SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 33	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	2	de	septiembre	-	2.	septembra	2004
ALI )E ZA GOSPODA KA] PRETEŽKO?
SLOVENSKA KONFERENCA SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA - IZJAVA ZA JAVNOST - POBUDA
^Ohranimo vsako ped naše zemlje"
FRANCI CUKJATI ______________________________
V tem času se marsikdo vpraša, kakšna je prihodnost Argentine, ko je mladina tako neodgovorna, brezbrižna, pokvarjena. A vemo, da ni vse slabo in negativno, temveč na žalost pride bolj do izraza to, kar sredstva javnega obveščanja prikazujejo, to kar je bolj privlačno tej družbi. Ko govorimo o teh negativnih pojavih skoraj vedno mislimo na argentinsko družbo, kot da ,,slovenska” mladina ni del te družbe, kot da niso Argentinci.
Vrednote in dobre navade človek ne podeduje in mu tudi niso prirojene, temveč jih pridobimo s tem, da se jih naučimo, da jih vidimo pri drugih, predvsem pri starših. A od staršev lahko slišimo, da danes ni lahko vzgajati, da okolje negativno vpliva na otroke, da je treba storiti kar se pač da, saj nič ne poslušajo in s silo se ne da nič doseči. Mislim, da je danes res težko vzgajati mladega človeka.
Ali je za Gospod kaj pretežko? To vprašanje dobimo že v prvi knjigi Svetega Pisma v dvanajstem poglavju. Odgovor pa je močna vera in zaupanje v Boga. Zgled te vere in zaupanja pa nam je Abraham in tudi žena Sara, osebi kateri srečujemo 1900 let pred Kristusom. Abraham je človek, ki je zgled vere judom, muslimanom in kristjanom in mislim, da tem zadnjim pripadamo tudi mi.
Znana nam je zgodba Abrahama, ko po božjem naročilu zapusti rodni kraj in gre v neznano deželo, kjer bo pripravil narod iz katerega se bo rodil Odrešenik sveta. Abraham in žena Sara sta ne glede na starost in nerodovitnost zaupala Bogu, da jima bo dal sina. A ne samo to, temveč naj bi Abraham tega edinega sina in potomca daroval kot žgalno daritev. Nedoumljiva in nečloveška preizkušnja katero Abraham na božjo zahtevo sprejme in gre na kraj, kjer naj bi žrtvoval sina Izaka.
Zato je rešitev Argentine in sveta v močni veri v Boga, saj za njega ni nič nemogoče ali pretežko. V veri in izpolnjevanju božjih zapovedi je rešitev človeštva. V božjih zapovedih se uresničujejo vse krščanske in človeške vrline.
Premislimo in si malo vprašajmo vest glede naše vloge kot kristjani v tej družbi in kako izvršujemo svoje poslanstvo. Pred skoraj 60 leti so naši sorodniki zapustili rodni kraj in šli kot Abraham v neznano, ker so imeli vest vzgojeno po krščanskih načelih in ta vest jim je narekovala, naj gredo po svetu. Šli so z močno vero in zaupanjem v Boga in v varstvu Marije
nobenega premoženja, vse jim je bilo tuje: jezik, hrana, navade, običaji, celo letni časi. A s seboj so prinesli vrednote kot poštenost, solidarnost, delavnost in srčno kulturo. Da bi ohranili te vrednote in si dajali drug drugemu pomoč in spodbudo so začeli graditi poleg svojih osebnih tudi skupne domove in to z veliko žrtvijo. Hoteli so tudi ohraniti jezik, petje, običaje, kulturo in vse, kar jim je bilo pri srcu. Predvsem in nad vsem pa so hoteli ohraniti vero. Zato so se srečavali pri mašah, mesečnih svetih urah, mesečno so hodili k spovedi, na romanja in v velikem številu so se udeleževali duhovnih vaj.
Razumljivo je, da danes mladi nimajo toliko slovenske zavesti in tega čuta, kot so ga imeli naši starši ali stari starši; tudi slovenski jezik nam je vedno bolj tuj in nam je bolj domača španščina.
