pa z Mirne v Kostanjevico. Razpisano bo Čermošnjice 12. oktobra, Ilotič 11. oktobrn , ker jo g. Hrane dobil faro Rateče, St. Vid pa 24. oktobra. — Pogreb fajnioštra Potočniku bil je včeruj sijajen; vdeležilo bo gu je 41 duhovnov iz Ljubljane pa mnogo vernega ljudstva. — f Umrl je II. okt. v Pizi ruski pro-fesor A. K o ti j a r e v s k i j nagle smrti še le v 4C>. letu svoje sturosti. Ril je učenec slav-negu Sreznjevskega, profesor na univerzi v Dorpatu, sedaj v Kijevu. Potoval je po Češkem, bil tudi v Ljubljani, dober lilolog, arheolog, kritik in historik. — Matica Hrvatska, ktero so nekteri tolikanj rudi zu vzor opisovali Matici naši, 20. t. m. poziva svoje družnike v izvestjl zu I. 1H80 na plačevanje, ter pravi: „Tako so oviti ustuuovu nebude držuv, pu vzbude mu kukovu krivica, krivne če si biti sam, i uprava „Mutice" odbija vrč sad za takve slučajeve svuku odgovornost (f. Pozor br. .'12.) Tudi V tej resnobi naj posnemu posestrimo svojo Matica Slovenska I Za mesec listopad v kutorom so praznuje praznik vernih novč. V usnji ift zlato obrezo stane 1 gl. 10 novč. — Po pošti vsuk odtis r. novč. več. (!>) Naročila nu knjigo točno in brzo izvršuje C!A>i