6. številka
Ljubljana, v soboto 9. jannvarja 1904.
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če s9 trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se izvole" frankovati.   —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uradništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Slovenski Narod11 telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
ii
Narodna tiskarna" telefon 6t. 85.
Vojna v Aziji?
(Razgovor z ruskim diplomatom.)
X. Na Dunaju, 8. jan.
Na dal njem vzhodu je nastal raz-por, čigar posledice so nedogledne za sedanjost in za prihodnjost različnih velikih držav. Imel sem danes priliko govoriti z ruskim diplomatom, ki je bil v konzularni službi v vzhodni Aziji in torej pozna razmere natančno. Vsebina pojasnil, ki mi jih je dal ta diplomat, je naslednja:
Se danes je popolnoma nemogoče povedati, pride-li v Aziji do vojne med Rusijo in Japonsko ali pa se ohrani mir. Rusija hoče mir, in stori, kar ji je mogoče, da se mir ohrani, dasi glede k onČnega izida eventuvalne vojne ni v skrbeh.
Na vojno ščuje v prvi vrsti A n-gleska in Japonska je pravzaprav le orodje v rokah angleške diplomacije. Ugled in veljava Angleške je v zadnjih letih v Aziji zelo padia, dočim je vpliv Rusije mogočno zrasel. To seveda ni všeč Angležem in radi bi potisnili Rusijo nazaj.
Angleška je najbolj interesirana, da pride med Rusijo in med Japonsko do vojne. Dokler je bila Angleška zapletena v vojno z Buri, ni Rusija rok križem držala in je v osrednji Aziji znamenito napredovala. To je Angležem provzročilo velike skrbi in radi bi to popravili. Prepričan sem, da ščuje Angleška sedaj na vojno posebno zaradi tega, da bi mogla v motni vodi ribariti Cim bi bila i Rusija zapletena v vojno z Japonsko, bi Angleška zasedla Tibet. To bi bila za Angleško velikanska pridobitev in je že vredna tistih par milijonov, ki bi jih morala žrtvovati za Japonsko.
Rusija ne zahteva druzega, kakor da se ohrani status quo. Korejske ne more n a noben način prepustiti Japonski. Pomisliti je treba,
da Rusija v vseh svojih velikanskih državah nima ne enega dobrega izhoda v morje. V Evropi ji zapirata Bospor in Belt izhod ▼ morje, v Aziji ima sicer veliko luko Vladi-vostok, a ta je pol leta zamrznjena. Rusija pa mora na vsak način in za vsako ceno dobiti direkten izhod na morje. Od tega je odvisna vsa prihodnjost Sibirije in druzih ruskih dežela v Aziji. Te obširne dežele napredujejo in se razvijajo in naravno je, da zahtevajo pot do morja. To je napotilo Rusijo, da je šla v Mand-žursko in to je vzrok, da v korejskem vprašanju ne more odnehati. Koreja spada v sfero ruskih stremljenj in zato ne sme priti v tujo oblast — veljaj karkoli. Rusija bi spojim azijskim deželam podvezala kri, bi si nastavila nož na vrat, če bi odjenjala in dopustila, da se Japonska polasti Koreje.
Japonci in Angleži silijo sedaj na vojno, ker mislijo, da Rusija ni pripravljena. Vojskovanje z Japonsko bi bilo sedaj za Rusijo res precej težavno, zlasti ker zahteva Balkan vso njeno pozornost. Saj je Angleška s svojimi skritimi zavezniki provzro-čila lanske nemire v Macedoniji poglavitno zato, da bi Rusijo angažirala v Evropi ter tako Japonski in sebi zagotovila svobodne roke v Aziji.
Japonska nima daleč v Korejo, med tem, ko je pot iz Rusije na dalnji azijski vzhod dolga in težavna. Ali vzlic temu nismo v dvomih,da je končna zmaga naša, Četudi nam naloži silnih žrtev. Vojna med Rusijo in med Japonsko bi bila podobna vojni med Angleži in med Buri. Tudi Buri so imeli iz začetka lahko stališče — saj so angleške transportne ladje potrebovale štiri tedne, predno so prišle v Južno Afriko. Ali vzlic tej oddaljenosti je Angleška naposled zbrala toliko armado, da je ž njo Bure takoreko zadušila Japonska ima lepo armado
in krasno mornarico, je dobro pripravljena in nima daleč v Korejo, ali vzlic temu bo Rusija končno zmagala.
A kaj, če bi eventuvalno vojno v Aziji druge države porabile za večja podjetja proti Rusiji?
Na to se ne da nič gotovega odgovoriti, ali eno stoji: Rusija spravi lahko šest milijonov vojakov na noge in v tem tiči znatno jamstvo za vse slučaje.
Sredstva za uredbo učiteljskih plač.
Iz Goriškega.
Ni nam znana politična stranka, ki bi bila toliko drzna in nepoštena, da bi očitno se izrekla proti primerni nredbi učiteljskih plač v principu t. j. da bi se izrekla, da nčiteljstvo ni vredno, ali ni potrebno primernega zboljšanja. Vse stranke na Goriškem in tudi na Kranjskem — in le ti deželi imamo v mislih — so se izjavljale in se še vedno izjavljajo v zbornicah, na javnih shodih in v svojih glasilih, da priznavajo potrebo po zboljšanju v pricipu. Pred dvema letoma in tudi dobrim letom smo slišali iz ust zastopnikov vseh strank deželnega zbora goriškega, da se priznava potrebo po zboljšanju, ali vsaka stranka je postavila svoj pogoj t. j. zboljšanje se priznava in bi se tudi podelilo, ako bi bila na razpolago sredstva. Za zboljšanje je treba denarja in ako bi tega bilo najti, kje vzeti, doseglo bi uČiteljstvo zboljšanje na mah in po soglasnem sklepu deželnega zbora.
Nekateri poslanci se izgovarjajo na ta, drugi na drugi način, da zboljšanja ni mogoče izvršiti, ker ni sredstev, ni denarja. Seveda tak izgovor velja, kolikor velja; kdor nima drugega v mislih, dober mu je tudi tak splošen izgovor. S takim splošnim izgovorom so se izmuznili laški deželni poslanci. Na vsa usta, polna sladkih besedij, so izjavljali v deželnem zboru in na zboro-
vanju v Gorici, da zahteve po zboljšanju so upravičene in da dežela mora dati uČiteljatvu boljših plač, no, ako bi imeli sredstev. A kje jih iskati in najti, je drugo vprašanje, kateremu so se modro izogibali z gostobesednostjo svojo.
Slovenec je bolj odkritosrčen, zato so tudi izjave slovenskih poslancev bolj jasne in njih izgovori so vsaj izgovori, ki slone vsaj na konkretnih slučajih. Ker so slovenski poslanci v novejšem času razcepljeni na dve stranki, moramo tudi njih izjave ločiti, ako bi se dale ločiti. Če tudi govorimo za slogo, kjer je v resnici potrebna in sicer za pošteno slogo, a ne tako, kakoršna je vladala nekdaj na Goriškem, moramo javno obžalovati, da ste bili obe stranki slovenskih deželnih poslancev jedini in složni — ne v delu za blagor naroda, niti v slučaju, da bi pomogli učiteljstvu do boljše bodočnosti, ampak složni ste bili v izgovoru, radi katerega niste glasovali za zboljšanje, niti za malenkostno zboljšanje.
Od napredne manj šine je edini dr. Turna bil za zboljšanje brez izgovorov. Njegova napredna tovariša dr. Treo in Štrekelj sta se ločila od njega ter se pridružila izgovorom veČine slov. poslancev. Klerikalna veČina slov. deželnih poslancev z večino naprednih kolegov pa je imela izgovor in ta je, da brez deželnega šolskega zaloga, ali brez d r-žavne subvencije ni mogoče izvršiti regulacije niti v najmanjši meri ne. Niti groša ne zmorejo brez deželnega šolskega zaloga, ali brez državne subvencije niti za aktivno nčiteljstvo, niti za upokojeno, niti za udove in sirote. Žalostno! Tako govori in dela le oni, ki nima srca za pomanjkanje trpečega delavca na polju prosvete in napredka naroda.
Vnovič povemo na ves glas našim poslancem, da ne nčiteljstvo, ampak kdo drugi je kriv, ako goriška dežela
še  nima  deželnega šolskega zaloga Krivi so bili edino le slovenski deželni poslanci pred tridesetimi leti.
Ni prav in pošteno, da mora nčiteljstvo trpeti za grehe druzih in sicer za grehe slovenskih deželnih poslancev.
Z učiteljstvom pa mora trpeti tudi slovenski kmet za grehe svojih poslancev. Volil je slepo na komando in zdaj uživa grenke nasledke svoje slepote. Kdaj se bode otresel jerobstva?
Kdo pa je kriv, da ne dobiva Goriška državne subvencije za ljudsko šolstvo? Učitelj*8tvo gotovo ne, kajti ono je storilo vse mogoče, da bi izprosilo subvencijo. Vlada pa je dolžna upoštevati glasove poslancev, ako znajo prositi, oziroma zahtevati ob primernem Času. Ako pa naši državni poslanci ne znajo druzega, nego v klubih posvetovati se o položaju in vladi slepo kimati in roke vzdigovati, no potem je pač naravno, da ona ne upošteva njih zahtev.
Dr. Tuma se je izjavil v zbornici, da izboljšanje se izvrši, ako se hoče in dežela najde sredstev, ako le hoče. In ker se izboljšanje ni do-I seglo, storilo se to ni, ker se ni bolte 1 o. To je logični zaključek! Ugovarjati bi se utegnilo, da za trditve dr. Turne ni odgovoren nikdo drugi, nego on sam. Res je sicer to, ali mi ho čemo dokazati, da je trditev dr. Tume resnična in prava.
Ko je šlo za povišanje plače deželnega glavarja, deželnih odbornikov in uradnikov, dijet deželnih poslancev itd., takrat niso poslanci iskali izgovorov, ampak rekli so — kakor majhni bogovi — plače bodite povišane in bile so. Za nčiteljstvo, seveda, jc kaj druzega; ako se temu poviša par kron, podere se dežela; za tisočake drugim dežela ne čuti. Kdor noče, najde izgovor; tudi če je iz trte izvit, dober je.
Po besedah naših poslancev (iz-vzemši dr. Tume) je deželni šolski zalog
Sveti trije kralji.
(Legenda — Leo Roman.)
Trije mogočni kralji so jezdili mimo oaz po peščenem morju.
Tihotna noč je že visela nad puščavo. Posamezne skupine temnih palm so molče kipele kvišku in večne zvezde so utripale na visokem nebu, kot da bi pričakovale nekaj nenavadnega, nekaj 6lovesnega, kar ima prestvariti ves svet.
Vse je bilo tiho, upanja polno in je čakalo ! . . .
Zdajci pa je dihnilo nekaj kot Življenje v naravo in vse je zatrepetalo in zažarelo v veselju. Zašumele so palme in se sklonile druga k drugi in pele žarneje so zasijale zvezde nad njimi.
Izza obzorja je priplavala zvezda, Teeja in svetlejša od vseh drugih. V angelsko milobo je bila zavita in nikdar je ni bilo preje. Na zemlji pa je zavihal legak zefir in jo božal in sladke pesni pel — o ljubezni.
„Pax hominibus!" je trepetalo ▼ fraku in jo objemalo . . .
In sveta noč je nastopila v vsem dojena veličanstvu. Ljubezen je bila *ojena, v sveti noči je bila rojena. Dopolnile so se sanje, ki so jih sanjala
stoletja, uresničila so se težka pričakovanja narodov. —
Trije kralji so se odpravili za ljubeznijo in so jo iskali in so šli za svetlo zvezdo, ki jim je na nebu pot kazala . . •
V betlehemskem hlevu je bila rojena ljubezen in na ostro slamo je bila položena . . . Tako je bilo sojeno od začetka . . .
In so prišli trije kralji in so pokleknili pred lesene jasli. Seboj pa so prinesli svetle zaklade, obilo zlata in kadila in vse so darovali mladi ljubezni; in svoje krone, bliščeČe krone se sneli z glave in jih deli na tla in so ljubezen molili — sveti kralji.
Leta so minula in ljubezen je rasla ; veseli so je bili ljudje, vesel je je bil Gospod Bog. Id takrat je zadonela visoka pesem ljubezni —Ljubi svojega bližnjika kot samega sebe! — Ljubi svojega sovražnika! — Ne sodi, da ne bodeS sojen! —
A ljudje je niso poslušali; odpodih so je od sebe io na križ so jo pripeli in krvavo so jo bičali, ljubezen, in trnje vo krono so ji posadili na glavo.
Ljubezen pa je odvrnila: »Odpusti jim oče, saj ne vedo kaj delajo!" In
ti poslednji glasovi umirajoče ljubezni se doneli kot zareče iskre v temoti. Potem pa je ljubezen izdihnila.
In razposajeni vojščaki pod križem so strgali suknjo raz njeno razboleno telo in so jo razrezali na kosove in vadljali zanje. Potem so jih vzeli in zaviti vanje so se razkropili kot kobilice po širšem svetu vsenaokoli pojoč: „Mi Vam oznanjamo ljubezen. Mi smo njeni aposteljni!" Se danes hodijo po zemlji in po ovčji koži lehko spoznate volkove.
Truplo mrtve ljubezni so zakopali in težko skalo so položili na grob, da bi ne vstala nikdar več.
Ali vendar je vstala in je zapustila tesno svoje ležišče in šla med ljudi. A ljudje je niso spoznali in le v redko-katero srce je posijala njena luč; množica pa je raje tavala naprej v temoti . . .
Se danes stopa med Človeškim rodom plaho kot otročaj. Ni si ustvarila kraljestva na tem svetu: srce Človeško je njeno vladar-stvo. Ni si zgradila zlatih al-iarjev: srce Človeško je njen altar. Ni si zidala velikih tem-peljnov: src« človeško ji je neizmeren tempelj.
Ali le malo je človeških src da-nainji dan, malo svetih kraljev, ki bi stopali za ljubeznijo.
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Prvi del. VI.
V spremstvu svojih generalov je stopil Napoleon Bonaparte v sobo, kjer ga je pričakovala deputaoija ljubljanskega mesta. To deputacijo je vodil tovarnar Desselbrunner, ki je pozdravil Bonaparta v francoskem jeziku. V svojem ogovoru je povdar-jal Desselbrunner samo to, da je Ljubljana živela s tranooskim vojaštvom v najboljši harmoniji in da ohrani francoski armadi prijazen spo min. Vzdržal se je pa vsake besede, ki bi mogla imeti političen pomen —• saj je bilo že odločeno, da ostane Kranjska pri Avstriji
Bonaparte se je zahvalil z nekaterimi kratkimi besedami, a povedal je Ž njimi mnogo. Dejal je, da francoska armada Še ni v nobeni deteti vživala toliko prijaznosti, kakor na Kranjskem, in da on tega Kranjski nikdar ne pozabi.
In obrnivli se k Desselbrunnerju mu je podal roko io držeč ga za roko je rekel:
— Boo Vam lahko povem — ▼ načrtih francoske republike je Valim deželam odmenjena velika in Talna
naloga m če se ti načrti posrečijo, je Vašemu narodu zagotovljena znamenita in slavna bodočnost. Pripravite se na to in pripravite zlasti svoj narod, da bo sposoben za to nalogo.
Pri teh besedah je iz Bonapar-tovih oči udaril neki poseben plamen, ki je pa hipoma ugasnil. Bonaparte se je nalahko priklonil in odšel. Pri vratih je obstal se obrnil za trenotek in zaklioal deputaciji:
— Au revoir!
Bonapartove besede so napravile na deputaoijo nepopisen utis, zlasti še tako pomembno izrečeni besedi »na svidenje«. Pa tudi francoski oficirji so bili presenećeni, dasi niso prav vedeli, kako je Uma-partove besede pravzaprav tolmačiti.
Ko se je po mestu zaznalo, kako je Bonaparte sprejel deputaoijo in kaj ji je rekel, je med meščanstvom zavladala prava radost in bržčas bi bili prijatelji Franoosov uprisorili Bonaparta na čast kako posebno manifestacijo, da se niso bali posledic. V mesta je bilo namreč ie zopet mnogo avstrijskih vohunov, čim je bilo v Ljubnem sklenjeno premirje, so ie zadeli vraćati v Ljubljano. Vo* bunili so po gostilnah in po zasebnih hišah, in skrbno pazili na vsako
kriv, da ni mogoče primreno zvišati plač.
Ako bi bilo to resnično, no potem bi morala Kranjska že davno urediti kranjskemu uČiteljstvu primernih plač, kajti Kranjska ima svoj deželni Šolski zalog. Pri vsem deželnem šol. zalogu pa ima kranjsko UČiteljstvo prav malo boljše plače nego goriško, kjer je pomaukanje deželnega šol. zaloga skoro da edini izgovor, radi katerega ni mogoče misliti na primerno izboljšanje. Ali ni to vrag, da kar velja in drži na Goriškem, ne velja in ne drži na Kranjskem. To pa je zato, ker na Goriškem se noče plač izboljšati in le zato se ne izboljša. Na Kranjskem je izvila klerikalna stranka iz trte drug izgovor: namreč ta, ker je večina učiteljstva naprednega mišljenja, torej proti klerikalizmu (po njih: proti „ljudstvu"!), zato nočejo glasovati klerikalni poslanci za izboljšanje. Zakaj pa morajo na Kranjskem „Slomškarjiu po nedolžnem trpeti? General kleri-rikalcev na Kranjskem pa je šel v izvijanju izgovorov še za korak dalje; trdil je namreč, da za izboljšanje naj se uvede poseben davek na pr. na dohodke bogatinov. UČiteljstvo nima nič proti temu, le dr. Šusteršič naj tak davek uvede, pak mirna Bosna. Smešno je tako izgovarjanje, ako se pomisli, da ne učiteljstva, ampak poslancev dolžnost je, skrbeti za sredstva.
Na Kranjskem so privlekli klerikalci v zbornico celo obstrukcijo, da ni prišla na vrsto regulacija. Na Goriškem pa vlada tiha abstinen-c a vsega deželnega zbora z dež. glav. na Čelu — tudi zato, da ne pride v razpravo načrt, katerega je bil deželni zbor že sprejel, a nalašč takega, ki ni bil goden za sankcijo. To je nezaslišano! Koliko Časa se bode igralo tako nedostojno igro z življenskimi interesi učiteljstva?! Ako Bog da, najdemo v kratkem pot in sredstvo, ki bode temeljito ozdravilo takih hudomušnosti nase deželne „očete". Poprej pa kličemo deželnim poslancem: Glejte, kaj delate !
Preskrbovanje armade
Dunaj 8. januarja. Tozadevni pododsek avstrijske delegacije je danes nadaljeval razprave. Seji je prisostvoval tudi predsednik avstrijske delegacije baron Gautsch. Sekcijski načelnik vitez Rockenzaun je odgovarjal zahtevam, ki so jih stavili delegatje prejšnji dan glede upoštevanja gospodarskih zadrug in malih obrtnikov pri dobavah za armado. Govornik je rekel, da mora vojna uprava najbolj gledati na varnost in solidnost za armado nabavljenih predmetov. Avstrijski poraz leta 1S66. je tudi zakrivila manjvredna oprava armade. Od leta 1892. se prepušča malim obrtnikom 25% vseh ar-niadnih dobav. Nobena armada v Evropi ne upošteva male obrti tako, kakor Avstrija. Konzorcijev pa armada tudi ne more popolnoma pogrešati zaradi
nepremišljeno besedo. Prebivalstvo je poznalo to policijsko tiranstvo izza prejšnjih časov. Vedelo je, da zadene vsacega krut« kazen, Čim zapuste Francozi Ljubljano in zato je bilo previdno.
Dne 28 aprila 1797. je bil prišel Bonaparte v Ljubljano in že 30. aprila na vse zgedaj se je s svojim spremstvom odpeljal. Ljubljana je še spala, ko je iz škofi,e oddrdralo sedem voz čez Novi trg na Tržaško cesto. Na ulicah ni bilo žive duše, le tam nekje, kjer so danes Glince, je vzlic meglenemu, neprijaznemu vremenu stala gruča mladih ljudi. Ko se je bližal pred kočijami jahajoči oddelek vojaštva, so sneli klobuke in zapeli marzeljezo. In na oknu prve kočije se je prikazal bled, voščen obraz s temnimi očmi in potem so kočije izginile.
— Zdaj pa krinke na obraz, je zaklical v širok plašč zaviti JAndrej Kopitar, sicer nas zadene huda pokora. General Merwelt z oddelkom avstrijskega vojaštva je že na potu ▼ Ljubljano.
— Denunoijantje bodo zdaj imeli lepe čase, se je smejal Konrad Podobnik, in tovariši so mu pritrjevali, dobro vedoč, da bo avstrijska poli-
hitrosti dobave. Pripusti pa se še tudi lahko, da se konzorciji po pogodbi primoraj o, se bolj kot dosedaj ozirati na mali obrt. Končno so bile sprejete resolucije del. K a i se rja in Stranskega od prejšnjega dne.