Res je tudi, da je danes mladina zelo zaposlena, da skoraj vsi, ki študirajo na univerzi, obenem tudi delajo po raznih službah. Zato vsa čast in pohvala, da danes mladi še toliko žrtvujejo tudi za slovensko skupnost: različne seje, sestanki, vaje za petje in igre, poučevanje v osnovnih šolah, itd.
A v zadnjih časih se opaža pri mnogih mladih pomanjkanje osnovnih pravil vzgoje, srčne kulture, spoštovanja tuje lastnine, smisla za zdravo zabavo in kontrole pri alkoholnih pijačah. Radi se izgovarjamo, da je to sad vpliva družbe v kateri živimo. A naše ravnanje kot kristjani ne more biti enako kot ravnanje osebe, ki ni nikoli slišala ali dobila zgleda vrednot.
Vprašati se moramo celo o krščanski vzgoji naše mladine. Ali ima mladina danes trdno osebno vero, ali je samo stvar navade ali del folklore? Ali mladi hodijo vsako nedeljo k maši, so pri mesečni spovedi, ali samo dvakrat v letu? Ali so morda že prepričani, da skoraj ni več greha?
Zelo veliko je mladih, kateri niso bili nikoli na duhovnih vajah ali pri kakšni duhovni obnovi. Med mladimi pogrešamo organizacij, ki bi jih vzgajale v veri, apostolskem delu in žrtvovanju za bližnjega. Vprašajmo se, če ni morda do današnjega stanja prišlo, ker jim nismo posredovali lestvice vrednot, saj imamo časa za vse, samo za to kar je duhovnega manjka časa ali dobimo vedno izgovor.
Vsi skupaj pomislimo kako bi to stanje čim prej spremenili. Čeprav se nam zdi nemogoče ne pozabimo da za tistega, ki zaupa v Boga, ni nič nemogočega.
Zato tudi prosimo, da nas pri tem poslanstvu spremlja in vodi Marija, naša Mati.
Ob javnih izjavah hrvaških politikov, da so nekateri deli slovenskega ozemlja ob meji hrvaški, in ob molku slovenskih politikov o tem vprašanju.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SK SSK) je že 27. avgusta leta 2002 z ustanovitvijo „Odbora za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo" v svojih izjavah opozarjala na težave, ki jih imajo slovenski prebivalci S hrvaškimi državnimi organi. Zaradi nedoslednosti slovenske politike in posledično tudi varnostnih organov RS se v tem času stanje ni izboljšalo, temveč se politični in fizični pritiski do pripadnosti slovenskega ozemlja celo stopnjujejo. Zato se ponovno obračamo na slovensko vlado in tudi na slovensko javnost z vprašanjem: do kdaj in do kod bomo dopustili, da Hrvaška povečuje svoje zahteve po slovenskem ozemlju in šikanira slovenske državljane, ki živijo v neposredni bližini neurejenih delov državne meje med R Slovenijo in R Hrvaško.
Zato predlagamo:
- da slovenska vlada zahteva od hrvaške vlade, da umakne obstoječe objekte iz mejne kontrolne točk, ki stojijo na slovenskem ozemlju Sečovlje (parcelna št.5451 k.o. Sečovlje, občina Piran) in jih prestavi na svoje, hrvaško ozemlje;
- da se javno objavi imena politikov in posameznike, ki so dovolili in podpisali (če so?) dovoljenje za postavitev zgoraj omen-
jenih objektov na slovenski zemlji;
- da slovenska vlada in državni organi spoštujejo sprejete sklepe Državnega zbora o celovitosti Piranskega zaliva, zaščiti slovenske državljane pred nasiljem hrvaških obmejnih organov ter z vsemi sredstvi prepreči nenehne vdore hrvaških special-cev in ribičev na slovenske dele ozemlja.
- Vlada se mora na vse izzive iz Hrvaške odzivati takoj in o tem obveščati ustrezen organ v EU. .
- Slovenska vlada naj odkrito pove hrvaškim politikom in javnosti, da njihova pot v EU še vedno vodi skozi Slovenijo.