Nadškof dr. Kohn
Rim, 8. j a n u a r j a. Pravda zoper olomuškega nadškofa dr. Kohna se je pričela ter stoji za nadškofa zelo slabo. Neki kardinal je izjavil, da se dr. Kohn ne povrne kot nadškof na svoje mesto. Papež ga bo primoral, da se odpove svojemu dostojanstvu, ako ne stori tega prostovoljno. Kohn ostane potem v Rimu ter dobi najprej kanoni-kat v kateri rimski cerkvi. Novega nadškofa pa ne bo volil kapitel, temuč se bo določil sporazumno med kurijo in avstrijsko vlado. Kot kandidatje se imenujejo prost princ Hohenlohe, prost baron Grimmenstein in prost dr. K 1 u g.
Položaj na Ogrskem poostren.
Budimpešta, 8. januarja. Zbornica je sprejela rekrutno predlogo v naslovu z veliko veČino ter odklonila vse protipredloge in resolucije. Potem se je pričela podrobna debata. K § 1. je govoril posl. Polonvi. Za njim je govoril ministrski predsednik, ki je pogreval, da sta ustanovitev kraljestva in dedna pravica na zakoniti podlagi, da ima le kralj pravico določiti poveljni in službeni jezik v armadi itd. Vsled te izjave je Kossuthova stranka skrajno razjarjena ter najbrže obnovi svoj boj.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 8. januvarja. Turška vlada je naznanila poslanikom velesil, da pripravljajo macedonski odbori za spomlad večje nemire kot so bili dosedanji ter razpošiljajo v ta namen svoje zaupnike po celi Evropi.
Dunaj, 8. januvarja. Prihodnji teden baje pride sem Boris Sara-f o v , da dela propagando za Mace-donce. Turški poslanik je že v naprej storil vse potrebne korake, da se Sirafovu prepove javno predavanje.
Iz Srbije.
B e 1 g r a d , 8. januvarja. Vest, da je pravosodni minister N i k o 1 i ć že demisioniral je neutemeljena. Odstavljeni kraljevi adjutsntje dobe ugledne službe. Bogdanovi ć je postal poveljnik 7. pešpolka, Anti ć pa dobi poveljstvo nad eskadro kraljeve garde.
Abbe Loisy.
Pariz, 8. januvarja. Poroča se, da namerava Abbe Loisy, čegar dela o razlaganju svetega pisma in evangelija je kongregacija dala na indeks, izreči v svojem odgovoru sv. stolici svoje spoštovanje pred izrečeno obsodbo, a obenem se odločno zavarovati, da se izreka obsodba o njegovem naziranju . o t historik.
Vojna med Rusijo in Japonsko?
London, 8. januarja. Revidirani odgovor ruske vlade se je v sredo izročil japonskemu ministrstvu. Ker »boleli ruski poslanik baron Rosen odgovora ni mogel osebno izročiti, ga je posetil japonski minister zunanjih zadev, kateremu je Rosen izročil oficijelni ruski odgovor. Kakšen je ta odgovor, se ne ve natanko, ker Čuvajo japonski vladni krogi najstrožjo uradno tajnost. Splošno pa vlada prepričanje, da odgovor ni povoljen. Rusiji je največ ležeče na tem, da si pridobi časa in celo zadevo zavleče, da bi se mogla bolje pripraviti za vojno. Javno mnenje na Japonskem pa se odločno ustavlja še nadaljnemu odlaganju in zahteva, da se naj napravi konec vsem pogajanjem in napove Rusiji vojno.
London, 8. januarija. Iz Tokija se poroča, da je odgovor Rusije popolnoma nepovoljen. Rusija sicer še izraža v odgovoru nado, da se bodo nasprotstva mirnim potom poravnala, vendar pa ne dovoljuje nobenih koncesij, marveč stavi nove pogoje in koncesije. Položaj je torej velekritičenin vojna je skoro neizogibna.
London, 8. januarija. Vse velesile so že posamezne vojaške oddelke izkrcale v Koreji. Ruskim in amerikanskim vojakom je Japonska zabranila, da bi se po železnici peljali v Soul. Sama Japonska pa je v Koreji izkrcala že 35.000 mož.
London 8. januvarja. Tukajšnji listi poročajo: Japonska je v oktobru zahtevala od Rusije, da naj odstrani svoje vojaštvo iz Mandžurije, na kar je Rusija odgovorila negativno. Vsled tega je Japonska sklenila podati ruski vladi ultimatum, vendar se je še preje obrnila v London za svet. Angleška vlada je nato Japonski svetovala, naj pogajanja nadaljuje, in ji obljubila svojo diplomatično moč. Dejansko sta potem posredovala v Peterburgu v prilog japonskim zahtevam poslanika Angleške in Združenih držav, toda brezuspešno. Med tem je sklenila Rusija z Nemčijo neko tajno pogodbo (?), Japonska pa ni dosegla ničesar. Zato so v japonskih vladnih krogih silno nezadovoljni z Angleško, ki je v oktobru preprečila ultimatum, ne da bi to koristilo Japonski, pač pa Rusiji, ki se je med tem časom popolnoma pripravila za vojno. Z ozirom na to, se angleška vlada sedaj na vse načine trudi, da bi bila na uslugo Japonski, inje že uapravila vse korake, da doseže nevtraliteto drugih držav za slučaj, da res pride do vojne med Rusijo in Japonsko.
Ženeva 8. januvarja. Japonski admiral Miri je došel semkaj, da prevzame dve novi križarki, ki jih je naročila Argentinija, od katere pa jih je kupila Japonska. Križarki sta dobili imeni „Kasuga" in „Nisin". Bojni ladiji bi imeli danes popoludue odpluti iz Ženeve. V slučaju pa, da bi sc med tem časom že začela vojna, je velika ne-
varnost, da jih polovi ruska sredozemska mornarica.
B e r o 1 i n 8. januvarja. Korejanski poslanik v Berolinu, Min-Chul-IIun, se je izjavil, da je prepričan, da si Rusija ne želi vojne, in na Japonskem bi morali uvideti, da bi se Rusija ne umaknila iz Mandžurije, ako bi bila tudi premagana. Za slučaj pa, da bi le izbruhnila vojna, bo Koreja varovala popolno nevtralnost, ker sta obe državi izjavili, da ne zahtevata protektorata v Koreji.
Koda n j 8. januvarja. Tukajšnji ruski poslanik, ki je doslej smatral poloiaj na daljnem vztoku za nenevarnega, je izjavil, da je vojna med Rusijo in Japonsko neizogibna.
Bruselj 8. januvarja. Neki ugledni diplomat je izjavil, da bo Francija v smislu francosko-ruske zveze posegla v vojno, čim bi Angleška ali Združene države kršile nevtralnost v škodo Rusije.
Sebastopol 7. januvarja. Ruska mornarica v Črnem morju se pridno oborožuje. Več bojnih ladij ima odpluti na daljni vztok. V vseh arzenahh se dela noč in dan. Iz Krima in južne Rusije dohajajo vesti o velikanskih oboroževanjih. Vojaštvo je že preskrbljeno z vsem za vojno potrebnim.
Peterburg 9. januvarja. Tudi tukaj prevladuje mnenje, da je vojska   z  Japonsko neizogibna. Za vojsko se delajo velikantske pri prave.
Dopisi.
Iz Čateža ob Savi. Razvpita breška nemškutarija je pričela siliti tudi preko Save na Kranjsko. Na večer 6. t. m. so se fantje in dekleta iz Čateža v vaški gostilni veselo zabavali. Pozno v noč pridejo med to družbo lovsko opravljeni znani razgrajači Fa-leschini iz Brežic, Dvornik, po domače Žan iz Krškevasi in po tukajšnji fari slavnoznani potepuh in pretepač Hugo Rudman od istotam. Komaj so se ti nemškutarski slamorezci vsedli in že je odmevalo po gostilni „hail, heila. No, pa so jo slabo naleteli! Cateški fantje so jih s krepkimi „živio" zavrnili. In ko jim je ondotni vrli gostilničar zavpil v njih kosmata ušesa: „ Gospodje, tukaj smo Slovenci," so tem heilovskim junakom kar srca v hlače zlezla. Da niso o pravem času pobrali svojih junaških kosti, bi jim isti večer gotovo par tistih suhih rebrc manjkalo. Čast nekaterim Čatežanom, ki se zavedajo svoje rodne slovenske matere . . . Zlasti fanta Stanič in Zevnik sta se krepko in ponosno obnašala. Seveda je bilo vmes tudi nekaj slamnatih mož, ki so pozabili, da so Slovenci. Zanimivo je, da se upa v slovenskem kraju tako nastopati tako človeče, kakor je pretepač Hugo Rudinaun, sin trgovca iz Krškevasi. Sedaj mu je sodišče jprisodilo n. pr. za 14 dni ričeta, ker je nekemu fantu nos razrczal. Njegov oče si je tistih "•par grošev, ki jih ima, prislužil pri slov. kmetu — sin je hajlovec. Mati je pokroviteljica -Mar. družbe" in „Leib-gardedama" zloglasnega fajmoštra R u-
cija trdo poplačala vsakemu tudi najmanjšo republikansko izjavo, katero je zagrešil za Časa francoske invazije.
— Prava sreča je, da so skoro vsi avstrijski ovaduhi zbežali pred Francozi, je menil Andrej Kopitar. A previdnosti je treba, velike previdnosti. Jaz za svojo osebo bom igral vlogo, ki je najbolj primerna moji natori.
— Ulogo pijančka, kaj ne, se je oglasil eden tovarišev.
— Pri črevih kralja Davida — uganil s>, se je smejal Kopitar. In prosim Vas, povejte vsakemu Avstri-jancu, da sem bil od prihoda Francozov eno samo uro trezen in še takrat sem deklamiral Vodnikovo patrijotardsko pesem »Trka nam Francoz na vrata . . .«. Vi pa si razdelite vloge, kakor veste in znate. Meni jih ni treba vedeti, saj sem bil od prihoda Francozov neprenehoma pijan.
Kopitar se je tesneje zavil v svoj plašč in je odkorakal v mesto. Tudi ostali prijatelji so se poslovili in po različnih potih krenili domov. Na potu pa so srečavali večje in manjše oddelke francoske armade, ki so zapuščali Ljubljano.
Na večer tega dneva je bila v Božičevi gostilni zopet zbrana večja družba. A poleg starih znancev je sedelo tudi nekaj avstrijskih uradnikov, ki so se bili zadnje dni vrnili v Ljubljano, vsled česar so prijatelji Francozov skrbno pazili na vsako besedo.
Po deveti uri je prišel tudi Kopitar, ali bolje rečeno, privalil se je v sobo, kajti delal se je pijanega. Franica mu je bila namreč že v veži povedala, da je med gosti tudi ofi-oijal Strigel, ki je bil znan vohun in ovaduh.
— Oj, gospod Strigel, ga je pozdravil Kopitar, tako sem vesel, da vas vidim, kakor svoje plače, kadar jo dobim. Kje pa ste bili toliko časa — hm?
Oficijal je bil nevoljen, da ga je Kopitar spomnil na njegov beg, zato je čemerno odgovoril:
— V varen kraj sem del, da bi me francoski tolovaji ne oropali.
— Lejte, gospod oficial, je menil Kopitar, jaz sem ravno tako storil! V svojo podstrešno sobico sem se zaprl in nisem šel i doma, če me nista primorala žeja in lakota.
— Kaj ste pa delali doma? se je čudil oficijal Strigel. *
— Slikal sem! Krasno kravo sem naslikal. Ziaj iščem osla, da bi jo kupil in zato sem prišel sem. Ali morda veste za kakega kupca?
Oficijalov obraz se je raztegnil in iz moževih oči je šinil hudoben pogled na Kopitarja. Ta pa so ni zmenil za to, nego je ravnodušno prisedel k mizi in toliko časa dražil oficijala Strigla in njegove prijatelje, da so zapustili gostilno.
Zdaj ko je bil zrak Čist, je tudi Kopitar nehal predstavljati pijanca. Prisedel je k stranski mizici, kjer je šivala Božičeva Franica in ji zopet kakor vsak dan pel pesem o svoji ljubezni.
Franica pa se je hudovala in je nejevoljno rekla:
— Kako me imate radi, vidim iz tega, da ste prišli ob devetih, obljubili ste pa, da pridete ob šestih.
— In ker ste tri ure name čakali, zaradi tega se jezite? Penelopa je celih 20 let potrpežljivo čakala na svojega moža, pa —
— Vi pa niste moj mož, je vzkliknila Franioa in zarude zbežala iz sobe.
Kopitar pa se je vesel vrnil k družbi, saj je vedel, da ga ima Franioa rada čez vse na svetu.
dolfa in seveda — nemškutarica . . . Fajraošter vrzi jo iz tarovža, ki ga vzdr Žuje edino slov. kmet! Mati torej vele-tercijalka in nemškitarica — kaj naj bo pač potem sin!?   Dvornik je nam neznana oseba in vemo samo to, da je mlinar, katerega mlin melje žito slov. kmeta. Faleichini se je že večkrat iz kazal   v   Brežicah   kot    vol bojevnik „hajlovcsvw. Drugega itak ne zna, ker spada v vrsto  takoimenovanib „luftin ženirjev."   Taki so sploh  „ haj lovci" v Brežicah. Nazadnje bodi tem puhlogla vim nemškutarjem  povedano,  da bodo po prvem   takem   nastopu   na Čatežu svoje kosti lovili po — Savi. ČateŽam bodo znali varovati svojo slovensko zemljo. Razumete ve trde nemškutarske buče?
Iz Radeč*  Pred kratkim je bil izvoljen gospodarski odsek trga Radeče. In zgodila se je velika katastrofa. Možje z  vencem  okrog glave,   spletenim i/ Častnih besed, stopili so na dan. Čaje se, da postane g. Rižner (bo že, bo že takim potom predsednik trškega gospo danskega  zastopa,  Če se   onadva so druga ne izpreobrneta in ne poljubita roke nekdaj jima potrebni liberalni svoji stranki.  Tudi liberalni možje se smole okrog razvpitega „Narodni dom "-hotela in podpirajo žejno komedijantstvo Šu steršičevega cirkusa.  Tako n. pr. se je dne 17). novembra pr. 1. vršila predstava v prid Miklavževih  daril za revno šol sko mladino. Že par dni poprej sta dve gospodični pobirali doneskov, ki bi naj pokrili slučajni deficit. Za to predstavo agitirala sta naš mladi kaplan m neki Jakec s tem, da se gre za šolsko mla dino. In res so se rodbine udeležile te predstave v mislih, da storijo dobro delo. Pa, kakor navadno, pozabijo šu steršičevi komedijanti dober namen in polnijo svoje želodce s pijačo. Kakor po žlindri dobro rase na polju, zrasejo po  pijači   grebena   našim svedrcem, moč jim stopi v roke in vsak kine matograf veselil  bi se končnih burni; pantomim, ki imajo za nasledek modre otekline na licih. Tako klasično panto mimo uprizoril je za nameček naš vele slavni režiser komedijanstva, Janko S monČič   tudi   pri   omenjenem večeru. Navdušen do skrajnosti zahteval je \ kuhinji od spoštovane hotelirke kave. Ker je  ni  takoj dobil,  oplazil jo je -svojo opetovano dokazano ljubeznivostjo po  licih.   Ko je razžaljena gospa \ salonu pred zbranimi gosti zahtevah, pravično zadoščenje, pokazal je svojo nizkotnost še z eno klofuto. Čast takin. možem !   To se godi v Radečah, ki | bile   dosedaj   liberalne.   Radeška na predno misleča družba le podpiraj tak< početje! — Kako  bo  neki zanaprej novem letu?
zaostali naprednjak..
3z Renč. Radostno smo pozdra vili novost, da nas G. t. m. poseti „Zi darsko  in   tesarsko  društvo**   iz bele Ljubljane.   Se posebno je navdušila ta vest naše zidarje, ki so tudi člani te_. pomembnega društva v srcu Slovenije. Z vnemo so se pričele priprave za do stojen vsprejem.   Sv. 3 kraljev dan -se  pripeljali   mili  gostje  z vipavskim vlakom. Na kolodvoru jih je pričakoval-i preko 200 mož, na Čelu jim „Svobo daši- z društveno zastavo ter ..Sokol skau godba iz sosedne Prvačiue. Prijec je vlak na  Volejodrago,   izstopili so gostje iz bele Ljubljane med svojce, na kar je zasvirala godba ..Hej Slovani"; na to je govoril predsednik „ Svobode-gosp. Vižintin dragim došlim v vi sokem slogu z vznesenimi, odkritosrčnimi besedami  prisrčen   pozdrav, kateremu se  je  istotako  odzval  v imenu Ljub ljaučauov   gospod   S rak ar.    n Svobo daŠia pevci so zapeli Ferjaneičcv rlV zdrav*.  V tem je vzplapolala pouo in krasna zastava    Zidarskega in te sarskega društva** ter  se  pozdravila . bratsko društva BSvobode". l»el<» oble cena dekleta so okitila ljubl|un>k<> za stavo z lovorjeviin   vencem ter /a ter še dragim gostom  pripela  šopke južnega cvetja. — Med mnogimi živijo-klici se je množica  uvrstila ter odko rakala proti Kenčain na čelu ji brati slovenski zastavi. Na mostu, okinčanei i z zelenjem in trobojuieami je v imen . občine  pozdravil  goste  prav iskre: renski župan gosp. Merljak,   ua k. je družba stopala med pokanjem tO] čev,   med   sviranjem   narodne lin: pozdravljena uajiskreueji izrazi bral ljubavi'   Raz hiš so   vsepovsod vihrale zastave.   Vršil se je obhod po vašk trgu. Slednjič je vstopila družba v Ž darČiČevo gostilno,    kjer je bil skupeu obed, katerega se je poleg ljubljansk gostov vdeležilo tudi več domaČih doljubov in rodoljubkinj. Ott^f M bili nad nepričakovano prisrčnim sprejem« vidno vzradošČeni.   Ogledali so si p*' zneje natančneje prijazne Renče, \< tili tudi tukajšnjo obrtno šolo za BKUU o katerej so se pohvalno izrazili, saj se baŠ tu izobražujejo  poznejši zidarji in mojstri. —  Na  večer se je razvila živahna prosta zabava s plesom, traja joČim  pozno   v   uoČ.   — Rodoljubni gostje so darovali zdatno svoto društvu „Svoboda*.   Hvala jim. Sklepamo željo,  naj bi ta prvi sestanek  ne bil zadnji.
Dali«
'ilogi.
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" št, g, one g, januvarja ww.
Premalo katoliški!
Na Dunaju, 7. januvarja. Ni je menda na svetu države, jko morda edino izvzamemo nesrečno Špansko, ki bi b U toliko pod katoliškim vplivom, ki bi bila tako prožeta 8 klerikalnimi idejami, kakor Avstrija. Bili so sicer čas:, ko se je {delo, da se bo stara Avstrija vendarle enkrat iznebila za vselej kle :.kalne more in se osvobodila rimskih okov. Toda ti svetli časi so, komaj da so zasinili, že tudi izginili in njih luč je ugasnila, kakor nenadoma ugasne zubelj piamenečega meteorja, ki pade v polnočni temi raz zvezdnato nebo v črno močvirje. Cesar Jožtf II je zadal klerikalnemu zmaju smrtncnevaren udarec in ni dvoma, da bi bil korenito morda za vedno razbil klerikalno premoč v avstrijski državi, da bi mu ne bilo usojeno le kratko Življenje. Takisto vesel pojav je bil tudi svobodomiselni pokret 1. 1848, ki je za nas Slovence tem pomenljivejši, ker je iz njega vznikla narodnostna ideja. Dasi je vspehe te idealne dobe p> največ uničila klerikalna reakoija in Avstriji pripomogla do poraza pri Sadovi, vendar so svobodomiselne ideje še krepko tlele in povzročile, da se je v sedemdesetih letih odpovedal konkordat z rim. stolico. Temu dogodku se je pripisovala velikanska važnost in obče se je mislilo, da je s tem za vsikdar odklenkalo klerikalizmu na Avstrijskem. Kaka pomota! Se danes je v Avstriji rimski klerikalizem prva moč, ki se s uscdo države igra, kakor se ji poljubi. In ni pretirano, ako se zatrjuje, da danes pri nas rimskim stremljenjem cvete bujnejŠe pšenic?, kakor v časih konkordata. Ali bi bilo sicer mogoče, da bi se dogodilo kaj tako neverjetnega, kakor se poroča iz Kalterna na Tirolskem?! Tam je napovedal na dan 3. t. m. poslanec Sohr&ffl — mimogrede omenjeno dubovnik — :hod svojih volilcev. Ta shod pa je briksenski škoi prepovedal in ker se Schraffl ni cziral na to prepoved in navzlic temu priredil shod, je na9tal v klerikalcem taboru krik in vik, da je Avstrija še premalo katolička, ker bi sicer oblastra že umela izsiliti škofovi prepovedi dovolj veljave in ugleda. Po mnenju klerikalne gospode bi moral biti ljudski zastopnik poslušno orodje v rokah katoliškega škofa. Kaj pa je potem potreba ljudskih za stopnikov, ako smejo le-ti s&mo ono misliti in delati, kar jim zapove škof?! Cemu naj bode splošna in enaka volilna pravica, ako ne sme poslanec prirediti nobenega shoda orez škofovega dovoljenja?!