Zavedajoč se, da zadnjič v zgodovini oblikujemo meje svojega ozemlja, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa poziva vso slovensko javnost, da se skupno zavzamemo za ohranitev vsake pedi naše zemlje, ki nam skozi tisočletje pripada in je do danes nobena imperialistična sila ni odvzela. Predlagamo, da združeni nastopimo proti politikom, tudi slovenskim, ki želijo odtujiti in razprodati" dele slovenske zemlje s političnim kupčkanjem. Pozivamo vse Slovence doma in po svetu, da združimo moči in ohranimo svoje narodno ozemlje, ki so nam ga v varstvo zaupali naši predniki.
Franci Feltrin, I.r., podpredsednik Slovenske konference SSK
Ljubljana, 26. avgusta 2004
Pomagaj.
Velik del njih je prišla v to deželo brez
Škof Glavan sprejel predstojnika Opus Dei
Upravitelj ljubljanske adškofije škof Andrej Gla-an je sprejel vrhovnega redstojnika prelature Opus >ei iz Rima Javierja Eche-arria, ki sta ga spremljala : generalni vikar prelature ^rnando Ocariz in vikar a Slovenijo Feliu Torra.
( j}kt>/„iGlayan je prelatu |nevarrii,^ti je Slovenijo
obiskal prvič, predstavil življenje Cerkve na Slovenskem in razmere v družbi. Goste je še posebej zanimalo stanje duhovnih poklicev, ki so po prelato-vem prepričanju sad molitev in trpljenja slovenskih kristjanov. Škof Glavan in gostje so se v pogovoru dotaknili še vprašanja, kako
oznanjati evangelij današnjemu človeku na njemu razumljiv način.
Prelatura Opus Dei, s polnim imenom Prelatura Svetega Križa in Opus Dei, je osebna prelatura Katoliške Cerkve, ki jo je 2. oktobra 1928 v Madridu ustanovil sv. Josemaria Escriva de Ba-laguer.
Označitev Karantanije
Na Gosposvetsko polje sta prispela predstavnika t. i. Iniciativnega odbora Slovenske lige za Karantanijo, ki se zavzema za pravilno označitev zgodovinskih spomenikov, pomembnih za Slovenijo in Slovence. Namen akcije je tudi obuditi interes za tisti del slovenske zgodovinske in kulturne tradicije, ki je vezana na prostor nekdanje Karantanije.
Kot je povedal eden izmed pobudnikov akcije, Luka Lisjak Gabrijelčič iz Nove Gorice, so slovensko odpravo na cilju pričakali lokalni mediji. Lisjak Gabrijelčič in Miha Kosovel sta obenem napovedala, da bosta pri koroški deželni vladi vložila peticijo, v kateri pristojne koroške oblasti s koroškim deželnim glavarjem Joergom Haiderjem na čelu prosita za ureditev označb obeh pomembnih spomenikov, knežjega ka-
mna in vojvodskega prestola, da bo tako javno priznana tudi njihova vloga v zgodovini Slovenije in avstrijske Koroške.
Po besedah Lisjak Gabrijelčiča je omenjeno peticijo podpisalo že več slovenskih pesnikov, pisateljev in drugih intelektualcev, pristojnim pa naj bi poslali slovensko različico besedila. Kot omenjeno, so oba aktivista na Gosposvetskem polju pričakali predvsem predstavniki lokalnih medijev, medtem ko sta bila presenečena nad slabim odzivom slovenske manjšine. Razlog za slabo udeležbo predstavnikov koroških Slovencev naj bi bile po besedah Lisjak Gabrijelčiča strankarske aktivnosti.
Sicer pa Lisjak Gabrijelčič akcijo pojasnjuje z dejstvom, da danes na teh pomembnih spomenikih ni nobenih obeležij, ki bi obiskovalcu povedali, kaj
pravzaprav predstavljajo. S to akcijo, ki so jo podprli že številne slovenske organizacije in predstavniki javnosti, se sedaj poskuša osvestiti javnost tako na avstrijskem Koroškem kot v Sloveniji, da je „potrebno pritisniti na oblasti, da se ti spomeniki označijo pravilno".