Da, »Avstrija je še vedno premalo katoliška«, to se vidi, in sicer je po zatrdilu štrasburškega profesorja Ehrharda premalo cžitvotvor jena katoliška misel tako v državi, kakor tudi v cerkv, v dejanju in ehanju, v zasebnem in javnem živ ijenju. Torej čujte, Še celo katoliška cerkev v Avstriji je premalo — katoliška! Ali ni to čudež, ko je vendar cerkev — nezmotljiva. In če je klerikalcem iz vrste prof. Ehrharta celo cerkev — primalo katoliška, kaka bi naj neki bila država, da bi z ".služila to ime?! In vendar je Avstrija klerikalna do ogrodja in okostja, a še vedno je premalo — katoliš&a! D\ bi pa postaja zares katoliška, bi po Ehrh&r-dovem mnenju bilo potreba, da se stope vsi avstrijskinarodi v eno samo narodnost — v katero, si je pač lahko misliti — in se uklonijo sveti materi katoliški cerkvi! Po tem reoeptu bo se potem iz Avstrije lahko dala na praviti prava — katoliška Avstrija! S tem so odkrite tudi klerikalne težnje. Preko grobov slovanskih na rodov se naj ustvari Avstrija kot igračica klerikalizma.
Dr. Šusteršič je v zvezi z onimi nemškimi klerikalci, ki zastopajo take težnje, kakrr so nedavno priznali klerikalni bavarski listi, a slovenski narod Še vedno ni uvidel, kam bo končno zajadral, ako bo se dal voditi po klerikalnih voditeljih Šusteršićevega kalibra!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. januvarja.
— Susteršlć, cigararice in kmetje. Na shodu na starem strelišču, kjer ata morala »ljudska« osrečiva tel ja dr. Šusteršič in dr. Krek pred delavci bežati, da so jima škrici frfotali v zraku, so igrale pobožne cigararice glavno vlogo. Te krepostne device so jedro katoliške armade v Ljubljani in so pripravljene za dr. šusteršiča in za dr. Kreka Žrtvovati še svoje pomečkane »knnceljne«. Ko bi ne bilo cigarario — bi bila kato-
liška stranka t Ljubljani stranka ge neralov, ki nimajo nič vojaštva aa seboj. Sicer ne plačujejo oigarariee prav nobenega davka in ie v sto
letih ne bodo imela volilne pravice, a vendar so odločilni vpliv na škofovo stranko. Lahko se reče, da v Ljubljani d* Že oigarariee sveto kato liško stvar pokonci. Zato pa ne ume-jemo, kaj se kmetje v ljubljanski okolici tako jeze, da je dr. Šusteršič cigararioam obljubil, da jim ljubezen plača z ljubeznijo in zvestobo s zvestobo. Cigararice hodijo na katoliške shode in delajo sploh štafažo pri vseh klerikalnih priredbah — Šusteršič pa pojde ntd finančnega ministra in nad ministrskega predsednika, da se cigararicam zvišajo plače, in če treba pojde tudi do cesarja. Sicer imajo cigararice Že zdaj za svoje delo jako lepe plače, so zavarovane za slučaj bolezni, imajo zastonj zdravnike — kar je pri mnogoštevilnih porodih gotovo velika dobrota — imajo za gotovljeno penzijo in vse polno drugih udobnosti, ali vzpričo njihovim zaslugam za katoliško stvar je to še vse premalo. Dr. Šusteršič in dr. Krek jim preskrbita še kaj več. Res je sicer, da je jako mnogo obrtni-k o v d a v k o p 1 a č e v a 1 c e v, ki imajo številnejše rodbine, kakor cigararice, in se jim veliko slabše godi kraj trdega dela, nego delavkam tabačne tovarne, a vzlic temu privoščimo tem katoliškim amaconkam vsako zboljšanje njih položaja. Kmetje v ljub Ijanski okolici pa godrnjajo, češ, ie itak ni dobiti posla, ker tišči vse v tobačno tovarno, zdaj se pa še naš poslaneo dr. Šusteršič poteguje, da naj se cigararicam zvišajo plače. Ali so ga volile cigararice, ali smo ga volili mi? Če neče nas zastopati, naj ga pa cigararice volijo! Tako se govori po ljubljanski okolioi, katero je tobačna tovarna spravila ob vse posle, tako da kmetje čisto i ič ne prikrivajo svoje pobožne želje, »naj vzame hudič tabačno tovarne«. Ce o k nam se zatekajo ti sicer do kosti klerikalni možje, naj se zavzamemo zanje. In kar naravnost pravijo, da bi najraje videli, če bi prišla tovarna iz Ljub jane. Nam pa seveda niti na misel ne prihaja, da bi Be zanje zavzemali in odkrito smo jim povedali, da je nam še prav, če se dr. Šusteršič zavzame za zvišanje plač ljubljanskih cigarario, pa če bi iz ljubljanske okolice zadnja dekla ušla v tobačno tovarno. 11 odkrito amo rekli tem mo žem: Pr*v se vam godi, da se dr. Šusteršič poganja za cigararice in dela vam škodo — zakaj ste ga pa volili. Vsak okraj ima takega poslanca, kakršnega zasluži.
— Jakličeva afera. Zadnjič smo povedali, kako kler ktlci triurr tirajo zaradi izida Jakličeve afere. Danes opozarjamo del. šolski svet na »Slovencev« članek v tej zadevi Tam lahko čit*, da proglašajo klen kalci razsodbo dež. šolskega sveta v Jakličevi zadevi za strahopetno kapitulacijo. Dež. šolski svet naj si to številko škofovega lista vtakne za zrcalo. Najlepše pa je, da se »Siov.« vzpričo temu slučaju pritožuje radi naprednih učiteljev in nekako namigava, naj Be jih disciplinira. Črnosuknežem bi seveda to prav ujrajato, a povemo jim, da to, kar znajo klerikalci, znamo tudi nv, in še kaj vef, in da se nobenemu naprednemu učitelju niti las no bo skrivil, če bo posnemal Jakliča.
— Škofovo novoletno darilo ali skof kot vzgojitelj. Kar se drugod odpravlja, to vpeljava naš škof nanovo in sicer kot novoletno „darilo". Za to leto podaril je Anton Bonaventura kot novoletni dar krščanskim staršem 148 strani obsežno brošuro z imenom: „ Pouk krščanskim staršem. Po nemški knjigi obdelal Fr. Bleivvcis, župnik v LeSah. Daruje svojim vernikom za novo leto Anton Bonaventura, škof. Ljubljana 1903. Založil Škof ljubljanski. Tiskala Zadružna tiskarna." To je najnovejše darilo, s katerim stopa čez vse podjetni vladika v vrsto najnovejših pedagogov. Ne bomo se spuščali v podrobno oceno te obskurne ultraklerikalne nemške, na naš jezik preložene brošurice. Nje vsebina
je hiperkrščanska, ali če hočete — katoliška. S to knjižico kar na mah odpravi škof vse napake pri zanemarjeni in pokvarjeni mladini in pri zopet nem obiska te ali one župnije ne bode več našel pregreh in razposajenosti Solo zapastivfie mladine V predgovoru pove tudi, kaj ga je zavedlo na pedagoško pot. Marijine družbe, te Še ne zadostujejo in ponekod tudi ne vspe-pevajo, kar škof sam priznava. Dalje omenja nepokorščine mladine do staršev in do svojih »dušnih pastirjev". Ne motimo se, če trdimo, da je Škofa in njegovim služabnikom največ do zadnje: vzgojiti še bolj udauo, nerazsodno ljudstvo, s katerim bi lahko razpolagali po svoji volji in izžemali iz njega zadnji vinar. To skrbi klerikalce in jim dela misli, kaj bode, če pojde tako naprej. Ce se ljudstvo in že mladina odvrača od svojih ndušnih pastirjev", je to nekak pojav, ki da misliti in nas pripelje do sklepa, da vzrok tiči v večini duhovščine same. Če ima kdo priliko prisostvovati verskemu pouka, tako se bode le Čudil, če bi otroci kaj znali. Povsod se napreduje, le tukaj se nekaj otrokom suhoparno podaja kot duševni balast. Na razam, na čustvo, na srce se ne poklada nobena vrednost; dosti da znajo le na pamet zblebetati običajne molitvice. Ta je kavza, presvetli knez m Škof. In če niso duhovni kos svoji nalogi, se ne čudimo, saj je njih glavni poklic dandanes agitacija, trgovina v konsumih in remuneraeije v nepotrebnih posojilnicah. Kako more z vspehom poučevati, ko ima drugih skrbi čez glavo. Potem oznanjevanje sovraštva in hujskanje na poboj političnih nasprotnikov. Da taki nauki ne morejo roditi dobrega sadu, je obsebi umljivo. Najprej bi škof pomedel pred svojim pragom in osnažil brlog klerikalne kačje zalege, potem naj krene na polje pedagoško. Da bi imela brošura kaj vspeba, o tem dvomimo: Četudi se jih razpošlje vseh 10.000 izvodov po župnijah, ne bode pomagalo. Treba je pričeti zdraviti na drug način. Priprosto ljudstvo ne mara berila v taki obliki. Pri njem se opravi stokrat več z dobro v ta namen služeČo povestjo ali čim enakim. V ta namen bi dobro služila Mohorjeva družba, ko bi izdala primerne vzgojilne spise in Število nje Članov bi ne padalo. Tedaj 10.000 iztisov roma iz Škofije v Žapnišča po deželi, od koder se dele potem brezplačno. Brezplačno, no seveda, saj poznamo bisago, nikdar polno. „Kolikor hočete dati- in tako se bo prešalo iz nevednih ljudi za kaj ali nič vredno stvar. Tudi Škof sam pravi, da druga izdaja, če se natisne, oddajala se bo le proti plačilu pol krone. Že diši po ngsefta." Napoveduje se v predgovoru
0 tem predmeta nekako predavanje, ki se pa prične še le o binkoltih. Morda že ne bode več potreba. Knjižura se dotika tudi šolstva in dobrih vernih kranjskih učiteljev, ki so pravi blagoslov za dotični kraj in so za svoj trud tudi slabo plačani. Naj pa predobro plačani župniki in kaplanje jim odstopijo del svojih dohodkov, pa se jim ne bode slabo godilo. Kdo je pa uzoren učitelj, vprašamo vas? Morda dobre-poljski Jaklič, nadkonsumar? No, o tem vzorvzoru se govore lepe reci in z vso smelostjo lahko trdimo, da on ne bode blagoslov, pač pa prava nesreča za njegov okraj, kar utegnemo učakati v nekaj letih. Povedano sicer ni, je li namenjena brošura klerikalcem ali liberalcem, ali obojim. Predrznemo se ponižno ta dar kot liberalci zavrniti, kajti največja surovost, neotesanost, sovraštvo in škodoželjnost vlada v najbolj klerikalnih občinah, v vzornih katoliških hišah in pri najbolj bogaboječih ljudeh. Le tem podarite gospod škof svojo knjižaro, mi je ne rabimo.
— Kričeč slučaj faro vike predrznosti. Piše se nam: Ono nedeljo je bila prodaja cerkvenih stolov in pobiranje stolovine. Navadno se je pobiralo 35 kr. za sedež, letos pa so „gospod" zahtevali 1 K. Ker kmetje s tem niso bih zadovoljni in ker se tudi pri nas' ie začenja svitati v kmečkih glavah, začeli so kmetje opozicijo, Češ
1 K ne damo, nego kakor smo se pogodili, 35 kr. To je bilo seve preveč g. župnika in z lece je začel grometi v svoji sveti jezi kakor obstreljen „lin-tveru" in dvakrat je treščilo v ušesa
slušalcev: „Prokleti, ki ničesar ne daste." Ali je to krščanska ljubezen? Hudo ga je tudi bolelo, da je nabral meŽnar pri pobiranju med mašo za gosp. župnika samo 15 kr. in med temi 13 vinarjev. Ne smemo se torej čuditi sveti jezi g. maziljenca, ako je spet zahrul raz lečo: „Proklet tisti, ki ne da v pinko." Po dolgem odmora nadaljeval je preroško: „Vsem stanovom vzvišujejo plače, učiteljem, uradnikom, oficirjem i. t. d., samo nam duhovnikom ne. Ali mislite, da bomo vsled tega stradali? 0 ne, nikdar ne; dominasvobiskam nikdar ne strada." Dobro, da ste nam to povedali g. župnik; drugič doboste namesto vinarja — knof. če se ne poboljšate g. župnik, priobčimo prihodnjič še marsikaj zanimivega. Za zdaj si pa zapomnite: na tak nesramen način lahko kričite na svojo debelo kuharico, ne pa na nas poštene kmete, ki si moramo vsak vinar prislužiti v potu svojega obraza!
— Beneficijat ttnifio in — „Slov. Narod". O tem klerikalnem petelinu se nam izpod Krima poroča: Odkar je »Slov. Narod« stresel kurata Knifica parkrat za ušesa, ■e ta lemenatarska jirhovina ne neha zaletavati v napredno stranko in v »Slov. Narod«. In zato ga moramo danes sopet čehniti po debelih njegovih čeljustih. Na Novega leta dan spravil se je na leeo in tam med pridigo priporočal najpred in agiti-ral za klerikalne liste — »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« rekoč: naročite in berite jih, ker s tem se Bog časti, nikakor pa ne smete brati liberalnih časopisov »Slcv. Naroda«, »Rodoljuba« in »Zvona«, ker ti so za kristjana strup, ker liberalci so največji pijanci, oderuhi in nečistniki! In na ta način je stresal jezo, ker ga je Vaš list pred ljudstvom raz krinkal. Na Sv. Štefana dan pa se je ta žegnani škofov hlapec spravil najpred nad nekega došlega gosta v Virantovi gostilni in ga začel zba-dati, češ, da je on tisti, ki njega (K) po »Narodu« ti ga, itd. Zdaj naj nam pa beneficijat Kmfic pove: Kdo je bil tisti svinjar v duhovski obleki, ki je na Sv. Štefana dan v Virantovi gostilni se ga tako »nažrl«, da je zvečer bruhal iz sebe, kakor bi iz korita letelo in pri tem pok .... 1 Še gostilničarja, da je izgledal, kakor scces'jonistiško pobarvan Kitajec! In tak človek si drzne potem na leci v eerkvi rentačiti nad poštenimi listi in ljudmi, kojih vsak ima več značaja, časti in poštenja v sebi, kot de-vetindevetdeset tuoatov iegnanih dr. Jegličevih pobalinov. In s tem smo s tomišeljskim beneftoijatom Knificem pri kraju.
— Iz Selc. Pri nas je bil božične praznike oznanjen dvakrat Sveti dan, namreč 20. in 27. decembra. Ljudje so se muzali po cerkvi, ko se jim je dne 27. deoembra oznanil sv. Tomaž (ki je bil ie pred tednom dni) in sveti večer. Da ne bi kdo po krivem obsodil našega gospoda i upnika Tomaia Rožnika, da je iz ljubezni do svojega patrona, istega dva krat oznanil, bodi omenjeno, da je bil oznanjevalec dr. Janez Evangelist Krek, nezmotljivi sociolog, ki je prejšnji večer obhajal (kot po pol en abstinent opojnih pijač) s pevci svoj god, najbrž pri kozarcu vina. V ad ventnem času so naši duhovniki sopet izrabljali spovednico v agitaoijske namene. Našteli bi lahko mnogo slučajev, ko so duhovniki popraševali kaj bereš? In pravijo, da ne zlorabljajo spovednice. Pridige imamo včasih tudi prav lepe, primerne bolj za gostilno, kakor za cerkev. V farni knjiinici (klerikalni) so poslali »Edinost«, ki je prišla na ogled, nazaj z opazko: Čemu se nam vsilujete, ko vas ne maramo!? Uboga »Edinost«! Društvo treznosti se osnuje na češ njici. Predsednik bode tisti, ki največ konsumskega iganja popije. Lebna v Savijah bodo izvolili za častnega uda. Mnogi klerikalni volilci Žele, da bi prišel dr. Žlindra v S >toe pridi-govat o splošni volilni pravici in klerikalni obstrukciji. Pa on ne pride, njega ni! V »Katoliškem domu« na Frtici se je osnoval i novim letom odbor za razpošiljanje sramotilnih razglednic liberalcem. Odbor ie de-
luje, ker je več naprednjakov dobilo takih, »vse katoliške »minera« vrednih razglednie. Klerikaleem želimo mnogo vspeha v novem leto! Prosit'
Naprednjak.
— Madlezen kaplan, škofjeloški kaplan Nace Zaplotnik leta po kmetih od hiše do hiše in nadleguje ljudi, naj se naroče na „Slovenca". Obletal je že vso okolico. Ljudje se ga tako boje, da kar beže pred njim, ker je bolj nadležen kakor kaka ciganka, ki ima otroka v žaklja na hrbta, a mu nima dati kaj jesti. Kaplan vleče stare ženice za kiklje izza peči in jih pri-duša, naj naroče „Slovenca". Tudi cenejši je postal „Slovenec". Kmetom ga ponujajo po 20 K. Morda mislijo, da bodo kmete že drugače odrli, da pokrijejo ta izpadek, ali pa se jim godi tako slabo, da ga morajo dajati za vsako ceno. Eno pa je gotovo: Nadležni so kakor brenceljni o sv. Jakoba pred dežjem !
— Za nabiranje sklada za vsesokolski ahod, ki se vrši
sredi meseca julija t I. v Ljubljani, smo otvorili v našem listu poseben predel, v katerem imenujemo darovalce ter visokost doneskov. Velikanska udeležba, ki se nam obeta slasti s češke strani, bode zahtevala tudi ogromnih stroškov. Po pripravah in po udeležbi s vsega slovanskega sveta sodeč, bo vsesokolski ahod priredba, kakršne ie ni videla bela Ljubljana. Ne ljubljanskemu »Sokolu«, temveč vsej Sloveniji velja obisk onih stotin Čeških, hrvatskih in poljskih Sokolov. Engažovana je tort>j Čast vseh Slovencev, da odlične slovanske goste dostojno in predragim gostom primerno sprejme. V to svrho se je jel zbirati sklad, ki nij krije stroške. Pozivljemo vse poštene Slovenca vseh slojev iu stanov, da zbirajo za ta sklad. Prilika jim je večkrat dana. V veseli družbi je treba samo mig Ijaja, da se zbere če še tako neznatna vsota. Čehe je stal četrti vse-sokolski shod 126 010 K. Nabranih doneskov pa je bilo 154 203 K, tako da je 28193 K bilo še preostanka N.--ni ni treba misliti na tolike izdatke, mislimo le, da bomo ljube slovanske br&te sprejeli z vso slovansko gostoljubnostjo.
— V Boljunu v Istri so bile pred kratkim občinske volitve, pri katerih so Lihoni zopet poskusili svojo srečo. Liško politično društvo je poslalo v to občino štiri pooblaščence, da agitirajo za laiko stranko. A trudili so se zaman. Laška stranka je b.la popolnoma poražena in je novi obč. odbor sestavljen izključno iz narodnih mož.
— Repertoir slovenskega gledališča. V torek pride sploh prvič na oder izvirna hrvatska opera „ Peter S vačii ki jo je aglasbil tržaški Hrvat, gosp. Josip Mandić. Glasba opere je duhovita, kontrapnn-ktično umetniška, polna narodnih motivov ter poleg strogomoderne fakture odlično melodiozna. G. Mandić hodi po potih R. Straussa in Wagnerja, a skuša obenem zaodeti svoje delo v odločno slovanski kolorit. Prolog in epilog poje hrvatski goslar; I. dejanje se vrši v kraljevskih sobanah in v dvorani krone;
11. dejanje se vrši na goratem bojišča. Intermezzo kaže sanje in slutnje kraljice. Librett je zajet iz hrvatske zgodovine
12. veka. Po smrti hrvatskega kralja Dimitrija Zvonimira so dvignili Hrvatje na prestol bolehnega Stefaaa, ki je dve leti nato umrl, pustivši svoje kraljestvo v največjem neredu. VelmoŽje hrvatski so se začeli boriti za kraljevsko krono, pleme je napadlo pleme in vnela se je ljuta drž. vojna. Vdova Dimitrija Zvonimira je poklicala svojega brata, oger-skega kralja Ladislava I. na prestol, veČina naroda pa sije izbrala za kralja junaškega hrvatskega bana Petra iz roda SvaČićev. Ladislav jc poslal v Zagreb svojega sinovca Almo, SvaČić pa je prestoloval v Kninu. Da je imel Peter SvaČić za seboj veČino naroda in vel-mož, je razvidno iz dejstva, da je Aliua obupal in 1. 1905 zapustil Hrvatsko in se vrnil na Ogrsko. Takrat pa je prišel na ogrski prestol kralj Koloman, ki je prispel 1. 1102 z veliko vojsko, da ukroti Hrvate. Del Hrvatov je SvaČića zapustil iu priznal Koloinana hrvatskim
kraljem, a na poti h kronanju ga je napadel Svačie. Toda Ogri so imeli večjo armado in zadnji kralj hrvatski — SvaČić je bil pobit in sam ubit. Padel je junaško v boju za neodvisnost in svobode Hrvatske, ki je z njim izgubila lastne svoje kralje. To je zgodovinska podlaga libretta Mandićeve opere. Ulogo kralja Svačiča poje gosp. OrŽelski, krajico gdčna S k al ova, njenega očeta g. Angeli, vojskovodjo Vuka pa g. Pestkovski.
— C. Kr. umetno - obrtna strokovna dola v Ljubljani.