Lisjak Gabrijelčič in Kosovel napovedujeta, da bosta akcijo ponovila tudi prihodnje leto oziroma jo bosta ponavljala vse do tedaj, dokler zadeva ne bo urejena, zato sta z današnjo 'premiero' označila za dober prvi korak. Upata pa, da se jima bodo v prihodnje pridružili tudi ostali podobni zanesenjaki. Ali bo pohod postal tradicionalen", je po besedah Lisjaka Gabrijelčiča odvisno predvsem od tega, ali bodo koroške oblasti zgodovinske spomenike označile na pravilen način.
	
MRZLE ROSE -	NOVI TOTALITARIZMI 3
OSTRE KOSE		2
MLADINSKI DAN V CARAPACHAJU	ŽENA IN NJEN SVET	4 3 SLOVENCI IN OLIMPIJADE .. 6
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
PETERLE ZA SOBOTNO PRILOGO
n
DOSTI JIH IMAMO"
„Slovenija in Hrvaška potrebujeta verodostojno dobrososedsko politiko, ne pa politiko prerivanja in enostranskih dejanj. Želim si, da bi se zadeve čimprej'uredile tudi v dobro slovenskih in hrvaških ribičev. Ni dobro, da ribiči nastopajo v vlogi paradržavnega sredstva. Nikoli nisem pri urejanju odprtih vprašanj s Hrvaško uporabil argumenta, da ima Hrvaška veliko morja. Nisem in ne bom nagovarjal k velikodušnosti. To bi bilo nedrž-avniŠko. Sem pa vedno vztrajal, da se ravnamo po skupnih izhodiščih. Pomemben je tudi primeren jezik. Odklanjam govorico, da kdo komu kaj odstopa, dokler se nismo dogovorili za razmejitev, kot ne razumem politikov, ki še sredi pogajanj sporočajo javnosti, da so premagali drugo stran. Zmagati moramo oboji." To je v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo med drugim poudaril evropski poslanec ter nekdanji slovenski premier in zunanji minister Alojz Peterle.
Na vprašanje, zakaj vsako leto avgusta prihaja do zaostrovanj v odnosih med Slovenijo in Hrvaško, Peterle odgovarja, da „zaradi napačnih predpostavk o učinkovitosti nekaterih metod in napačne politične volje. Ta morska avgustovska folklora nima smisla. Zadevo mora urediti politika s pomočjo diplomacije, v skrajnem primeru arbitraže, ne ribiči".
Kar zadeva odnose med državama v luči dejstva, da je Slovenija članica EU, Hrvaška pa bo šele začela pristopna pogajanja, Peterle vztraja, da „mora Slovenija zavarovati svojo teritorialno integriteto na kopnem in na morju, ne glede na njen ali hrvaški
status v EU. Enako velja za varovanje pravic oziroma nediskriminatornost, ko se pojavljajo naši državljani kot lastniki nepremičnin na Hrvaškem ali drugod. Odnos do lastnine in do diskriminacije je v evropskih standardih visoko zapisan. Ne želim si nobenih pogojevanj pri urejanju bilateralnih vprašanj na ravni EU in mislim, da to v EU ni v modi, hkrati pa od svoje države pričakujem, da bo skupne interese države in njenih državljanov uresničevala v duhu političnih in pravnih standardov, ki jih priznava kot polnopravna članica EU. Da pa sicer prenos bilateralnega vprašanja na višjo raven deluje, smo s tako imenovanim 'španskim kompromisom' doživeli na svoji koži," je spomnil.
Sicer je Peterle naklonjen nadaljnjim širitvam Evropske unije na jugovzhod Evrope. „Vsem državam Jugovzhodne Evrope, ki še niso članice EU, je treba omogočiti, da to postanejo (...) Hrvaška in Makedonija sta že uporabili to pot. Torej - ne glede na to ali pa ravno zato, ker so razlike še tako velike, je pomembno ne samo za te države, ampak za vso Evropo, da se dokončno odpravijo možnosti konfliktov v tem delu".