Na tukajšnji c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli se prično zopet javna, za dame namenjena predavanja o konstruktivni perspektivi in o nauku orazsvetljavi. Prvo predavanje bode v soboto dne 16. januarija od */25.—V26. ure zvečer, potem pa vsako seboto ob istem času do srede meseca marca. Ta predavanja imajo namen, nuditi slušateljicam ono množino znanja o perspektivi, ki je potrebna za risanje po naturi. — Pristop k temu predavanju imajo v prvi vrsti one dame, ki so pohajale že lanski dotični knrz; za druge dame pa ima letošnje predavanje le tedaj pomen, Če so jim znani temeljni nauki o perspektivi. — Predavanja so brezplačna. Zglasiti se je treba do 16. januarja v ravnateljevi pisarni (Za-tiŠki dvorec, I. nadstr.)
— Splošno slovensko žensko društvo. Naznanjeno predavanje v tem društvu bo jutri, v nedeljo, ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu«. Predaval bo dr. Triller o pravici do dela. Vsem, ki se za nimajo za sociologiška vprašanja, priporočamo toplo, da gredo poslušat to predavanje.
— Žensko telovadno dru-iivo v Ljubljani ima svoj občni zbor v četrtek dne 14. t. m. in ne v ponedeljek, kakor je bilo pomotoma poročano.
— IV. kmetski ples pevskega društva ,Ljubljana' se vrši v nedeljo, 17 t m., v prostorih »Puntigamske pivnice« na Turjaškem trgu št. 1. Sodeluje godba c. in kr. pešpolka št. 27 in kmetska godba. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstop nina za osebo 1 krono, obitelj treh oseb 2 K 40 v.
— „Slavceva" maska-pada, katera bode letos na Sveč n i o o, d n e 2. februvarjav »Narodnem domu« vršila se bode pod naslovom »Slavcev maska-radni semenj«. Upoštevaje, da občinstvu najbolj ugaja, kar je pristno domače, bode letošnja »Slav-Čeva« maskarada tudi popolnoma v tem smislu urejena. Ker se je slikarija že precej preživela, odpade ista popolnoma, a namesto te bode dekoracija povsem v domačem slovenskem slogu prirejena. Kar se tiče m a I s k o v a n j a, bodi omenjeno, da je za izbiranje obilo prav hvaležnega gradiva že iz domačega sej-merskega življenja, istotako pa tudi iz tujih sejmarBkih originalov. Podrobneje podatke in pojasnila bode odbor sproti priobčeval.
— „Narodni dom". Od novega leta sem posluje v »Narodnem domu« novi restavrater g. Kenda. Obisk je od tega časa prav dober in je občinstvo v vsakem oziru jako zadovoljno. Jedi in pijače so vseskoz izborne, cene zmerne, postrežba pazljiva Belino, kar bi bilo želeti, je to, da poskrbi uprava »Narodnega doma« močnejše žarnice. Sicer pa je le želeti, da bi občinstvo podpiralo marljivega in pozornega reBtavraterja z mnogoštevilnim obi s k o m.
— Za zgodovinske spomenike. Naučno ministrstvo je j dovolilo 1047 K za restavriranje stenskih slik v cerkvi sv. Jurja na Igu. Nadalje dobi Jernej Pečnik 400 kron za izkopavanje na Kranjskem.
— Visoki gostje.   V Litijo je včeraj  došei vojvoda Miroslav I Meklenburški s soprogo in prin- j cezinjo \Vind ischgraetz ter se odpeljal I ▼  daljše  bivanje  na  grad Vagen-Iperk.
— Gasilno društvo v Škof ji
Loki priredi v nedeljo, dne 17. ja- I nuvarja   v   prostorih   »pri Kroni« plesni venček.
— Narodna čitalnica v Kranju. V nedeljo dne 10. t. m. se vpnzori v društvenih prostorih veseloigra »Njegova hišna« (Nelly Rozier)
— Kmetijsko bralno društvo v št. Vidu pri Zatičini se je razšlo.
— Idrijski rokodelci in zu- I ■sanji delavci c. kr. rudnika
■o minolo nedeljo imeli zelo dobro obiskan shod, katerega je sklical predsednik političnega društva »Jed-nakopravnost«, g. Ivan B o n č a. Na tem shodu se je sprejela soglasno sledeča resolucija: Dne 3. prosinoa 1904 vršeči se shod e. kr. rudniških ■
- rokodelcev in zunanjih delavcev v I Idriji zahteva da se premeni plačilni j pravilnik sa idrijske erarične delavca I in da se poleg zahtev, katere stavijo I rudarji, sprejmo ie sledeče določbe: I I. Vsak delaveo, ki doseže 20 siuž hemh let, naj pride v I. razred B, v 25. letu svojega službovanja pa v I I razred A.  C. kr. rudniškemu ravna-I tel|stvu pa je pripuščeno, da sme de-I lavoe po njih   zmožnosti tudi prej uvrstiti v te razrede. II. Za razna nujna I popravilna dela, ki se vrŠe ob ne I deljah  in  praznikih, naj  se določi I dvakratna dnina.  Za odmero naj se upošteva deseturno delo. III. Idrijsko I delavstvo dobiva svojo plačo v goto I vini in naturalijah, in sioer v mesečnih obrokih za redno dovršenih 26 delavnih dni. Ako pa delaveo ne do gotovi določenih delavnih dni v me I secu, če ima n. pr. 4 dneve dopusta, I se mu odtegne gotova mera žita za vse te 4 dneve. In ker je tudi e. kr. poljedelsko ministrstvo samo priznalo, da je prejemano žito del plačila ter se isto za nedovršene dnine odtegne, je pač vsekako opravičena zahteva, da se tudi nasprotno izplača mezdna doklada v Židu za naddnine.  IV. V smislu pravil bratovske skladnioe se odmerja pokojnina  na  podlagi £6 I dnevnega dela na mesec ne oziraje se na storjene naddnine. Zahtevamo, da se odslej pri odmeri pokojnine vštevajo tudi naddnine. Ta zahteva je tolikanj bolj opravičena, ker mo ramo tudi za naddnine plačevati pri spevke v bratovsko skladnico.
— Dramatično društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 10. t. m., v veliki dvorani »Narodne čitalnice« gledališko igro »Revček Andrejček«.
• Sokol v Idriji je imel 5. t. m. svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 14 Članic in 45 članov. Po pozdravu navzočih je starosta br. Ivan Gruden poročal, da ima društvo 2149 K premoženja, in sicer je telovadno orodje vredno 926 K, druga oprava 830 K, v gotovini je 163 K, v hranilnici pa 230 K. Za tem je namesto zadržanega tajnika poročal njegov namestnik br. Novak o društveni in odborovi delavnosti v letu 1903. Iz tega poročila posnemamo, da je imel odbor 12 sej, 8. avgusta se je vršil radi novih pravil izvanredni občni zbor, ter se ustanovil ženski oddelek. Društvo ima koncem 1.1903 članic 26, 4 ustanovne, 20 podpornih in 76 izvr-šujočih članov.  „Sokol" se je vdeležil velike narodne slavnosti v Ajdovščini in Postojni korporativno z zastavo ter veselice narodnih  društev žirovskih in idrijskih na Razpotju. Priredil je pred-pustno veselico v pivarni in 2. avgusta na posestvu brata Grudna, dva plesna venčka v novih Čitalničnih prostorih ter odhodnico k vojakom odšlim bratom pri bratu Didiču. V mesecu oktobru in novembru so se enkrat na teden vršile plesne vaje, pri kojih se je poučevalo češko besedo in četvorko. Ustanovne slavnosti „Sokola" v Ljutomeru in štiri-desetletnice „Sokola" v Ljubljani se je društvo vdeležilo po svojih zastopnikih. Ti dve slavnosti in shod poljskega so-kolstva je društvo tudi brzojavno pozdravilo. Enkete sokolskih društev radi premene oziroma enakosti kroja v Ljubljani sta se vdeležila brata Krčnik in Novak. Odbor je tem določbam pritrdil. Dne 15. junija so idrijska narodna dekleta podarila „Sokolu" dragocen trak na društveno zastavo. Društvena knjižnica se je tekom leta pomnožila del na po nakupu, deloma z darili za 58 knjig, ter šteje sedaj vsega skupaj 252knjig. Društvo je Član „Slovenske Matice v Ljubljani ter je naročeno na „Sokola" v Zagrebu in Pragi, „Slovenski Narod", „Lj. Zvon" in „Slovana". 0 društvenem gibanju sta poročala „Sokol" v Zagrebu in „Slov. Narod", za kar se jima je izrekla zahvala. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje. Blagajnik br. Primožič je poročal,  da je imelo društvo dohodkov  1481 K 33 h,  stroškov pa 1318 K 02 h, prebitka torej 163 K 21 h. Na podlagi izjave rač. preglednikov se poročilo odobri. Nato je podal načelnik br. Novak tehnično poročilo. Statistika telovadbe   izkazuje   sledeče podatke. Redni telovadci so imeli telovadbo v 142 večerih  s  skupno vdeležbo 2294, povprek  na  večer  16*2,   število telovadcev koncem  leta 25,  starejši Člani 14 telov. ur, skupna vdeležba 82, povprek 5*8, naraščaj : učenci v«58 popoldnevih je bila vdeležba 1347, povprek 23, vajenci v 67 popoldnevih 779, povprek torej 11'6 vajencev,  ženski oddelek : Členice v 60 telov. urah vdeležbe 272, povprek 4, gojenke v 53 telovadnih urah 306, povprek 5*7.   Skupno se je torej telovadilo v 394 slučajih s skupno vdeležbo   5080.   Javne  telovadbe je „Sokol" priredil štiri ter sodeloval pri dveh. Pešizleti so bili štirje s povprečno vdeležbo   19  članov,  prehodilo se je 88 km. Vaditeljski zbor je imel koncem leta 7 članov.   Tudi to poročilo se je vsprejelo z odobravanjem  na znanje. Pri volitvi odbora je br. Krčnik predlagal, naj se zasluženi dosedanji starosta br. Iv. Gruden in podstarosta br. Drag. Lapajne zopet z vzklikom izvolita, kar se je soglasno zgodilo. Ker pa br. Drag. Lapajne nikakor ni hotel prevzeti iz važnih vzrokov izvolitve, se je na pred-
log br. Novska izvolil za podstarosto br. Fran Ciniburk. Za načelnika se je izvolil na predlog vod. zbora soglasno br. J. Novak, v odbor pa so se izvolili bratje: Fran Krčnik, Josip Lapajne, Evgen Tajec, Andrej Primožič, Leopold Pogačnik in Josip Seljak, za namestnike Josip Šepetavec, Makso Pirnat in Leop. Pivk. Računskim preglednikom: Vinko Seljak in Karol Makuc. Po izvolitvi odbora je brat Novak poročal e ustanovitvi „Sokolskega doma" v Idriji. Sprejel se je predlog, da se prepusti odboru storiti v tem oziru vse potrebne korake. Ko je še br. Novak poročal o „Slovenski Sokolski Zvezi" in o vse-sokolskem shodu v Ljubljani in se je sklenilo naročiti 10 izvodov „ Slovenskega Sokola", je zaključil br. starosta skoraj triurno zborovanje.
— Iz? Postojno se nam poroča: Boličnioa, katera se je priredila na dan Sv. Treh kraljev, v dvorani »Narodnega hotela« v prid rev nih šolarjev, je prav dobro vspela Ob 6. uri zvečer bila je velika dvo rana nabito polna občinstva. Najprej so se vršile deklamacije učenoev in učenk, kateri so svojo vlogo prav dobro izvršili, za kar se je prav mnogo potrudilo naše uČiteljstvo. Čast jim! Potem je bilo skupno petje učenk. Pelo se je jako lepo in ubrano. Zasluga gdč. Novakove, pod katere vodstvom se je tudi vršilo. Slednjič pokazalo se nam je na nalašč za to prirejenem odru bogato okinčano »Božično dnevo«. Oodarovalo se je 81 revnih učeneev s obleko ter raznimi drugimi slaščicami. Zasluga za nabiranje milo darov ter sploh za prireditev »bo-Žičmce« gre v prvi vrati županji gospe M. P i k e 1 ter gdč. Ivanki D i t r i o h , katerima izrekamo za njuno požrtovalnost najiskrenejšo zahvalo! Po končanem sporedu ter po odhodu otrok, razvila se je prav animirana zabava, s katero je bil opremljen — kar se samo obsebi razume — tudi ples. — Dne 17. januvarja 1904 vrši se koncert »salon skega orkestra«. — Več o tem pravočasno.
— Iz Tržiča se nam poroča: Telovadno društvo tržiški »Sokol« priredi v soboto, dne 30. t. m. oo 8 uri zvečer v prostorih slovenskega bralnega druHva svojo prvo pred pustno veselico. Spored je jako raz no vrsten in zanimiv. Čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja.
— Osepnice na Gorenjskem. Uradno se razglaša, da je v Hrušici pri Jesenicah doslej sedem macedonskih delavoev obolelo za črnimi osepnicami, izmed katerih bolnikov so tr i j e u mr I i. Sa nitarna oblast je odredila najskrb-neje vse, kar treba, da se ta strašna bolezen ne razširi.
— Utopljenec v Savi Utopljenec, katerega so pred 10 dnevi potegnili iz Save pri Konju in kate rega identiteta se sprva ni mogla dognati, je, kakor so poizvedbe pokazale, delavec Andrej Zarhtin iz Nadgorice pri L ubijani.
— za trgovce in obrtnike.
G kr. merosodni urad tem potom opozarja trgovce in obrtnike, da tehtnice in uteže, kateri so bili ce montirani zadnjič leta 1901, vse ostale mere pa, ki so bile zadnjič leta 1900 cementirane, morajo takoj precemeutirati dati. Dotična komisija stalno posluje, in kazen prestopka te postave ie občutna.
— Sankcijoniran deželno*
Zborski Sklep. Salep štajerskega deželnega zDora glede spremembe občinske meje med Krdovino in Ptujem je potrien.
— Kocian v Gorici. Vijoli nist g. J a r o s l a v Kocian je iz Ljubljane šel v Gorico in je v on-dotnem gledališču priredil koncert. Imel je isto tako kolosalen uspeh, kakor v Ljubliani.
— Poneverjenje Kakor smo že poročali, je tvrdki Petzoli & drug na Dunaju poneveril neki sluga 11 130 K 15 vin. Dotični sluga se imenuje Martin Zupane; rojen je v Smartnem v Rožni dolini pri Celju in je pristojen v Celje. Zupane je z Dunaja pobegnil in ga še do danes niso zasledili.
— Samomor. V Zagrebu se je ustrelil računski podčastnik Mihael Z u janČiČ, rodom iz Brežic Zupančič je bil šele 22 let star in šel je prostovoljno k vojakom in služil tudi prostovoljno že četrto leto.
— Izpraznjeno mesto potovalnega učitelja na Primorskem. C. kr. namestništvo v Trstu razpisuje pod št. 35.935/11-1903, novoustanovljeno mesto potovalnega učitelja za kmetijstvo s hrvatskim učnim jezikom. Dolžnosti takega učitelja so določene v posebnem službenem navodilu. Dotičnik mora potovati po njemu določenem kraju ter podučevati ljudstvo v raznih kmetijskih strokah, s poljudnimi predavanji in s praktičnimi demonstracijami. Nastavijo se pogodbeno in sicer prvo leto le na poskušnjo. Oni so pomožni organi c. kr. namestništva
v Trsta ter se eventuvalno pridele kakemu c. kr. glavarstvu. Prejemki so naslednji: letna plača 1800 K, stalni letni potni pavšal 1000 K, stanarina 300 K in pavšal za nabavo književnih in strokovnih pripomočkov 100 K, ki se izplačajo v naprejšnjih mesečnih obrokih. V slučaju povoljnega službovanja se letna plača poviša, in sicer dobe 4 štiriletnice po 250 K. Prosilci morajo vložiti svojo tozadevno prošnjo, opremljeno s spričevali o starosti, avstrijskem državljanstvu, o dovršenih študijah, o dosedanjem službovanju ter o jezikovnem znanju, najkasneje do 15. februvarija t. 1. pri c. kr. namestništvu v Trstu. Prednost za to mesto imajo prosilci ki dokažejo učiteljsko sposobnost za pouk na kmetijskih Šolah ter oni, ki so zmožni Še drugih deželnih jezikov.
— Turški „vice-l*ijtnant"»
Mestna  policija je aretovala včeraj zvečer nekega internacionalnega tata in sleparja Polioijski strežniški vodja Lovro Breznik je zapazil včeraj po-poludne pri krojaču Jožefu Globelniku na Radeckega cesti št. 2 v izložbenem oknu uniformo turškega mor narja in je šel krojača vprašat, kdo je tako uniformo naročil.  Krojač je povedal vodji, da stanuje pri Sever,u na Radeckega cesti št 3 neki človek, ki pravi, da je podčastnik v turški mornariei.   Stražniški vodja je dal tega človeka poklicati h krojaču, kamor je tudi prišel in dejal, da je Mirza Emir iz Jave in je pokazal tudi neko izkaznico, glasečo se nato ime. Govoril je slabo nemščino. Ko je Turek videl, da je njegova uniforma gotova, jo je takoj vzel seboj, vodja pa je šel poročat policijskemu načelniku, da se nahaja v Ljubljani turški častnik, ki se pa ni pri vojaški oblasti zglasil. Načelnik policijskega urada je odredil,  da se mu ta častnik takoj predstavi.  Le ta se je bil med tem že oblekel v uniformo in se je odpeljal na kolodvor, kjer ga je vodja Breznik dobil in se odpeljal ž njim na magistrat. K zaslišanju se je poklical tudi mestni voiaški poveljnik o. in kr. stotnik Karol Janiczek Pri zaslišanju je dejal Mirza Emir, da je »vice lajtnant« v turški mornarici, in sicer na ladji, ki je v Javi. Vedel je povedati ime ladje in po veljnika, častnikov in guvernerja. Pokazal je tudi vojaško dopustnico, na kateri  je   bil   podpisan komandant Bey in ki je bila veljavna za dobo štirih mesecev. Pripovedoval je nadalje, da je bil poslan z zaupnim pismom iz Jave k turškemu poslaniku v Madrid, odkoder se sedaj vrača domov. Potoval je čez Francosko in Švico ter je namenjen v Trst. V Ljubljano je prišel 4 t. m. in se nastanil pri  vdovi  Severjevi  na Radeckega cesti,   ker je  hotel  tukaj počakati pisma z doma.  Dejal je, da razume tudi laško, hrvatsko, poljsko, rusko in fiamsko (vlaemisch), katerih jezikov se je na svojem potovanju priučil. Vse to se je policiji le sumljivo zdelo, posebno,  ker  ustavljenec m vedel povedati imena turškega posla nika v Madridu in ker tudi ni imel turške Gziognomije. Policija je hotela brzojavno povprašati v Madridu, če je bil Mirza Emir res tam in kaj je imel opraviti, pa je še popred pre gledala   v antropometričnem uradu osobne popisance in fotografije mednarodnih postopačev in se je res našla v hudodelniškem albumu slika Mirze Emira pod imenom Ben Ali Sliko je bila poslala ljubljanski policiji hamburška pnlioija leta 1902 Ko se je fotografija M rzi Eniru po-ktiala, je priznal, da se piše Fra no Werner in  da je rojen 14 aprila 1883  v   Hmelistu,  pristojen  v Pod-brezin na češkem.  Zadnji čas je bil v M makovem zaprt,   odkoder je Šel v Madrid, češ, ker še ni Španske vi del in je v Madridu pri turškem poslaniku na podlagi dopustnice, katero je dobil v Cetinju od nekega Turka, si hotel izposlovati turški potni list. Ko tega ni dobil, je cdpoto*al v Belgijo, kjer je nekemu graŠčaku, Ru-bensu, izvabil 1200 mark. Predstavil se je temu grašćaku kot turški čast nik  in  mu  zastavil svojo uniformo. Is Ljubliane je temu graščaku pisal Še za 300 mark. češ, da mu ie denar pošel in da ne more dalje Ta denar si je dal poslati na adreso vratarja Schleva na južnem kolodvoru, katerega )e ravno včeraj hotel obvestiti o tem, da pride na njega denar, pa tega ni mogel storiti, ker je bil popred aretovan Franc Werner je prepotoval skoraj ves svet in je bil že večkrat zaradi tatvine  in goljufije kaznovan. Policija ga je izročila deželni sodniji. Na policiji je izjavil, da je sedaj, ko imajo že povsod antro pometriČne urade, huda za postopače in sleparje, ker se prehitro lahko do-žene njihova identiteta, tudi če se človek izdaje za Turka
— V Ameriko je odpotoval 8. i m. iz Idrije g. Josip Žorž, ab-solviran agronom v službo na koloniji S. Bernardino v republiki Paragvaj. Pogumnemu in podvsetnemu Slovencu telimo obilo sreče!
— Semenj. Dne 8 t m je bil( na semeni prignanih 681 konj ■ volov, 343 krav in telet, skupaj 102 glav. Kupčija bila je z goved r kakor tudi s konji jako živahna, k-. so prišli po govejo Živino Korošci in Moravci, po konje pa Lahi.
— Društvena godba prired
danes zvečer koncert za Člane v oro štorih g. Tostija (»Miramar«), Starj trg. člani so prosti, nečlani plačajo 40 vin. Začetek ob 8 uri zvečer.
— Posredovalno delo, vanje mestne posredoval, nico za delo in službe i Ljubljani v mesecu decem. bru. V primeri s prejšnjim mečem, kakor tudi z mesecem decem brom lanskega leta, je došlo v t> mesecu nekoliko manj oglasil take pri delodajalcih, kakor pri delojemai. cih. Ker osobito v tem mesecu uslužbenci splošno le malo službe menjujejo, je došlo skoraj več delo. ponudeb, nego delavoev in poslov posebno pri ženskem delu. Vendar so se došla naročila povoljno reševala. Posredovanje s vajenci in stanovanji je bilo le nesnatno. Oiira -se na celoletno posredovalno delo vanje je došlo oglasil skupno 5540 (lani 5333) toraj za 207 oglasil ve« Oglasila se razdele: 1973 ženskih m 620 moških delodajalcev, 2014 ženskih in 754 moških delojemalcev. 17 mojstrov in 4 ? i jeooi, 97 cddajateljev in 61 najem nikov stanovanj. V službe sprejetih je bilo 1287 ženskih in 401 moških uslužbencev. Stanovanj je bilo ed-Umh 22
— Hrvatske vesti. — Nezaupnico so voliloi v H*rodgovcu votirali svojemu poslancu Jovanu S tek o vicu pristiŠu mad|aronske stranke. — V Sarajevu je začel izhajati nov nemški list. To je tretji nemški list v deželi, kjer pred oar čujočim prihodom Avstrijoev živa duša ni znala nemški. — Ar eto vanje dr. Hin kovica se ni izvršilo, kakor se je poročalo po vseh listih, neg) se dr. Hmkovič mudi v Crkvenici neoviran na slobodi. — Proces dr. Potočnjaka. Obravnava preti dr. Potočnjaku bodn? 16. t. m. Obtoženi dr. Potočnjak je zahteval, naj se povabijo na razpravo razne priče, a sodišče mu )e le deloma ugodilo in ravno najvažneiših prič ui povabilo — V Sv. Kriiu-Začretju je bil shod narodnih vo-litcev. Shoda se je udeležilo kakih 2000 oseb.
— Najnovejše   novice —
Umetniški papež. Potrjuje seveda izide najbrže že v tekočem me« papeževa naredba glede cerkvenih umet nišfcih del. Naredba bo zapovedala, da se kipi in slike, ki nimajo umetniškega značaja, edstranijo iz cerkev; nada I Be   bo   priporočala skrbna ohranitev cerkvenih umetnin, kakor slik, kipov, oblek itd
— Ženske v državni služb; Švedska vlada je izdelala zakonski načrt, ki pripušča ženske v vse državne službe, ako imajo predpisane lastnosti. Izključene so le iz cerkvene, policijski1, konzularne in vojaške službe.
— Štrajk pomorščakov imajo v Barceloni. Vsa pogajanja so se ra/ bila.  Položaj  postaja opasen,  ker ne more nobena ladja zapustiti pristanišča Tudi tuji mornarji so se pridružili štr.* kajoČim.
— Na  lovu  ustreljen g*
š č a k. Na posestvu gališkega graščaka, bivšega buzarskega ritmojstra  1 r s a de I rs a so imeli tc dni velik lov. Pri tem je neki lovec  vsled neprevidnosti graščaka ustrelil.
— Novi topovi na Nizozemskem. Prva zbornica je dovolila 7 nu lijonov  za  nove  brzostrelne Kruppovo topove.
— Veliko poneverjenje. Bla gajuik neke velike strojarue  v Turu. Terracini,  je  poneveril svoji tvrd^ več stotisoČ lir, pri „Banca di Roma pa je najel na ime svoje  tvrdke naJ milijon lir ter zbežal v inozemstvo.
— Misijonar s 23 zamor ei utonil. Na reki Kongo se je prekueuil Čoln angleške misijonske družbe, pri Čemer je utonil eden misijonar in 83 zamorcev.
— 168.000 K ukradenih je bilo na Dunaju bivšemu milarju Ssbwei-zerju. Schvveizer je prešteval denar ter se za trenotek odstranil, ne da bi bil blagajno zaklenil.
— Prezidava berolinskih gledališč. Vsled požara gledališča v
Čikagu je vlada odredila, da se morajo v letošnjih počitnicah prezidati vsa be rolinska gledališča  v  smislu varnosti pred ognjem.
* Ženski porotniki. Dne 20
m. m. se je vršila v čikagu prva porota v Ameriki, pri kateri so sodile ženske. Bilo je Šest ženskih io šest moških porotnikov. Poroti je bilo razsoditi, ali se naj neka osem letna deklica odda v pobol|ševalnieo. Mati je izjavila, da bi hčerka brez
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 6, dne 9 januvarja 1904.
nje gotovo umrla. In ženski porotniki so razsodili, da se mati s hčerjo vred odda v poboljdevalnico. Moški tovariši so to razsodbo potrdili.
1 Kitajski zdravniki. Na
Kitajskem je baje čudna navada, da mora vsak zdravnik pred pragom svoje hiše uzgati toliko lučtc, kolikor bolnikov mu je v istem letu umrlo. Takole okoli novega leta so hiše, v katerih stanujejo zdravniki, uprav čarobno razsvetljene. Nedavno se je zgodilo, da je nekemu Kitajcu ponoči zbolela žena. Mol je šel iskat zdravnika. Kmalu je našel hišo, ki je bila le slabo razsvetljena: le šest lučie je brlelo pred pragom. Kitajec si je misli), tu mora stanovati prava izjema zdravniške učenosti. Vstopil je ter naravnost vprašal: »Ali si zdravnik?« — »Sem!« — »In kdaj gi se tu naselil?« — »Šele včeraj zjutraj « — Kitajec je vzel kito pod pazduho ter zb-žal.
* Iznajdljiv pesnik. Eden izmed najodličneiš h francoskih pesnikov dela za svoje knjige izvirno reklamo, ki ga prav nič ne stane. Kadar izde nova zbirka njegovih poezij, izgube razni pesnikovi prijatelji 1—4 izvodov dotične knjige na raznih pariških ko'odvcrib. Najdene knjige pridejo v posebno pisarno, od tu pa v državno zalogo za najdene reči. Ako se lastnik ne oglasi, preidejo knjige v državno last. Država jih z drugimi najdenimi rečmi vred razpiše za javno dražbo. Več tisoč lepakov po celem Pnrizu naznanja iavno prodajo. Pri knjigah se navede tudi naslov in avtor in na ta način zve ves Pariz za izdane pesmi.
* Velik vojaški talent je vsekakor veliki vojvoda^Friderik Franc IV. Meklenburg-Šverin. Dasi šele 21 let star, povzdignil ga je nemški cesar o Novem letu za generalnega majorja. Za dosego te šarže je potreboval nekaj nad 10 let, dočim sme izmed vsakih sto Častnikov biti eden vesel, ako jo doseže v 40 letih. Z 10. letom je postal „veliki" vojvoda podčastnik pri S9. grenadirskem polku ter se kazal po garniziji v uniformi. Z 11 letom je bil že poročnik, s 15. stotnik, z 19. pa, ko je nastopil vlado, postal je polkovnik. In sedaj je general. Vrhutega je imetelj nekega dragonskega in ruskega jrenadirskega polka. V Častniških krogih prorokujejo mlademu generalu $e lepo — bodočnost. Navadni človek pa si pri tem misli : veliki vojvoda je ali izvenredni vojaški talent, ali pa je
encral biti sploh igrača.
* Električne batine. V napredni Ameriki ne le da pobijajo na smrt obsojene z električnim tokom, temnč so upeljali zadnji Čas ponekod elektriko tudi v kaznilnice v ta namen, da — oatepe uporne kaznjence.   V ta namen
e mora kaznjenec uleči v kad, ki je za par centimetrov napolnjena z vodo. V vodo se potem vtakne en magnetični pol in drugi pa se ovije z gobo. Tol z gobo se potem pritika na tiste dele telesa, ki naj dobe batin. In tako :epeni prejme sunke in udarce, ki jih se dolgo krepko Čuti. Škodljive pa take batine niso, nasprotno so zdravniško proglašene za zdravilne, posebno za nervozne in revmatične osebe.
* Cekini na njivi. Neki kmet Montromble (Francosko) je kupil nedavno njivo. Sredi njive je stala stara hruška. Ko je kmet isto podrl ter korenine izruvalj našel je pod koreninami lonec cekinov s podobo kralja Louisa XIV. Cekini imajo vrednost 25.000 t aukov. Polovico jih dobi najditelj, po lovi c o pa država.
"Šef macedonskega orož-ništva, italijanski general E de Giorgi*, je rodom iz Suse v P»e-montu ter star 59 let. Lf»ta 1865 je postal poročnik ter je siuž.l do leta 1875 pri ženiji. Pozneje je bil poveljnik 46. pehotnega polka, načel nik glavnega štaba pri 4. voju, po veljnik caHfeUfee brigade in končno poveljnik divizije v Catrlianju v Sardiniji. Svojo šaržo in ćinovni red v italijanski armadi obd:ži ter se more vsak čas vrniti na svoje dosedanje mesto HvaHjo ga kot cdločnega in zelo izobraženega moža, ki govori šli. i jezike.
* Mestvor. V M*roš - Ludešu je rodila žena Teofila Bt-rkešana žensko bitje, ki je bilo bolj podobno govedi kot človeku. Na glavi je imelo naprej štrleča dolga ušesa, na čelu izrastek podoben rogu. Nadalje je imel otrok dva močna zoba, roke brez prstov, ki so do laktov bile po sobne živalskim nogam. Ta nestvor je živel le dva dni. Krstili so ga za Marijo.
' Razburljiv p 'zor. V pokrajini Cagavan na Filipinih so nedavno obesili pet morilcev. Obešat jih je prišel v tem poslu izurjeni Amerikanec iz Manile. Čez osem minut so vzeli obešence z vrvi, zdravnik je spisal mrtvaške liste in mrtvece so zanesli v neko zapuščeno cerkev. Ko je prišel zvečer grobar po trupla, da bi jih pokopal, našel je Štiri »mrtvece" po konen, lo peti je bil mrtev. In sedaj je nastala nova težava. Dvakrat se ne sme nikogar usmrtiti, pa tudi med žive se .obešencev* ne sme
šteti. Uradno so in ostanejo mrtvi. Nobena država jih ne more sprejeti za svoje državljane, nihče jim ne more dati kake listine, razun mrtvaškega lista; vsled tega se ne morejo poročiti, pred sodišči ne morejo nastopiti ne kot toŽitelji ne kot priče, kajti izgubili so vse pravice na svetu.
* Velikanski pogreb so priredili v Čikagu žrtvam znane g'eda-lišČne katastrof*. Pokopali so isto časno vseh 587 ponesrečenih. Skoraj celo mesto se je udeležilo pogreba. Nad polovico mrtvecev so pokopali v skupne grobove. V enem grobu je pokopanih 34 učiteljic
* Bogato darila. Francoski bogataš Jacques Siegfried je podaril zavodu »Institut de France« svoj sloveč grad Langeais v Tureni. Ves grad je bogato opremljen v slogu XV. stoletja ter reprezentuje zgodo vinsko vrednost več milijonov. Siegfried je prepotoval trikrat ves svet, da je nabral čim več zgodovinskih zanimivosti za svoj grad. Grad je dal sgred ti Ludovik XI leta 1460 ter je dandanes najbolj sloveč v oeli Francoski
* O Grillparzerju se pripoveduje: Nekega dne je prišel k njemu mlad dunajski meščan ter prosil pesnika, naj bi napravil njegovim starišem primerno pesmico za zlato poroko. Delo ne bo zastonj. Pesnik, ki je bil ravno dobre volje, je obljubil ter tudi v par dneh odposlal dolgo himno. Dobrodušni meščan se je tudi takoj oglasil pri Grillparzerju ter ga vprašal za račun. Seveda je pesnik odločno odklonil kako nagrado, pač pa je vprašal meščana, kako mu pesem ugaja. Ta je povsem hvalil nekako zmedeno, a ko mu je pesnik velel, naj brez obotavljanja pove svoje misli, je mož odgovoril: „Res lepa je pesem in nič ne smem na njej grajati — toda veste, malo predolge so pa res bile kitice, kajti potreboval sem jih za terto da jih s sladkorjem nanje napišejo.
* Knežji slepar. Belgijska policija je prijela v Brnselju kneza Karla Looz-Cor8warem, ko se je pripeljal iz Pariza. Obdolžen je, da je izvršil sleparij za 900.000 frankov. Policija ga je v Parizu že pol leta zaman zasledovala. Bil je že leta 1896. zaradi sleparij pred sodiščem, toda takrat so ga oprostili. Sleparski knez je vnuk kneza de la Paix; ki je posredoval ba-zelsko mirovno pogodbo.
* Premeteni Saksonec. Na italijanskih železnicah se navadno ne potuje posebno udobno. Vendar se je v nekem neapoljskem hotelu hvalil dobrodušni Saksonec v prijateljskem krogu, da potuje po Italiji kakor kak knez. Vsi so hoteli vedeti, kako to napravi. Saksonec jim je razložil: „Moj princip je, vstopiti le v vozove za nekadilce. Izberem si primeren prostor ter se zamislim v časopis. Med tem časom prihajajo v kupe Italijani navadno s smodkami v ustih. Par minut pred odhodom vlaka odložim časopis, privzdignem klobuk ter rečem zelo uljndno: „Pardon Signori vietato fu-mare!" (Oprostite gospodje, kadenje je prepovedano.) Učinek je čudovit. Vsi potniki pograbijo svojo prtljago ter hite v drug kupe. Ko odidejo, začne se tudi vlak pomikati. Jaz sem sam, se udobno raztegnem ter si — nabašem pipo — vajen sera namreč pipo kaditi :. Vsi so se čudili Saksončevi prekanje-nosti, le to jim ni bilo prav jasno, zakaj pusti Italijane vstopiti ter jih šele pozneje opozori, da jc kupe za nekadilce. Tudi to jim je Saksonec pojasnil: „Ka-dilci zasedejo v mojem kupeju prostore in nekadilci si poiščejo med tem časom druge prostore. Ko imajo vsi potniki svoje sedeže, potem Šele rabim svoje hišno pravo.
* Sramežljiva qlatJali*£na igralka. Igralke malih pariških gledališč navadno ne poznajo preveč sramežljivosti ter se na odru rajše kažejo v prozornih tančicah kot v težki obleki. Častna izjema pa je vsekakor gospica Carlier, ki se je rajši dala tožiti zaradi prelomitve pogodbe, kakor da bi bila v Atheneeju cvetka ljubezni v prozorni obleki. Toda prišla je z dežja pod kap. Sodniki se namreč nočejo prenagliti ter so pri prvi obravnavi sklenili, da naj prinese tožena k prihodnji razpravi dotično prozorno obleko. In skoraj gotovo bodo sodniki zahtevali, naj jim dokaže sramežliva obtoženka ad oculos, ali je obleka res nedostatna. A kaj potem? Sramežljiva umetnica bi se vsekakor laglje pokazala občinstvu pri motni luči na odru kot sodnikom pri belem dnevu.
* Nune podedovale 60 mi« I i Jonov. Ves Pariz se sedaj bavi z nunsko kongregacijo as u m cionisti nj. To je red ženskih jezuitov. V ta samostan je prišla pred osmimi leti Marija de la Cousino, mlada bči južnoameriškega milijonarja, ki je zapustil svoji edinki 60 milijonov in bogate bakrene rudnike, ki so nesli mladi novici 2 milijona na leto. Nedavno je mlada dama umrla. V oporoki je zapustila celo svoje premoženje nekemu Evgenu Ro-lan d-G osselinn, ki ga ni nikdar v svojem življenju videla, niti vedela sploh za njegovo ime. Roland je namreč le slamnjak, posredovalec, dočim
je dedič 60 milijonov nunski samostan. Vsled novega zakona neavtorizovani samostanski redi ne morejo biti pravni dediči. Ker pa tudi osebe, ki položijo samostansko obljubo uboštva in pokornosti, ne morejo delati veljavnih oporok, imele so pretkane nune milijonarko do njene smrti le za novico v samostanu. Ko je prišel čilenski konzul v samostan po milijonarkino zapuščino, pokazale so mn nune le nekaj starih knjig, fotografij in rožni venec. Tudi tega niso hotele vedeti, kam sta prišla vsakoletna dva milijona, ki jih je dobivala iz rudnikov. Trnplo izkopljejo in obducirajo, da se zve, kakšna bolezen je milijonarko tako naglo pobrala.
■ Časopisje v Evropi. Najnovejša statistika izkazuje, da se je leta 1904 od lanskega leta pomnožilo nemško in slovansko časopisje, in sicer nemško za 206 na 4994, češko za 61 na 957, poljsko za 18 na 322, rusko za 11 na 171, malorusko za 5 na 48 in slovensko za 1 na 59. Razun tega izhaja 586 francoskih, 478 angleških, 332 italijanskih, 122 madjarskih, 38 grških, 32 nizozemskih, 40 švedskih, 33 danskih, 26 srbskih, 16 španskih, 15 bolgarskih, 13 hebrejskih, 12 arabskih, 7 latinskih, 5 slovaških, 3 rlamski in po 2 portogiška, finska in armenska časopisa.
* Uporna občina. Občina Counozouls blizu Limouxa na Francoskem že dve leti ni plačala nikakih davkov ter jih tudi v bodoče noče plačati. Kmetje so obvestili oblasti, da bodo vsakega uradnika ali iztirjalca obesili, ki pride v občino. Kmetje so si nakupili 80 pušk ter se organizovali za slučaj, da jih napadejo orožniki ali vojaki. Vzrok upora je tožba občinarjev z nekim pariškim bogatašem, ki je kupil neki občinski gozd, dočim kmetje trdijo, da je gozd še vedno njihova skupna last. Niti lastnik niti kdo od oblastnij si ne upa priti ogledat pre-pornega gozda. Osrednja vlada je naroČila prefektu, naj na vsak način reši to afero, a kmetje so izjavili, da preli-jejo zadnjo kapljo krvi, preden jim kdo vzame gozd.
Telefonska in brzojavna poročila.
Javornik 9. januvarja. Pri občinski volitvi na Koroški Beli smo naprednjaki sijajno zmagali. Tudi na Gorenjskem se dani
Javornik 9. decembra. Živela narodno-napredna stranka občine Korcška Bela! Košir dani se! Napredni opazovalci.
Dunaj 9 januvarja „Neue Fr Presse" poroča v današnjem ju tranjem listu, da je vojno ministrstvo svoj načrt vojaškega kazenskega postopnika umaknilo. „Freradenblatt" pravi z czTom na to v svojem večernem listu, d a je ta zadeva v istem stadiju, kakor je bila tedaj, ko sta se sešli delegaciji — elaborat je vsled prememb, ki jih zahteva ogrska vlada, v nevarnosti
Dunaj 9. januvarja, Oficijozno se razglaša, da se cesar Franc Jožef, ko pojde na Angleško, da vrne kralju Edvardu obisk, ne ustavi v Berolinu
Dunaj 9 januvarja V arzeaalu se delajo zadnji poskusi glide novih topov Ti topovi bodo v nekaterih tednih gotovi.
Praga 9 januvarja. S cesarsko naredbo se je dovolilo pobi-birati deželne doklade v d )sedanji višini, kakor je sklenil deželni od bor, s pogojem, da se deželni pro račun naknadno odobri. Vendar velja to dovoljenje le do konca sušca 1904, iz česar se sklepa, da se deželni zbor do tedaj skliče, da sprejme proračun
Rim 9. januvarja Nemški de-legatje so prispeli sem ter se takoj začnejo pogajanja za obnovitev trgovinske pogodbe, kakor brž se vrneta v Rim ministra Giolitti in Luzzatti.
Rim 9 januvarja. Italijanska vlada je obvestila ruskega in ja ponskega zastopnika, da v slučaju vojne ostane popolnoma nevtralna
Rim 9. januvarja Japonski ladji, ki se nahajata v Genovi, Se nista odpluli. Tu se sodi, da Japonska ne napove vojne, dokler nista ti dve vojni ladji na varnem
Pariz 0. januvarja Japonsko poslaništvo razglasa
vest, da so Japonci v Koreji že kaj vojaštva izkrcali, kot popolnoma neresnično.
London 9 januvarja Vse vele-sile so izkrcale nekaj vojaštva, da bi varovalo njih zastopstva v glavnem mestu Koreje. Amerikanskim vojakom so Japonci zabranili porabo železnic.
London 9. januvarja, Angleška pehota, nastanjena v Hon-kongu, je dobila nenadoma ukaz, naj se pripravi na odhod. Za transport so v pristanišče že priplule dotične ladje. Kam se bo vojaštvo odposlalo, se skrbno prikriva. Meni se, da v Peking, ali pa v Korejo.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Naslanjaj e se na naše sobotno poročilo se na svetovnem žitnem trgu do 8. t. m. ni mnogo spremenilo. Napetost cen sicer ni odjenjala, pa se tudi ni mogla mnogo dvigniti. Položaj je namreč v kratkem naslednji: Začetemu dviganju cen so hoteli iskati nekakih posebnih nepričakovanih vzrokov
— kontiikt na vzhodu pa je plaval nad borzami, kakor zli demon, ki bo vsak bip pričel z uničevanjem. Kakor pa se je položaj v teku tedna razjasnil, je bila splošna hos posledica večje potrebe  blaga. Tako je bilo v Ameriki
— ravno tako tudi pri nas. Mlini so, ne ravno iz špekulacije, ampak iz običaja in potrebe pokupili mnogo blaga
— čim več pa gre blaga iz trga, toliko bolj se dviga imeteljem blaga upanje, da bodo svoja skladišča lahko prodali in toliko bolj odločno zahtevajo za točno blago višje cene. Preteča vojna pa do sedaj niti pri Angležih ni mogla vplivati na cene. Edina Francija skuša s tem strahom vplivati na tendenco in je že nekaj dosegla — pri nas do danes tega ne moremo trditi.