Peterle je že nekaj let tesno vpet v evropske politične tokove, kar je dosegel predvsem s položajem člana predsedstva konvencije o prihodnosti Evrope, ki je pripravila osnutek evropske ustavne pogodbe. Sam omenjeno izkušnjo ocenjuje kot „posebno politično šolo.
Šlo je za izjemno pomemben projekt, od katerega bo odvisno delovan-
je EU v prihodnje (...) Videl sem, kako dejansko deluje 'glavna kuhinja', čeprav to ni bil Evropski svet niti Evropska komisija."
Evropske volitve v Sloveniji so po Peterletovi ceni razkrile velike premike v slovenskem političnem prostoru in zavesti volivcev ter napovedale velike premike tudi na jesenskih državnozborskih volitvah. Kot pojasnjuje Peterle, je ljudi med predvolilno kampanjo zanimalo predvsem, „koliko lahko mi, če bomo izvoljeni v Evropski parlament, od tam vplivamo na to, da bo v Sloveniji drugače. Če bi zdaj malce trdo poenostavil oziroma povzel to, kar so mi ljudje pravili, bi s tremi besedami dejal - 'Dosti jih imamo')...) Gre za način vladanja, ki traja 12 let, s praktično isto prevladujočo politično linijo. Mislim, da se vsakomur, ki bi pripeljal državo v takšno stanje, v kakršnem je zdaj naša, ne bi pisalo najbolje na volitvah.
Škandal za škandalom in korupcija ne kažejo na napredek pri konceptu vladanja. Namesto služenja za skupno dobro je prišlo do privatizacije države v interesu ozke skupine ljudi iste politične opcije, ki obvladuje veliko večino kapitala, medijev, upravnih in drugih vplivnih služb. Poslovni odnosi so močno podrejeni političnim odnosom. Če ne spadaš v pravo linijo, težko dobiš posel (...) Šibki smo glede podpore veselju do življenja, glede pravne države, glede odnosa do Slovencev po svetu, da o trendih in nepreglednosti na področju javnih financ ne govorim. Tu čutim močan glavobol" je še dodal Peterle.
VTISI IZ SLOVENIJE
Moja kosa je križavna...
Hrvati nič kaj navdušeni nad EU
Če bi te dni na Hrvaškem pripravili referendum o vstopu države v Evropsko unijo in zvezo NATO, bi Hrvati, sodeč po rezultatih nedavne ankete agencije Plus in hrvaške televizije, vstop v NATO zavrnili, glasovanje o članstvu v EU pa bi bilo zelo tesno.
Kot je pokazala sredi julija bi za članstvo v EU glasovalo 52% vprašanih, za vstop v NATO pa le 46%. Tako je podpora članstvu v Severnoatlantskem zavezništvu v primerjavi z letošnjim februarjem padla kar za 16%.
Kot omenjeno, pa vse bolj usiha tudi podpora javnosti članstvu v EU, kar je še posebej očitno od aprila, ko je Evropska komisija izdala pozitivno mnenje o prošnji Zagreba za članstvo v povezavi. Hrvaški mediji vse bolj krhko podporo članstvu v EU pripisujejo negativnim posledicam vstopa, kot je denimo preklic odločitve o razglasitvi ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu.
To pa ne bo držalo. Nova je. „Joya, nunca taxi."
Takole premišljujem, ko v sobotnem jutru maham s koso po mokri travi na vrtu in v malem sadovnjaku, ki obkroža hišo.
Lansko leto ni bilo te potrebe. Letos pa raste trava kot za stavo. Seveda, dežuje. Letošnja pomlad in poletje sta zadosti mokra, da je te trave (in ne samo na vrtovih, tudi na travnikih) ogromno. Skoraj da bi lahko videl travo rasti (ne razumite slabo: zaenkrat sem še čisto pri ta pravi. Vsaj mislim ...).
Pri hiši pa ni drugega kot male vrtne škarje in Miriam je rekla, da tako ne bo šlo. Kupiti bo treba nekaj.