Pšenica za spomlad je pridobila 5 vin. in nagiba raje nizdol. Včeraj je notirala 7*95/96, bila pa je v tednu še par vin. višja. Za jesen je pridobila do 7 vin. in notira 7.74/76.
Za točni odjem se je podražila za dobrih 10 vin., vendar pa nima posebnega poguma za nadaljne poviške, ter se le bolj s silo vzdržuje na priborenih višinah. Ako povprašanje nekoliko odneha, in vzhod razpor mirno poravna, na kar bi skoraj lahko sklepali iz splošne svetovne žitne tendence — od nehati bo morala tudi pšenica.
R ž je v zadnjem tednu dosegla najvišjo ceno 0*73, notirala je včeraj 6-71 ter pridobila v celem tednu 3 vin.
Koruza se polagoma giblje kvišku namreč za termin, ki je bil včeraj r>-28 torej pridobil 7 vin. Točno blago pa se hitreje draži, posebno je Trst znatno dvignil cene za inozemsko koruzo, ki je doslej z uspehom tekmovala z ogrsko in balkansko.
C i u k v a n t i n je v zadnjih dneh pridobil nekaj rellektantov in se tak-»j po prvih kupčijah povspel ua višjo ceno.
Oves seje v teku tedna dvignil za spomladanski termin do 5 57, pridobil torej 4 vin. Konzura je dokaj enakomeren, zato pa se tudi efektivne cene vzdržujejo.
Moki seje odprl nekoliko boljši konzum, zato se j« cene v zadnjih dneh v kratkih presledkih dvigajo — sicer pa se moka ravna po tendenci pšenice, tudi ako ni posebnega kon-zuma.
Kava superior je notirala 2. t. m. 186, včeraj 192 v Ljubljani — in pridobila torej C vin.
R i ž je ostal nespremenjen. 2 t. m. je notiral po kvaliteti 19' a do 55 franko Ljubljana — včeraj še ravno tako.
Olje je notiralo 2. t. m. 75 do 78, včeraj nekoliko nižje 64—77 franko Ljubljana.
Sladkor seje za malenkost napel ; 2. t. m. je notiral 68 do 69, včeraj 68l/4 do 69.
Češ pije so se nekoliko podražile in notirajo danes v Ljubljani 37 do 45, dočim 2. t. m. 36 — 44.
Dsiinosti slavonskega trgavca so.-
1. ) Dopisovati v slovenskem jeziku, bodisi z Nemcem ali Lahom.
2. ) Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd.
3. ) Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar!
lC Častite naročnike „Slovenskoga Naroda", katerim poteče koncem tega meeeoa bodisi mesečna ali četrtletna naročnina9 prosimo vljudno, da na daljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Za prebivalce mast, uradnika I. t d.
Proti ce*kotam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega d u Se v -nega dela je aprav neobhodno potrebno domaČe  zdravilo  pristni TfMoll-ov Seidliu-
Rraiek", ker vpliva na prebavljenje trajno i uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek.   Škatljica velja 2 K. Po po&tnem
SoTzetji razpofiilja to zdravilo vsak dao »kar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tucnlauben 9- V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLLr-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. 3 8—1
od 80 kr. naprej per m, zadnje novosti.
Svila za ples
Franko in ie oesrlnjnes se pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo poŠto.
Tovarna za svilo Ilennrberc, Ziirleli.
4 (76 -1)
Pri /drm ljenju različnih mu
se mora gaziti, da se rana Sele takrat popolnoma zaceli, ko se je že odstranilo la oje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako ne* snago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano .prasko domače mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a
„Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (70614) Glavna zaloga: Dunaj, L, Prsdlgergasss 5.
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Radi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi.
Hllfiir-no prrlzUuMfiio > odllenl ztlruinllil g-tt priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah in droger jaht kot prašek 1(X) gr K 6—, v tabletah 100 kosov K 1 60 in v čokoladnih tabletah 100 koso? K 1 80. Poalednje nalaae mm otroke. 2998—16)
Vprašajte svojega zdrav nlka*
Edino čistilo za zobe brez UI «11 u ki so ga zdravniki preizkusili la pripjroJili je pristni
Anatherin |
c in kr dvornega zobnega zdravnika dr. «1. Ci. Poppa. Dunaj, XIII ti.
Pristen le v gori vpodobljeni steklenici z viSnjevu franc. etiketo zlat tisk) in mojo firmo po K 2 80. K 2 in KI
,Že več let rabim samo Va5o ustno in zobno vodo „Anatherin" in se vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me začno boleti Z1 bje, ali da j:h celo izgubim Le VaSa uatna voda mi hrani zube sveže in zdrave." A. *pltul«l4v, veleposestnik.
.,Aiiaitierlift** ereme za zobe v li nčkih je kaj prijetna in zobe temeljito čisti, jih ohranjuje zdrave in svetlobele. Komad po 60 vm.
Dobiva se v lekarnah in boljših trg nah. kakor tudi pri oY. JI. ttrhinltt v 1J ubij »nI. (2^6-0)
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskiin nadzorstvom.
Destilerija
Camis i Stock
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica K 5'—, 1, steklenico K 2 60 — Na prodaj v boljših trgovinah. 11
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dirano in odatratnjujc* neprijetno napo la ta nt.
t •Irhlenlea m aiatodoni 1 ML.
Melusine zobni prašek
t sltatljlea OO vin.
Razpošilja se vsak dan a obratno pošto. = Edin« isl(
Zaloga vseh. preizkušenih zdravil , medlo, mil, medlolnalnlh Tin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurglonlh obves, svetih mineralnih vod 1. t. d.
Del lekarna Milana Leuteka i Ljiljani, Rnljiia cista it 1
polet novozgrajenega Fran Jotetovegm
JabiL mooM. 38-1
* Lekarnarji« Julija Sehau-manna sol za želode« je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerednostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana. Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schauinannova sol za želodec.
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot prime? vsakdanji kavni pijači.
■J)
Darila.
Upravništvu našega Usta so cposlal : Za   družbo   sv.  Cirila   in   Metoda:
Od novoletnih voščil v prid družbe so se odkupili: gospe Ivana Supančič in Ivana Treo za 4 K in gospica Antonija Kadivec z 2 K. — Gospod Josip Seljak v Idriji nabral 5 K 20 vin. — Gospod Ivan Straus, Podbrdo 3 K. — Gospod Križa, Rakek, 10 K 36 vin., darovali prostovoljni strelci na Uncu, k temu znesku dodal je gosp. Meliva 2 K. ■— Gospod Vinko Berce, nadučitelj v št. Janžu 9 K, darovala vesela družba pri Prijatelju. — Gospica Kristina Demšar, učiteljica v Šmartnem pri Litiji 10 K, darovale Smarčanske kot odkupnino od novoletnih voščil. — Gospod T\vrdy Alfred 3 K 80 vin., kot zbirka male slovenske internacionalne družbe na Silvestrov večer v gostilni gosp. Gregorca ,pri Jelenu* v malem Mengšu.
— Gospod Anton Tomšič v Ilirski Bistrici 2 K, nabral med nekaterimi gospodi kot kazen za nepotrebno nemškutarenje v tukajšnjem ^hotelu „Ilirija-. — Gospod Ferao Špilar v Št. Petru na Krasu 56 K 50 vin., kot odkupilo tukajšnjih rodoljubov Ciril-Me-todove podružnice od novoletnih voščil — Gospod Dragotin Pribil, tajnik Čitalnice v Kopru 12 K zbirke ob priliki 25 letnice te Čitalnice. — Neimenovan v Radečah pri Zidanem mostu 12 K, nabrano pri odhodnici gospoda notarja in gospe notarjeve iz Radeč
— Gospod Josip Šefer, restavrater pri Per-!esu v Ljubljani, 10 K. — Tonica Majzeljeva v Beli cerkvi 16 K, in sicer 10 K darilo nekega gospoda za zgubljeno stavo, 6 K je pa zbirka od praznikov. — Skupaj 162 K 6 vin.  Živeli nabiralci in darovalci!
Za Prešernov spomenik. Gosp. Vinko Berce, nadučitelj v Št Janžu 7 K 71 vin., darovala vesela družba pri Prijatelju. — Gospod Milan Lenarčič na Vrhniki 85 K 36 vin., kot prebitek vrhnižke veselice slovenskih visokošolcev v prid spomeniku. — Gosp. Anton Štemberger, Braniča, Štanjel, 1 K. — Skupaj 91 K 7 vin. Živeli darovalci in prireditelji!
Za nesrečne Macedonce : Gospod dr. Albin Poznik v Rudolfovem 17 K. — Srčna hvala ! — Svoto smo izročili gospej Terezini Jenkovi v Llubljani
Za sklad za vsesokoiski shod v Ljubljani so darovali na sinočni seji polnošte-vilno zbrani odbirniki ljubljanskega Sokola kot prvi svoj prispevek 30 K
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 28. decembra do 5. januvarja poslali prispevke p n gg in društva: „Slovenski Narod- 19815 K, „Slov. Gospodar" 16i K, „Slovenec^ 64 K, Fr. Košir v Krškem zbirko 13*20 K, J. Škerbinec v Višnjigori zbirko 33-30 K, dr. J Dolenec v Ljubljani 20 K, Fr. Gartner na Vranskem za rOrm. spom." 8 80 K, R. PeruSek v Ljubljani 10 K, dr. K. Janežič v Voloski 40 K, J. Košmelj v Begunjah 5 20 K, Fr. Krambergar v Kopru 4 K, M. Erzar v Semiču 3 20 K: po 5 K: L. Einspieler v Celovcu, Jos. Rozman v Celovcu J. Knific v Tomišlju, A. Aškerc v Ljubljani, M. Škerjanec v Moravčah, V. To-mic v Trebnjem, dr. R. Repič v Št. Vidu, V. Pola* v Tržiču, J. D. v Ljubljani, D. Ne-manić v Sarajevem, Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja; po 3 K: A. R Podlesnik v Ribnici (Staj). Fr. Pokorn v Besnici, Iv. Murnik v Ljubljani, A. Tomelj v Ornem VThu, A. Roblek v Radovljici, A. Bojanec v Suhoriji, Fr. Hubad v Ljubljani; Mohor-jani: v komendaki dekaniji 2082 K, v Naklem 3 K, v Podgorju 5t50 K; posojilnice: v Rožu 100 K, v Metliki 20 K, v Rajhenburgu 10 K, v Makolah 50 K; podružnice: ženska v Kranju 91 K, v Žužemberku še 4 K, na Vranskem 1V2 K, iz-venakademična v Gradcu 60 K, moška v Gorici 2880 K, moška v Kobaridu 60 K, moška in ženska v Kamniku še 7 K, v Cerknem 4218 K. Za družbeni „Koledar" je v tej dobi od 63 odjemnikov družbi dofilo 84*90 K. — Družba je v preteklem letu imela skupnih dohodkov 43335*13 K in izdatkov 4-255117 K.
Blagajnlštvo družba sv. Cirila in Mstoda.
Meteorologično poročilo.
Valna nad morjem 800*8. Srednji mnćai tlak 786 0 mm.
Jan. |	Čas opazovanja	Stanje barometra V mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
8.	9. EV.	738 7	— 15	si. sever	oblačmo
9. •	7. sj. a. pop.	7363 T373	12 57	si. j zahod si. s vzhod	oblačno del. jasno
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurai dunaj. borze 8. januvarja 1904.
>alozt»nii papirji.
4 2°,0 majeva renta 4 2°/0 srebrna renta
4;l 4°
o
avstr. kronska renta zlata „
4°/0 ogrska kronska „ 4°/o      „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4'Za0 • posojilo mesta Spljet
*■/■• a 4i, o/
Zader
0 bos.-herc. žel. pos. 1902
4°/# češka dež. banka k. o. 4%     „     „      „    ž. o. . 4Vi°/o zst pismagal d. hip. b.
peSt. kom 107o P*.
k.   o. z
4l'/.'0zast. pisma Innerst hr.
4V
.... hip. ban lokalnih že-
1/ */ 1 7
emisije
ogrske cen.
dež. hr. .....
o z  pis. ogr. *Vs7t Obt ogr.
leznic d. dr.....
41 V o obl češke ind. banke 4° 0 prior Trst-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. žel. . . . 3°'o »t juž. žel. kup 4\ ,•/« avst. pos. za Žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1854 . „     „ „ 18601 j n     >«  m 1864 „    tizske .   . . „    zem. kred. I.
»» H M **
„    ogr. hip. banke   . .
„    srbske a frs. 100*—
turšae......
Basilika        srečke .   . .
Kreditne          „ ...
Inomoške         $l ...
Krakovske        „ ...
Ljubljanske       „ ...
Avst. rud. križa,, . . . Or
Rudolfove         „ ...
Salcburške       „ ...
Dunajske kom. „ ...
l>elnie«.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „       . .
i Živnostensks „ . . Premogokop v Mostu .Brtii) Alpinske montan .... Praške žel indr. dr. .   . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Čašie sladkorne družbe . .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 rcarke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji ........
i Denar
100-45 100 40 K 060 120 25 9880 11895]
100-— 100 —
100- —
101- — 100—1 100 — 10175
107 —
m1
10050 100-—
100 — 100-50 98*5b| 99 50 304-76J 100-65
180-184 40
*57 — 163-2*150 284-264 — 92 — 128'50 19-10 464 — 81 — 79 — 70— 63-2*76 65-77--. 493-
I Blago
10065 10060 IOJ'70 120'46 99 — 11916 100 75 100 — 100 — 10190
100 60 100-50 102-
1G700 102.—
10150 10070
101 — 101.50
100*50 306 75 10165
190 — 186 40 260 — 10560 297 — 288 — 269 — 93-80 129 50 2010 473 — 88 — 83 — 74 — 54 — 27 75 68 — 82 — 503-—
84-671 — 1581 — 67375 759 — 254 — 682 — 420-1893 — 479 — 375'—j 443 — 155—,
1132: 19 <j5 2344 2 94
11720 95-20!
25260 484
85 — 672 — 1691 — 674 75 760 — 255 — 686-421 -1897-— 481 — 380-— 446 — 157 —
1137 1908 23 52 2402 117 37 9540 25350 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. januarja 1904. Termin.
Pšenica za april . .
okt. 1903
za 50 kg K 775
Rž „   april     .   .   . „
Koruza „ maj 1904 . . „ 0?es     ,, maj   .... „
Efektiv.
Nespremenjen.
50 50 50 50
7-72 669
5-28 5-56
Mraamja vtsrajsaja tsmpsratara: — 10f. normale: ^2*7°. Makrinav 24 arah : 00 nun-
„Slovenski Narod*
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
I. Bizjak, Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10.
L. Blaznik, Stari trg št. 12.
M. Blaž, Dunajska cesta št. 11
H. Dolenc, južni kolodvor.
M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10.
škofja Loka;
Matej Žigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Kari Florian, knjigotržec. Bled:
Ivan Pretnar, trgovec.
Bohinjska Bistrica: Mijo Crobotek, trgovec.
Ribnioa: Ivan Lovšinj trgovec.
Logatec: Makso Japel, trgovec.
št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želee.
Celje:
Marija Miklauc, trafika v .Narodnem domu".
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
Celovec. Josip Sovva, časopisni biro. Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
M   Bevk,  P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1.
M. Majcen, ulica Miramare št 1.
Št. Stanič, ulica Via Molin pic colo št 8.
Reka:
A. Potošnjak, Via del Molo.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naše ljube matere, žene, hčere in sestre gospe
Karoline Blanč
rojene Rozina
kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo naj pri-srčnejšo zahvalo Posebno pa se ie zahvaljujemo prečastiti duhovščini, cenjenim gg pevcem pod vodstvom g. Pleskoviča za preganljive žalo-stinke pred hišo in na pokopališču, kakor tudi vsem udeležencem za tako častno zadnje spremstvo. 96
Šmartno pri Litiji, 7.jan. 1904.
Žalujoči ostali.
6—1
Priporoča se, paziti na to znamenje, nž^ano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Peter Keršič
tovarnar vozov v
priporoča
veliko izbero =
67—1
vozov m sani.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXIII. (1903).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki oamerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vam leto g K 20 h, pol leta 4^K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za vsa neavstrijske deželo 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
Cena vžigalic: («71-8)
1 orig. lahoj g 500 zavitki (normal) K 48.— franko Ljubljana2 °/0 popusta,
f
VŽIGALICE
drutbe- %v. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv rVrdang v Ljubljani.
1 •   vZig.iu?» ' -
. i.'VBL  \rr i
2 orig. zaboj a 500 zav. (Flaming) K 52*— franko Izubijana, 2% popusta
Iv. Perdan, Ljubljana.
Učenec
primerno izobražen, zdrav in iz po Atene hift>, se sprejme takoj
▼ pr'avno trafiko in m*iann trurovmo v Mokronogu na Dolenjskem.
Por>udb* ae naj adresirajo: Strel, Mokronog. 42—3
Prostori delavnica in malo sianoraoje
se da takoj ali pozneje v najem.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 86—1
Dobro idoča
81—1
g©5tilna
▼ sredini  mesta Ljubljane ee proda.
Ponudhe na} se pošiljajo na upravništvo »SI. Naroda« pod fit 5000.
Slovenci!
Spominjajte se na to, da Btoji v Ljubljani
Narodni dom
in v njem
restaravcija.
Toči se vedno sveže plzensko pivo in pristna vina. Izvrstna kuhinja Nizke cene. Točna postrežba. Za gospode slovenske vi-aoko&olce priredil aem v kavarni posebno sobo z biljardom in dragimi igrami.
l8totam se sprejme še nekaj gospic, ki se žele učiti kuhanja Pouk se vrši pod nadzorstvom kuhinjskega predstojnika.
Z odličnim spe Štovanjem
IVAN KENDA
t?7-l RESTAVRATER.
Posojilnica za SorJražico in okolico
zadruga z neomejeno zavezo
v Sodražici
ima
v nedeljo, 17. januarja 1904
ob treli popoldne
v posojilnični pisarni
redni občni zbor
s sledečim sporedom:
1. Pozdrav ravnatelja.
2 Po?o5ilo in letni račun.
3. V l.tev načelstva. 70
4 Nasveti.
Dostavek: Ako bi Lil ta zbor nesklepčen, bode se uro pozneje zborovanje vršilo brezpogojno.
Načelstvo.
plesni veselici
katera se vrši
v nedeljo, 10. januvarja
in nadalje
vsako nedeljo v predpustu
ob 4. tiri popoldne
v gostilni „pri Majarončku"
Vodmat, Stara pot At. I.
Vstopnina prosta.
^ Tamkaj se dobe raznovrstna in pristna wlna9 domača sunka in druga mrzla m iorkn Jedila« po nizki ceni.
K obilni udeležbi vabi 73—1 mTernef Jelenič, gostilničar.
!!Čudite se!!
600 predmetov za nakit samo gld. 1*80.
1 mična, pozlač , 24 ar idoča preciz. ankerca, natančno idoča z enolet. garanc. z lepo pristoj. verižico, eleg. sviln. moSka kravata s pristoj. iglo, par eleg. boutonov iz pristn. srebra, 1 eleg prstan iz prist. srebra v ognju pozlačen s tirkisom za gosp. in dame, 1 fina cevka za smodke z jantarjem, 1 fin žepni nožek z dvema klinjama, 1 tina usnjata denarnica, 10 prelep, razglednic, 1 garnitura gumbov za srajce in manšete s pat. zapoD-cem, 3°/o zlato, 1 eleg. damska broška (pariška novost), 1 žepno toal. ogledalce s tokom. 1 prakt. žepna pisalna priprava obstoječa iz 3 predmetov, 1 mični album s 36 najlep. slikami sveta, lepodis. toaletno milo, 1 korist, notes, 20 važnih korespon. predmetov in ee 400 različnih predmetov, v hisi potrebnih. Vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna tega denarja, stane le ffld. i-*0. Razpošiljanje proti po?zetju ali denar naprej. Razposiljalnica švicarskih ur
F. WindlBch, Krakov
Ho. Ch XIII.
Za neugajajoče denar nazaj. 94
Zahvala.
Gospod Josip Jeba čin, trgo vec v Ljubljani, Florijanske nlice, je podaril gasilnemu društvu v Škofelci 25 kron, kot odkup od novoletnih daril. Gasilno društvo se g. J. Jebačiuu za ta veledušni dar najiskreneje zahvaljuje.
Škofelca, 7. januarja 1(.K)4.
Vinko Ogorelec
92 načelnik.
Iznrjen pisar
vešč notarskega dela in zanes
Ijiv, se sprejme za Ljubljano.
Ponudbe s svedočbami sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. 61—3
Mesečna soba
meblovana ali pa tudi nemeblovana se odda za f ebruvar.      83 - \
Kje? pove upravnižUo »SI. Nar«
60-2
dekle  poštenih  starisev,  do   14 let staro, dobro  v računstvu in pisav: sprejmem v poduk v mojo proda jalno medantga blaga.
J. SkttSek v Jffetltki.
flarške kanarčke
■ ■ žvrgolivce (Edelroller)
samce po 7, 10, 15 kron in višje razpošilja proti postnemu povzetju ali predplačilu
Marija Meh IG dolina št. 152
pošta Vič pri Ljubljani. 60—1
s kožo 1 gld, brez kože 95 kr, brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suhu meso 78 kr., slanina 82 kr , prešičevi jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr glavina brez kosti 4o kr Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld 20 kr. Ogrske la salame 1 gld. 70 kr, vsak mesec ktla 15 kr dražja, salame a. la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila Velike klobase p 20 kr — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju (3381 — 2)
Janko Ev. Sire v Kranju.
Na \m zagrebškem vojaškem pripravljalnem   zavodu lola
in internat) Berislavićeva ulica št. 12
se prične 98—1
1. maja t. 1.
7mesečni glavni letni tečaj
za one mladeniče, ki si hote pridobiti pravico   do  enoletnega prostovoljstva. Program na zahtevo zastonj.
Samo za 60 kr.
\ kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo a roko skubljeno, gotovo za porabo, 1 , kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskuSnj > s patini kilogr. se razpošiljajo po poštrem puv.: ~Mm la^faiia^ trgovina s posteljnim perjem, *inirlio% pri Pragi <*io».
Zamena dovoljena. 64-1
Sprejmem takoj
kleparskega pomočnika
in dva učenca.
Franc Dolžan
kleparski mojster v Domžalah.
Restavracija 85-1
pri ,Crnem Orlu'
Gosposke ulice št. 3.
U nedeljo, 10. januarja
koncert
I. zagrebškega tamburaškega = društva „SLAVEN".
Začetek ob % >. uri zvečer.
51
R/^^
pranja Jesih
Ljubljana, Stari trg št. 17
priporoča svoj
79-1
modni salon
v napravo oblek.
poučuje tudi v krojnem risanju
po najnovejšem sistemu.
Tsi, ki ljubijo u<*$v» uutrrega Čaja, i. um.© vaj o povsod najfinejši in najboljši Čaj na svetu
NDRATEA
zmes najfinejših kitajskih, indijskih in cevlonskih čajev. Pristen je lev originalnih zavojih. Glavno zalogo ima: Jon1|i Aurilt. lekarnar v Kibnirl na Kranjskem. 2463-16
INDRA TEA IMPORT COM ANY, TRST.
Poskusite
liker
Varstvena znamka.
Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje.
Po okusu in zdravem učmku prvak
likerjev.
Dobro vpeljano
prodajalno
oddam s I. februvarjem t. I. v najem pod ugodnimi potroii
Vec povH laatnik Albert Do-mladis v II. Bistrici. 72—1
Uradno dovoli***.«*
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLDX
Gosposke ulice št 6 sa
nulnoi
več kuharic, komorne strežajke in hišne, sluge k posameznim gospodom, 2—3 računajoče natakarice, 4—5 deklet k otrokom, pisarko na stroj za neko pisarno itd., itd. Potnina tukaj, več v pisarni.
Ženitna ponudba.
Lastnik: 5—6
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
Vdovec, 33 let star, brez otrok, trgovec in posestnik v bližini Ljubljane, poseduje Čez 50 tisoč kron Čistega premoženja, želi si v kratkem času v zakon vzeti gospico ali vdovo brez otrok, od 20 do 30 let staro in s premoženjem od 10 do 20 tisoč kron. Dotična oseba naj bi bila nekoliko zmožna v trgovini, kuhinji in pri polje-delstvu.
Pismene ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod ,,Srečna prihodnost št. 1747", poste restante. glavna pošta, Ljubljana. Pisma se bodo do 1. sve-<|jŠ Čana t. 1. prejemala. Za tajnost Mg se jamči in se slika pri negi ugodnosti nazaj pošlje. 35-4
»roiikat
imski vrelec
pošta Kotla, postaja Guštan
(juž. zel.) Koroško.
nepresežen pri obistnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem probavljanju priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, veiehna namizaa voda
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (R6mer-Quelle).
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. (3158 — 6) Glavna zaloga: JK. Ku*iiier. Ljubljana.
* ^H^redstvo za odpravljanje las §
aH^T*sT"fe zakonito 7
99^^^ VJ^ varovano odpravi takoj po enkratni vporabi lase z obraza s čudovitim vspe-
O hom in je zajamčeno neškodljiv.
W Dobiva se v lekarnah, drojcerljuli in pnrltimerijali.
©  Cena       gld. Direktno in tajno ga razpošilja
S Fannv Stiasnv, Dunaj, n., Leopoidgasse 6.
dQ<9®$9Gaoa@Q
V
HAVRE-AMERIKA
yew-york I
Prevaža potnike z brzoparniki, ki zanesljivo prevozijo v 5V« do 67* dni -IT—r~"I    preko morja,   po najnižjih
Boston J -cenah Y-
Cena je iz
B U K S A na omenjena    I philadclphta I <§> pristanišča; 'mm^mmam—m-"
H. rajrred (kajite) K 250 —
III. razred (medkrov)    K 148 —
35-3 Pojasnila daje brezplačno takoj zastopnik:
JCalifa« j
Ivan Bihelj v Buksu (Švica)
poleg kolodvora.
Vožnja LJUBLJANA—BUKS velja = samo 5 gld 3 kr. =
Stanovanje I  Mlad mož
s tremi ali štirimi sobami, kuhinjo in drugo pritiklino išče v bližini Črevljar-skega mostu mirna stranka za majni-kov termin.
Ponudbe pod 9IA. Z.14 poste restante, Ljubljana. 49—3
Ljodevit Borovnik
puškar   v   Borovljah (Ferlneli) na Itoroglteiii
ee priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro JzviSuje. Vse puške so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušane. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 1
Josip Reich
-n parna.
barvarija in kemična spiralno ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulica št. 4.
se priporoCa za vsa v to stroko spadajoča dela. PoMtre/tia turni*. 2 Cene nizke.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
—Utiske «?«5*ae» * ®—
Prodaja na drobno In debelo.
Ceniki brezplačno. =S^fD
*vz <ti      tU 2£» ili iXX S tU *t£ SE J!
m
s«
m
99 99
m m
M al
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21. %
Pekarija
n slaščičarna
J. ZALAZNIK
Jilijalke:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
v**
le
m
- ti? & ^ a^^Ta^T* t>s.» *a*i>a* i*.        itt iis tat ife iti iti iti iti^w
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk, najnovejše vrste
po nizkih otnah.
ki je dovršil nižjo gimnazijo, želi sprejeti službo v kaki pisarni ali tiskarni.
Ponudbe pod VVF. M.", poste restante, glavna pošta, Ljubljana.
G.Tonnies
Ljubljana <19(*26>
tovarna za stroje
priporoCa kot poMrbnastt
Žage in
vse stroje
za obdelovanje lesa
Tu r b i n e
Benctn-
locomobile
posebno pripravne za goniti po-ljedeljske stroje.
Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Prida n
mesarski pomočnik
tudi oženjen, veSč slovenskega in nemškega jezika, z malo kavcijo, dobi zagotovljeno ekiistenconadeželi.
Kje? pove upravništvo „Slovenskega Narodatt. 29-6
V hiši
Pod Tranćo št. 2
oddajo se za februarjev ali pa tudi za majev termin 89—1
pr iiaNiSH prostori
s pripadajočimi tremi opravljenimi trgovskimi sobami v prvem nadstropja, dalje v prvem nadstropju 5 opravljenih trgovskih sob, v drugem nadstropju pa lepo stanovanje a 5 sobami ter pripadki in kopališčem. Tudi se proda G stajinih sten (Stand-vviinde) za konjske bleve.
Vpraša naj  se pri FELIKSU URBANCU, trgovcu 1'od Trančo M. t,
Naznanilo.
Qo$t i I n a na La i^e r c i
se čez zimo opusti in s 1. aprilom zopet otvori.
Dotlei ee išče spretna gostilnicarka na račun a primerno kavcijo.
Natančneje se poizve pri Kar-ol Lenče-tu, posestniku in Tinskem trgovcu na Laverci.
44—3
Jk -     * * ^ -. -  ~ -. a
prevzetje gostilne.
Vljudno naznanjava, da sva prevzela znano
Hafnerjevo ;pi>y
vhod: Sv. Petra cesta št. 47, ali pa iz Komenskih ulic.
Potrudila se bodeva si. občinstvu v<aki ča9 postreči s priznano dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili po primerni ceni kakor tudi z vsakovrstnimi vini iz soda in v buteljkah ter z GOssovlm marčnim pivom.
Sprejemaia tudi abonente za opoldan in zvečer po dogovoru.
Slavnim društvom je tudi lepi salon za zborovanja ali veselice brezplačno na razpolago.
Za mnogobrojni obisk prosita
Anton in Julka Albert.
90-1
#5*
T  T T
T V r* ¥
A^a6ilo u plesnemu venčku
aoslilničarskih in kavarnarelsih u^lu;bcnccv v Ljubljani,
tii sc vrrii v ccirlcl^ dne 14. januarja 1904 v ftajinsKem dleklencm salonu.
Godba c. in kr. pešpollta §1 27 Leopold II.
kralj J3claijccv.
j^acclck ob 9. uri.     "Vsiopoina M. 120.
IZavadna loalcla.
Odbor.
£oja?nila in dopise prosi sc na blagajnika odbora Jcana 8prirr>la v boki ,,fVi žlonu" pošiljali.
tu
^^^^^^ ^44^4 4 44 ^ £ i 4 4
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v narocitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vrllkft /alMg** raznovrstne izdelane •prave mm nalonr, upalne In Jedilne eoae je na izbero ce< njenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naroČitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95-1 0
JI\ rM. W,     ^R W. ^R ^R W\ ^R «\
E.
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
ični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 28
priporoča veliko zalogo vsakovrstnih očal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Popravila in po- c^"' 5tne  naročitve ^^^O^tT^^S se izvrše točoo, . ceno in takoj. VV"
lir*-i'
AVGUST REPIC
sodar Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(v Trnovem) izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
po najnižjih eenah.
Prodaja stare vinske sode. j
V W'WVV W M' W MU UW uw
i
C«
5>
Spredaj ravna oblika,
no Liš&i na želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij Perschć
v Ljubljani Pred škofijo št. 21.
♦
K
i
•
t
<f~ il'T (IT. ITi
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—»-5   Električni   obrat. 2-«—
i 4
l}?tsnuv liano
teta
1842.
4 4 <
4
4
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št, 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. la c. kr. pri/. ]u2. želez.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja,
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zalosra čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbotineja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje šotnih tal pod
imenom „Rapido)". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in ca deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
i
I
§
I
I
mt±±±±±±±±±±±±±±±±±±dt±dk±±±±m
M
r ^
Pri nakupovanju
ggs suknenega = in manufakturnega -     blaga =
se opozarja na tvrdko
i------
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zalog.
suknenih ostankov.
Kdor je kupec
za lepo p oteiiv«, sposobno in prikladno tudi za vsako trgovino, obstoječe is:
enonadstropne hite, valike
Kleti,   2   magacinov, hleva
in velikega vrta
za zadnjo ceno
naj se zglasi pri (3*38—6)
ALOJZIJU KANCU
tovarnarju   upognjenih atolov
Zgornje Gameljne pri Ljubljani.
^Ji«pt«3 več odvisni
od tiskarja, če se kupite moj aparat sa tiskanje s tipami vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avise, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
cenovnik o vsakovrst-Z njimi lahko ' nih »tampilijah. Najno-
es črkami 41.
I40
211 ,.
--70 ■85 I-20 I-60
2* —
253 črk fl 240
354   ,t   „ 3--468   „   „ 3-80 640   „   „ 0-800   „        O- —
J. LEVVINSON, tovarna
%»Mtopnlkl  m* laerj«
štampilj in gumijevih tip, graverska dela. ^ff-fr-j n Trm" 7
I¥t
izaj.
vejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek Klišeji po vsaki predlogi, moderni m on opra rr in zobci za perilo, solidno izvršen. OI)l>* na Ruskem, Puskmskaja 16. Onovnllal zaulonj.      76—1
in
Crevlji gld. 120.
Le zaradi velike zaloge.
1 par moških, 1 par ženskih, 1 par dekliških in 1 par otroških modnih čevljev, ki se zelo prijetno nosijo, z lepo fasono in opremljeni za zimo Vsi 4 pari za gl. I-20. Za naročitev zadostuje dolgost čevlja. Razpošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena. Vrhu tega v zalogi vsakovrstni črevlji do najfinejših vrst in se oddajajo po silno nizkih cenah. Uvoz in izvoz čevljev (2280-19)
E 13 E. F* S O NT
Dunaj VII. 3. Kaiserstr. 115. P.
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše iepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost: odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 150. (871—19)
Dr. Friderika Lengiel-a
Najmilejse in najdobrodejnejse milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad BO kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naroČila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
Osebe vsakega stanu
lahko vsak dan 20 —30 K zanesljivo in brez rizika zaslužijo z nekim novim sistemom. Vprašanja na S
ADCDPCD   ""•"■■•»rata, 1 I DLilULIl Js^fnHni 1«. f
RIVIERA-VIJOUCE
PRAVI VIJOLIČNI PUH
AM0TSCH&C2,
13-1
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h 1 v avstr. znamkah gospa A« K.*up«, Berlin S. W- 220 Linden-stra88e 50
Pariška svetovna razstava 1900.
,;;assr«MHE,i
EAU VENTIFRlM 0L'DOCTEUR P1ERBB
obstoječe iz dveb sob, kabineta in kuhinje s pritiklioami in vporabo perilne sobe se odda s 1. februvarjera 1904 na Dunajski cesti st. 60. 47-3
Knjigovodjo in 1 korespondenta
■prejme
Vinko IvTajdie
valjični mlin v Kranju. 02—3
10.000 komadov v rabi.
Mesto 40 K le 12 K. Velefino Čisto, akromatiCno dvojnato kukalo s 6 objektivi. Zeus-I Z3. potovanje, gledišče, gorske L'ie?'^? ture, 144 mm, s kompasom, j usnjatim tokom, jermenom in vrvico. Cena 19 14. Daljnogled 2 K, miskroekop 2 K; oba se nosi v žepu Ugodna prilika! Orig. solin-genskl stroj za striženje las iz najboljšega jekla, s 3 premakljivimi grebeni za troie vrst striženja,
prekaša vse dosedanje izdelke po nizfei ceni in zdravstvenih prednostih- Neutrpljivo za vsakogar. Cena K 7 £0. Škarje za striženje konj in psov po K 5 Varnostni aparat, s katenm se lahko veakdo sam h tro obrije, ranitev nemogoča, K 4 — Če se pošlje znesek K 4 20 naprej v znamkah, poštnine presto. Razpošilja se po povzetju H. Kl \ O HAKI.V Dunaj, IX, Bere^aiMf 3. Ilustrovani cenik zastonj. '668i—2)
Na led!
Burja je brila, Postal je hud* mraz, Je led naredila, Za drsat je čas.
Pojdimo na led,
V Tivoli, Trnov,
Tud' gledat gor na Bled
Če drži ie led ta nov
Drsalke treba sabo vzeti, Kje se le-te dobe? Zanje pravočasno poskrbeti To dobro vsaki ve.
VALENTIN GOLOB
Ljubljana, Mestni trg- št. 1
trgovina DRSALK in raznih železnin. M
u
Kogar nadleguje kašelj
naj poskusi kašelj ublažu-jo£e in veteokusne
Kaiser-jeve prsne bonbone.
m žaga
? Dol. Logatcu
v prav dobrem stanu se nahajajnf se radi belezni 17 prest'* roke pr( dasta ali pa oddasta v najem pod ugodnimi pogon — Ml n jt« | i 4 kamne, »kesar«, r benem opremlja i s stroji  za  napravo »lespr^nin«. Pri   mlinu   je   Udi   kopališče s kabinami,
V.č povf: TOMO TOLLAZ w Dol. Logatcu« ie
r
*
2740
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (2105—42)
nofarako oicroTlj«'-iilli i«|irlre\al Jamei za jcotov \*|m*I» pri kaliju. IirlpnvotMl, kaltirju in /n«!i/«'ii} II.
Zavrnite, kar se vam pun'iđi drugega ! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno zcamko „tri jelke**.
Zavoj 20 in 40 vin. >'2780-;3)
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni pole?
železnega mostu v Ljubljani, v dež. ! lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-■ steka v Ljubljani in pri Uba'ću pl. : Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovič.
Slastna pijača
Talanda Ceylon-čaj.
Ne vpliva vznemirjajoče, temveč krs-pilno na duha In telo:
St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin ., 2 „      (f      „   24,  60, 150 „ m 3 „      „      ,,   32, 80, 200 „
(3223 10
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po Eajraznovr8tnej5ih kombina cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačiii
■ I SSaai
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
77
vzajemna zavarovalna banka v Prag*!, Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000 000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z «Mi*Mlt»/.i nIoi atiMlio - narodno upravo. 3-3
Vsa pojasnila daje.
Generalni zastop V Ljubljani, četrar p s * n < so v ! • srn- ; bančni hiši v Oospodskih alicalm . 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižiih ceuah. Škode cenjuje takoj in najkulantnt Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobitka izdatne podpore v narodne in občnukoristne namene.
■oranseainSa.
Ernesta
nasledniki
MADILE, VVUTSCHER
Ljubljana, ™%W
Velika izbera najrazličnejših priprav za mizarje, ključavničarje, kovače, kleparje itd.
1193551
Priporočam
slav. občinstvu in urarjem
svojo
novo urejeno
edino
zlatarsko
■g
Lilubliana
v kateri se vsa v to stroko spadajoča dela
izvršujejo.
Z velespo&tovanjem (3131—3)
. Radoš, zlatar
n« Bregu &t» 2, 1» nadstropje.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
Fran
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoCa si. občinstvu, preCast. duhovsCini, imeteljem in predstojnikom zavodov in sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd. itd. (1913—13)
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidDa oblika blaga in cene, zastonj in franko. NaroCavalcem na debelo se dovoli znaten popust.
10-2
!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moCi. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov , „ *      Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ >      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana sre"brna zajemalnica za Jnho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašio za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnlca za sladkor.
42  komadov sknpaf
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moCi sedaj do: biti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakSni aiMttiaB ■■■ MJp zavezujem se b tem javno, VBakemu, kaveremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kkrmmno garnituro, ki je posebno prikladna kot preUramoo
ženito vanjsko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. — Dobiva se edino le v
A. HlltStHBEltG-a
eksportni hiši  američanskega  patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo stane tO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.      jako zadovoljen.
Oton Bartnsch, c.inkr stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožano, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete še jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka  se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ablažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, Čistijo kri in čreva. Prežend velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavoetl in prehla-Jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: JVIestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: (3099 —7)
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako poŠto:
1 dueat (19 steklrnle) 41 K. 4 ducate (4* steklenic) 14*60 14. 9 ducata (94 steklenic) 8 K. * ducatov («0 steklenic) 19*— H. 3 ducate (36 steklenic) 11 14.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih g g. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; llija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna! Zagreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje Je največje bogastvo!
Mehanik
Ivan Škerl Opekarskd cesta št 38
Šivalni  stroji  po najnižji eenl.
Na svetovni razstavi v Parizu 10OO „GRANO PRiX".
Hlelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje  prav dobro In rrno.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaam
A. KUNST
Ljubljana
ŽidoTTSfee ulice -4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero.
Vsakersna naročila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati.
Bnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn*
U
n n n n
91
m
K
■
- fttođllnlli ognjico
j*  najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših,
z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrae\
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
n n n n n
9
* n
9
* n n n n n n
9
s
a a
***%*%*%n»nnnn%%%%%%%nn%%nn*
A. KRACZMER
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
rt
priporoča
popolno zal 050
b kratkih klavirjev, mignonov in pianin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bbsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
v    Br. Stingl, c. kr. dvorna zalaga telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 2 I Špitalske ulice štev. 5.
1
Zakonito vpisana varstv. znamka.
Svetovnoznani ruski karavanski čaj
bratov
K. k C. PopofT v Moskvi.
Dobavitelj več evropskih dvorov. Najfinejša znamka.
V izvirnih zavojih na prodaj po vseh finejših trgovinah
te stroke.
'2772-B)
največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna
zastorov (rolet) in zatvornic (ža luzij)
v lesenih in železnih valjčastih zatvornic (Rol- £ Cg l&den) za prodajalne f
©   Zagreb Q| O ID Ti^i Zagreb
g? Ilica M, 40 VJT. OlVrVDlU Ilica *t. 4C ^        priporoča »wc*J» solidne In cene Izdelk ===== 2¥aročlla Izvršujejo ne lorno In ii»J«olltlnrjr.
Savna zahvala.
Preblagorodnemu gospodu
Juliju IVI nI ir-11
Dunaj I, Hohenstaufengasse 4.
Vaše blagorodje!
V imenu blejskih revežev si usojamo Vašemu blagorodju izreči najiskre-nejšo zahvalo za velikodušni dar.