Toda kaj? Maksi se je seveda ogreval za kosilni traktor, tistega malega, ki ga prodajajo po velikih nakupovalnih centrih. Ali vsaj dobro kosilnico, z motorjem, ki sam vozi, ali vsaj ... Ne, ne, ni proračuna za take stroje, pa tudi terena ne. Morda kosilnico na nitko, po domače bordeadoro ...
Vendar: če smo na vasi in vdihavamo čist, svež zrak; če prisegamo na zdravo prehrano, zdravo življenje, razgibavanje - pa še na ehologijo, na ohranjanje domačih navad in tradicije kmečkega življenja, potem ni druge boljše rešitve, kot -kosa. Ja, navadna kosa!
Pa saj danes noben kmet
ne kosi na roko, vsi imajo kosilnice: s traktorjem, na tak ali drugačen patent, ali vsaj samohodno kosilnico. A kosa je za malovaščana/ malomeščana izredno koristno orodje. Pomaga pri razgibavanju telesa (utrjuje mišice na rokah, ohranja gibčnost v pasu in preprečuje nastajanje pred-sodka, pljuča se pod milim nebom polnijo s čistim zrakom) in očiščevanju na duševni plati (razbistri misli, razpodi nevihte, privablja pozitivno energijo in odkriva nekatere skrite ideje, iz katerih lahko zraste kaj dobrega ali lepega). Pomaga tudi iz eko-nomsko-finančnega vidika: po naštetih ugodnostih lahko razberete, da vam ne bo treba zapravljati denarja po telovadnicah, fitnesih, solarijih ali za drugo/drago telovadno opremo. Tudi kaka posebna obleka ali copati niso potrebni: katerakoli stara obleka in čevlji pridejo v poštev. Ne nazadnje prihranite še pri zdravilih in pri obiskih zdravnikov. In tudi anal ista z divanom se boste znebili ...
Odločeno: kosa! V trgovini jih ogledujeva s tastom: kakšno? „Kva pa vem". Kako veliko? No, to je še enostavna odločitev. Nekaj normalnega na pogled, torej 60 cm bo kar prava. In roč? Lahko je železen, iz ergonomsko upognjenega alumi-
nija, - ne, ne, tradicija je tradicija: mora biti lesen! Pa smo končali. O, ne: treba je še oslo in pritrdilni komplet, koso je treba na roč pritrditi. Ja, ja, vse stane... Mlajši prodajalec me opomni, da je sicer kosa že nekaj sklepa-na, a da je potrebna dokončnega klepanja. Omalovažujoče se obme stran od mene in tastu reče: „Saj jo boste vi, kajne?" Kaj hočemo, današnja mladina (beri: 40 in več...) se ne spozna več na kmečka opravila...
Na vse to sem se spomnil tisto sobotno jutro, ko sem kosil po malem vrtu, kot so to včasih delali. To pa že ne! Včasih so vstali še pred zoro in se kdaj tudi z vozom peljali do travnika, kjer so kosili - jaz pa kosim kar za hišo in o jutru je komaj še govoriti, kaj šele o zori... Včasih so na tešče
odšli, kosili in šele čez nekaj ur je domača hči ali dekla prinesla okrepčilo - jaz sem pa že posrebal mate in se dobro podprl; če se mi pa zahoče še mateja ali kosa kruha s klobaso, pa skočim v kuhinjo... Včasih so se kosci spravili v redi in v vrsti kosili, - jaz pa, kako bi rekel, maham in sekam oziroma kosim tisto mlado travico iz te, iz one, pa tudi iz tretje strani in se trudim, da bi kosa lepo tekla, da bi roke in pas zarisali v neo-madeževani jutranji zrak elegantne gibe kot v kakem baletu v Colonu... Vseeno ne bi hotel, da me vidi kak izkušen kosec.
A trava je končno le pokošena in niti ne slabo. Vsaj meni se tako zdi...
GB
PS: Ste uganili? Tole je nastajalo med košnjo...