Pri tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi izrekli še enkrat sožalja in omenili žalosti, ki se nas je polastila vseh, ko smo zaslišali žalostno vest o smrti Vašega spoštovanega, blagega očeta!
Odičen z vsemi najlepšimi lastnostmi moža, vnet za lepoto in kras narave, poln blagih zemskih izkušenj — bil je rajnik mož, do katerega se je obračal vsakdo s spoštovanjem in zaupanjem.
Njegova izguba je za Bled pač nenadomestljiva! — Vendar nam ostaja pri vsej žalosti tolažilo — namreč upravičeno upanje, da bo Vaše blagorodie z isto ljubeznijo gospodovalo na svojem krasnem posestvu in z isto vnemo čuvalo lepoto istega, kakor Vaš preblagi oče. Upamo tudi, da se ohrani med občino in grajščakom ista lepa složnost tudi v prihodnje, kakor je vladala za Časa našega nepozabnega, častnega občana Adolfa Muhra.
V to pomozi Bog! 74
J. Peternel m. p., župan. O. W01fling m. p., A. Vovk m. p., I. Žerovc m. p., I. Pretnar m. p.,
S. Kežar m. p., obč. svetovalci.
!!Potniki v Ameriko!!
koncesijonovano društvo za kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru
prevaža potnike naravnost
EEEEEE iz Trsta v \ovl-l ork =====
z brzim parnikom ^AURAMIA" z 1200 mesti III. razreda in 8 300 sal<n-me8ti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom 99C?A.M*.M^A.— TlllA6^ z 2000 mesti III. razreda in 8 400 salon-mesti II. razreda b kabinami.
ŠZ% JSS&S  \l Ml T N0?l-¥0rk
III. razred za osebo 180 kron. m—
Odhod iz Trsta:
»CARPATIIIA« 15. decsrobra 1903 »CARPATHIA« 2. februv. 1904. »AURANIA«      29. decembra 1903.   »AURANIA«      16. februv. 1904.
Natančnejša razjašnjenja, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz \ove«aYorka v notranja mesta Zedlnjenlh drž**
Severne Amerike daje in preskrbljuje
Avstrijski domači glavni zastop Schroder & Co., Trst
Via Carlo Ghega št. 8, L nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST.
Izdavajo se vozni bileti tudi na istih parnikih za Palermo. Neapolj, Mgir in Gibraltar-
Potniki naj s? zgladijo pravočasno in prerej pismeno ali brzojavne za tozm biltt«'
v:v v:*
<q±d
ss
Naznanilo.
Usojam se slavnemu  občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel od gosp. Franc Oreška
trgovino s špecerijsm blagom, moto, mm, špiritom in znanjem na debelo = in na drubno =
v Ljubljani, na sv, Petra cesti
poleg hotel Lit vda ter bodem isto vodil pod tvrdko :
Leopold Jeran
(34«)—3) preje Franc Ore&ek.
Oiiraje se na svojo veolt-tno prakso na tukajfinjem trgu, posebno pri tvrdki C C Holzer, lagotavljam p. n. slavno občinstvo, da bod-m z vso vnemo sku&al isto v vsakem oziru najboljSe zadovoljiti, se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Leopold Jeran.
V V v*
Si
v|v
v/ ti*
v v
mm mm
ti* **
ti*
7433
60
R7A
Društvo zdravnikov na Kranjskem
'     razpisuje za tekoče leto
78-1
do katere imajo pravico udove in sirote zdravnikov, ki so bili do smrti člani društva. Z uradnimi dokazili opremljene prošnje vložiti je najdalje do konca mz   januvarja t. I. na društveni odbor. z=
Dr. Kopriwa, t. č. predsednik.
Naročajte izborno 1,381 7 I
ljubljansko delniško pivo!
Iz pivovarcn Q
v Žalcu in Laškem trgu.
—       I Naročila sprejema | —
Centralna pisarna t Ljubljani, Sodnijske ulice št. i
I. Ho hišnil sosestDiloT t Ljiljani
sklicuje
redni oTooz^i zbor
dne 30. januarja 1904 ob 712 uri zvečer
v malo dvorano Mestnega doma.
Dnevni red :
1. ) Poročilo o delovanju društva v preteklem letu.
2. ) Računski zaključek leta 1903 in proračun za leto 1904.
3. ) Volitev odbora.
4. ) Volitev 3 preglednikov računov.
5. ) Določitev društvenine za leto 1904.
6. ) Slučajni predlogi članov, kateri se pa morajo vsaj 14 dni pred občnim
zborom pismeno naznaniti odboru. Za veljavno sklepčnost je treba navzočnosti vsaj 10. dela člauov.  Ako bi bil ta redni občni zbor nesklepčen, vrši se drugi občni zbor dne 20« februarja 1904 ob isti uri, na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki je pa sklepčen neglede na število navzoČib članov.
V Ljubljani, dne 9. januarja 1904.
93 Načelništvo.
REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik
1820 30
3deca zvezda'
Ljubljana, Kolodvorske ulice4l
od južnega kolodvora druga hiša na desno.
Najkrajša, najcenejša in najboljša vožnja
v Ameriko
je na brzoparnlkih te linije.
Potniki bodo edino pri meni brezplačno   zdravniško pre-—ee£ iskani. - ~
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem   dobi   se v moji pisarni: Kolodvorske ulice Št. 41.
Karol Robok.
Pozor!
- V "V
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo pu&lL iii^jnovejHlfti ilitemov in nujno-vejae vrate,  revolverjev i. t d., vseh pripadajočih   rekvizitov in
municije, posebno pa opozarjam na
pertrooevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročoosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker bo pečam Baino z izdelovanjem oroaja, se priporočani p. n. občinstvu sa mnogobrojna naročila ter izvršujem tadi v svojo atr.j k > spa<iaiočo nsroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
.Z velespofitovaojem 4 — 8
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
lluetrovan  «unlk se pošilja na zahtevo zastonj.
munr'Mt'nifiMUfMMnMiTMii iiniiinimji
DRAGOTIN PUC
tapetnik In preprogar Dunajska cesta iftsv.
izvršuje vsa tapetniška tlela ter ima v zalogi vse v to stroko spadaj oee   predmete lastnega Izdelka.
Vodja ljuttjauke podružnice pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljani.
k.-	i lil j Hi i l	iiVuit	liliiUU'lJ
			
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v EJubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7 |
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo rasli enega papirja, trgov-•bik in paslavniM knjig, šolskih sveskov9 blljez-nle, ernlla itd.
Dimnik, Avstrljsna sgo« dotlna mm ljudak.«^ »ole.
IVastenske table za (rnlt -
v revo raeunleo.
Šolske knjige mm ljudske sole.
Hlolltienlbe v raznih vezeh. Tiskovin« za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Itlpc slovenskih llteratov. Kožno galznler. blogo itd.
Nizki cena, teina in solidna postrežba.
m
JOSIP STUPICA
Jermenar ln sedlar
v Ljubljani, P.ešernoie ulice itav. 5.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalegi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
♦ • Cene nizke.
O O
«
N
0) •O
e
»N
0
O S
e
L
m
M
JS
s H
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-mado Linge Long
PO I K;
iserttati *obje
z ,Mentholf - ovo ustno vodo in zobnim prafikom po I K 60 h;
£
epota polti in
toloea z ti^ida" 161699 milom: cvetlično 60 h, cream I K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Pb. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg ^ Jurčičev t g
v lij ti F>! j a ti i.
RazpoSi ja se proti vpo&iljatvi zneska ali s poštnim povzetjem
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 1
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po srnam |amMB|Ua\ cenah: 1 k a. HO h, o« k«, a 9Q h, pri
nakupu večje innoime so ceneje.
Jfovo! Patentirano Jfovo!
nepremočljiYO mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
oJLs s^Ab e^Af^ ^Af^ ^fc^ ^fc^ ^4f^ ^df^ ^4f^ ^4f^ *if* ^m^
♦))fr-gl>    Ljubljana, Wolfove ulice fitev. 12.
^ Izborna kuhirga >K Vedno sveže Auerjevo marčno £ ^    pivo )fc Pristna vina )K Krasni prostori. y
Na blagohoten obifik vljudno vabi z odličnim spoštovanjem
68-1
Jf« «4. .9.        •v. iSi •**        «»• •
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
resrlstrovana zadruga z neomejeno zavezo V novi lastni hiti
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih, ulic \
obrestuje hranilne vloge po 4fl|*°|0
brez edbltka rentnrga davka, katerega posojilnica sama za vložnlkr plačuje« (304—72)
Uradne ure: razun nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne m od 3.  4. ure popoludne.
Poštnega hranilnl6nega urada itev. 828.406.
Ces. kr. avstrijske    ^   državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Zarrod im ▼
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE iui kol PROGA ČEZ TRBIŽ- Ob 12. uri 24 nt ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeete, Inomoat, Monakovo, Ljubno, ćez Selatha v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reitling v Sieyr, v Lnc na Dunaj via Amatetteo. - Ob 7. uri 6 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Pranzenafeete, LjuL: Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 x dopoldne osobni vlak v Trbiz\ Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, llona kovo, Ljubno, čez Salzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeic Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipako, na Dur i Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenefeste, loom Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMES' IN V KOČEVJE.  Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato, Stražo, Topi Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočev PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj oaobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Steyr, Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak .direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trat). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, Kir love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Gene.. Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, P n tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, I e lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer os> vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta i Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 B zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Nov- m mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. k i V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri 1 in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b a dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropej»kem času, ki je zs b min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
s* v
Naznanjam, da sem otvoril svojo
NOTARSKO PISARNO
dne 6. januarja t. I. v Čudnovi hiši =======
Sodnijske ulice št. 6
(kjer je preje uradoval notar dr. BEŽEK.)
w ALEKSANDER HUDOVERM
c kr. notar.
1
It
Tovarna za kruh in pecivo ^3
S * Kantz v Ljubljani
priporoča (3445-
pravi rže ni kruh mešan in črn.
Sočnost in dobri okus prid >bivata temu udrUu p
(3445—6)
Sočnost in dobri okus prid >bivata temu udrUu pri znenje vstga občinstva.
Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najviajo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v bit bih in štrucah po 40 in 20 vinarjev. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo. *
Velika zaloga najfinejšega nasladntga peciva, biikotov in sukorja.
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. O Higieuiški transportni vozovi za kruh in pecivo.
8146
86
£S70pJM3(
i3404- 4) W      W w
2 visoko provizijo za posredovanje prodajanja patentiranih izdelkov, neobhodno potrebnih in koristnih v vsakem gospodinjstvu, se sprejmejo takoj. — Ponudbe pod „Bedeutender Nebenverdienst" anočni pisarni Grćgr v Pragi, Jindfižska ul. 19.
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo:
Dunaj, L, Giselastrasse št. 1
v hičl društva.
hništvena aktiva dne" 31. decembra 1901...........kron 190,871.731—
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1901...... „     31,555.392 —
llzplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od
j       obstajanja družbe (1848)............... *    426,999.043 —
Med letom 1900 je društvo izpostavilo 5718 polic z glavnico    ...      „     50,727 262'— Za specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dne* 31. decembra 1901 založilo vrednostnih papirjev v znesku (1282—9)
uom. kron 23,037.438*10 kri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za ! predloge daje brezplačno
[glavna agentura v Ljubljani pri G. Zeschko
vila nasproti „Narodnomu domu".
FR. P. ZAJEC
urar
i«
I Velika čevljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
amaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
15
D Ljubljana
Stari trg št. 28
Naznanilo otvoritve in priporočilo.
Slavnemu p. n. občnsUu v mestih in na deželi uljudao naznanjam, da sem pred kratkim otvoril
restavracijo „na pošti"
ki je vsestranski urejena v udobnost p. n. gostov. Poskrbljeno je za najboljša naravna vina, izborna topla in mrzla jedila po primerno nizki ceni.
Tu kakor tudi v Šoštanju imam s?oji novoirejeni
p|P^ mesnici
kjer morem ob vsakem času   slav.  p. n.   odjemalcem   postreči z
okusnim svežim blagom
Z ugotavljajoč slavnemu p. n   občinstvu naj solidnejšo in naj-točnejšo postrežbo in proseč mnogobrojnoga obiska
beležim z najodliČnejšim spoštovanjem (3395—3)
Ivan Habjan
lastnik restavracije „na pošti" v Šmartnem na Paki (Štajersko)
2 minuti od želez, postaje Rečica (Riezdorf).
^^l* «1» rL  «-L «•!» «1» •!»  *I- *
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s |j_
Smekalovimi brizgalnicami
ti
nove  sestave, koje od desne in leve fft
strani vodo vlečejo 0*
in mečejo. V vsakem B« položaju delujoče, ■»*
kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasil- P ' nega orodja meseca avgusta 1903°v Pragi ||f— bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
in sicer: S I. počastno diplomo za Izboljšanje parnih- in motor-H| brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiri«?, sesalk in gospodarskih strojev.
Nikelnaata remontoar ara od gld. t-»O. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4«—. Ceniki zastonj in franko. ~W
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki taconl
2 S E bo
co co
3 =
°-o
m c O ®
-o .9-o »o
E . o
(O >
nO
o co
ho
"o aT co :z?
ca
^ o co O
U ■s«
co "O
J*
3 ca -a c o
o 2
priporoea
HENRIK KENDA
v Ljubljani! Glavni trg 17.
a:+:--rr
Važno!   Za Važno!
gospodinje, trgovce is živinorejce.
I  Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, foto^raflcne aparate in |» otre I* n v tai e, kirurgična obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih isil-uernlnllt vod In  solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za. žlvinoi-ejce
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-h Drogerija *+-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
I
N N
I
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Soli «1 n o IftlaK**? nlzkr rene.
—-r»
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   »vojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- a močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleka po meri se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Novo izboljšani grailiof Olli
z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2138)
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri druih1 .n n >ej ukih.
Gramofon-avlomat"s,sliW-
carje.
Igra samo, če se denar vrže notri.
mm Prodaja na obroke! mm
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf lOeber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
Naročila na zunaj se izvrše"
povratno poŠto
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Poi*tlanda cement v vedno jednafcomerm, vse od avstrijskega dru&tva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlakovne in odporce trdote dule« iiadUrllJuJoel dobroti, kakur
tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila ln »pričevala
raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., IMLcusitziilicizistrcL
(28J8-12
9.
£a čevlje najboljše čistilo na svetu!
Fernolendt
mm m mm x »• i ,.    ki daje čevljem temno-
Fernolendt-vožc"°za ŽteŽž^»*rfl*
lOŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej ■aa^Bn^Bv lepo svetijo i usnje konservira. mmm _ _ (rrna loHfllna iiiiihI) nalašč za
FPPnfllPIinTl IMlgTin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, P ■■wlw«lM«.   Ba«aai fiagrin-osnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—2 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
obiva vtovsod. "aH
^tofun Cornnlonrit ž% Ci kn Pfiv< ,ovarna (ustanovljena 1832)
OIUI Ul I rCI IIUICIIUI c. kr. flvnr. dnhavitfili. Dunaj, I. Schulerstrasse 21.
Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu ,,Grand PrixM.
Največje naj £>ta reje parobrod no društvo
na svetu.
Njega parobrodje obsega"
280
'----velikanskih
parni Kov.
lTierikO zgn»j|ivov_ft dnevih
direkfna najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga vNoviYork oi; pa vHalifcax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje cd visoke vlade potrjeni zastopnik:
Hambiu'g-Anierikćj Unie
Fr. Seunjgv Ljubi j«ani
Dunaiska-ce^ta sr/ o i goleg -\ -olike nniinice ali šran ge.j
Kaj je in kaj obsega
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ^a pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avteut. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
W '/V *A*
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kapljo :
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-10)
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno ra/vidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg", število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- —
Zv.   II. SP. AVSTRIJSKO (( 14.60 Zv. III. G. AVST. I. SLCB. „ 1180 Zv. IV. ŠTAJERSKO   .   . „ 10. — Zv. V. KOR. l.[KRANJSKO „   8. —
Zv.   VI. PRIM I DALM.   . K ©60 Zv.  VII. TIR I PREDARL.. „ 12 — Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32. — Zv.   IX MOR I ŠLEZIJA   l( 25 — Zv.    X CAL I. BUKOV.   . „ 27.—
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Heznanim naročnikom se pošilja s povzetjen.
-0®*=*-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
SI?    silil 6Yj
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I
■o®c-   -=*§>c~ I
___3{rasno izbero ____
r^onfel^eijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. đ_ p rlporofn
Anten Sekte?
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
fc| - Solidno blago. * [Sooo8txl " Ni2kfl cen6- " B
Kxxxxxxxxx>c<xxx>^wXxx>c<xxx >
Veliko zalogo
za dame
in
gospode
■
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščette za zobe, glavnikov, dišav, mit itd. itd«
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo št. 21.
c
■o
«
£
c
>
co
'Z "t? o?ue.it poj
3!l>|0$ UBA|
BJOJOđuđ
I ueqz{ ;)fj|8a a I ui qeuo6ej  m§[9AOUfeu a S»
fini ojpuijp
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št.
Največja zaloga
pohištva
u—i
za spalne In jedilne sobe, salone ln gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, iimnati modroci, otroški vozički itd.
Vajfiolltlne/Jae blago.
Mlad mož
trgovsko izobražen, popolnoma vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi premeniti službo
v kako advokatsko pisarno.
Ponudbe se prosijo npravništvu »Slovenskega Naroda". 69-2
jfinejš
(Napev: „Mladi vojaki".)
Mi smo junaki korenjaki, Ki se nikogar ne bojmo In ostanemo tud* vedno taki Ker Cvekov brinovc pijemo. Influenca, kašelj in bacili, Tud' ti se nnm umaknejo, Ak' same ne, se jih prisili, Če Cvekov brinovc pijemo.
pustne krofe
priporoča
J. ZALAZNIK
slaščičarna STARI TRG 21
V gostilni pri Cenkarji)
se toči
pristno vino čez ulico p< znižani ceni:
čez ulito y
m        m i
ptrsko novo liter 28 kr. Vipavsko.   .    „    32 , Istrsko staro    „   40 „
Cviček rodeč , 36 n Črno istrsko     „   40 n
Dobivajo se tudi vedno gorka iu mrzla jedila.
Ahonlrano opoliluiiMko ko silo lit 1  četrt litri* vlnaj stane ?G kr. (3422
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Ivana Slatner
Naznanilo.
Martin Lampert
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 31
prodaja
trboveljski premog
na drobno in debelo; dalje dobra suha
bukova in mehka drva
po sežnjih tklaft.) aH tudi po cele vagone; rezana in fteltana, trda in meh U a
drva se dobe" na zahtevo v vsaki množini.
Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši prevzel najstarejšo firmo umrlega
Jurija Jankoviča
do domače llaheta, obstoječo že nad 80 let, zoano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanje vnaho* -vrstnega l > I a» tr**- kolodvora, nat koiodvor, kakor tudi pri stavbah.
Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk
(33oi-4)      Jtiartin Campert.
EagsKar^s^
Tirit. navta: Sidro.
Liniment Caps. Comp.
iz Klehterjeve lekarne t Pragi
priznano Izborno, bolečine tola žeče mazilo; po HO h., K 1*40 in
K21— se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega sploSno priljubljenega domačega zdravila naj &u jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstven' znamko „sidro" iz Richterjev lekarne, potem je vsakdo prepriča: da je da je dobil originalni izdelek.        (25G3—18)
Klehterjeva lekarna pri zlatem le%u
v Pragi, L, Elisčina e. 5.
Spomini na Prešerna
Spisala Ernestin3 Jelovšek.
Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Prešern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naši kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meglen mitus, ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hči.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schvventnerja v Ljubljani.
Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h. 2-4
Bratje Novaković
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem
primorju v Dalmaciji.
Prodaja  v  steklenicah i
Ljubljana
/ steklenicah in pisarna: Stari trg čtev. 15
Skladišče in prodaja na debelo: Spodnja Šiška, Vodnikova cesta
priporočajo svoja i omača, izvrstna stolna, dezertna, krvna, črna, rudeča in bela
dalmatinska vina
dalmatinsko žganje, tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko olivno olje po neverjetno nizkih cenah.
Razpošilja se v posodah po 100, 300 in 600 litrov. — Kdor pošlje
svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
■r morijo hUrbno raro« Vati |>r«Ml vinko ii«'*iim|£o
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanj.* rana razvne t zelo hudo, težko ozdravljivo rano. /« 40 let se je izkazalo mečitno vlaeno mszilo, tako imen v i prasko doimil mazilo kot »a-ne»Iji»i' «r>-> z* obvezo. To vzJrtuje rane či.te, obvaruje tete, olajšuje vnetje in bolečine, bladi in pospešuje »»celjenja.
PhjT Kazpoftilja we v«ak dan ~)ZJi Proti predplačilu K S 11 se pošljejo 4/1 pušioe ali 3 36 6 'i pušice ali 4 60 t/l ali 4'60 W U pušici poštnine prosto na vsako postajo avstro-ograke monarhije. 'VVsP''
Y«l deli emhnlaie Im.n taknnllo d**-
poiiovHim   »arolMiin   š II. t III k II
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna «,prl rriirm orlu** a Praga   (1112-irj
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203
L
ItdAiateli ln odgovorni
: Dr. Ivan Tavear.
Laflt&iaa m Uak „Narodno