TONE MIZERIT __________________
Pretekli teden smo bili priče, kako (slaba) politika izneveri tudi najboljše iniciative. Varnost prebivalstva, ki bi morala biti skupna skrb vseh, postaja žrtev notranjih trenj in spopadov v vladi in med družbo.
Pohod zaskrbljenih. Tretja manifestacija, ki jo je sklical Juan Carlos Blum-berg, je ponovno pokazala nezadovoljstvo državljanov z vladno politiko na področju varnosti. Je pa tudi sprožila novo polemiko okoli številnih vprašanj, ki imajo z nastopom proti kriminalu malo ali nič opraviti. Začelo se je s samim številom prisotnih, ki je nihalo od 70.000 do 120.000 manifestantov. A tudi če vzamemo kot pravilno prvo številko, je to izredna skupnost ljudi, ki jih tudi najmočnejša politična stranka ne more brez hudih in dragih naporov spraviti na plan. Tukaj pa so prišli spontano le na poziv moža, ki je po izgubi sina postal neke vrste simbol zahtev po večji varnosti. Zborovanje na kongresnem trgu je bilo res veličastno, v siju prižganih sveč in ob zahtevah po ukrepih, ki naj ljudstvu vrnejo izgubljen vsakdanji mir.
Polemičen prizvok. Polemika se je pričela že pred zborovanjem, ker so bili vidni razni napori, da bi preprečili masivno udeležbo. Takoj za tem pa so najhujši napadi prišli s strani provincijskega sekretarja za varnost. Leon Arslanian je zatrdil, da večino točk, ki jih je zahteval Blumberg, provincijski varnostni organi že izvajajo. V nekaterih primerih so res bili storjeni koraki v tej smeri, a vidno je, da doslej brez uspeha. Ker pa se je sekretar čutil osebno prizadetega, je še sprožil polemiko, češ da Blumberg napada njega pa predsednika države, ker za svojo fundacijo dobiva podporo od zvezne vlade. To trditev sta tako Blumberg kot vlada ostro zanikala. Polemika pa se je nadaljevala. Vidno je tudi, da mnoge moti, da je nenadoma stopil na cesto srednji razred. Kljub prisotnosti različnih slojev na teh manifestacijah prevladuje srednja in višja plast srednjega sloja. Prav tista, ki je najbolj izpostavljena ropom in ugrabitvam.
Kakšne pravice. Zato je naravno, da se je polemika razvila tudi z levico. Levičarske skupine z nezaupanjem gledajo Blumberga in njegovo maso, ker se čutijo politično ogrožene. Razlagajo si te nastope kot politični izraz desnice. Je pa jasno, da obstoja globok prepad med enimi in drugimi. To je izrazil govornik, ko je dejal, da so človekove pravice za kriminalce, ne za ljudi, kot ste vi". In še da „ko so mi ubili sina, ni prišel k meni nihče od usta-
nov človekovih pravic". V tem ima tudi prav: v Argentini so dejansko vse ustanove človekovih pravic v službi levičarske ideologije, in se kaj malo izražajo v primerih nepolitičnih izrazov v družbi. Je pa tudi naravno, da so Blumberga v polemiki z vlado podprle opozicijske osebnosti, predvsem z desne strani, kot Lopez Murphy in Ma-cri, pa tudi levičarska Elisa Carrio.
Stroka in politika. Gotovo je bistveno potreben političen odgovor, politična rešitev varnostnega problema. Naj gre tukaj za pro-vincijsko vlado ali za zvezno, doslej sta obe odpovedali, ko je šlo za pravilne korake do večje varnosti. Sedaj v vladi pripravljajo nov načrt (kateri že po številu?), ki naj uredi to zadevo. Pa tudi ta načrt se rojeva v senci polemike in razlik med posameznimi ministri in sekretarji, med zvezno in provincijsko vlado, med Kirchneristi in Du-haldisti, kar ne nudi nobene gotovosti o končnem uspehu. Kar pa se tiče strokovne rešitve, to je policijskih posegov, pa vzbujajo več dvomov kot pa prepričanja o resnem delu. Nekajkrat smo že omenili, da policiji ni uspelo razjasniti večjega dela teh zločinov, ne zapleniti denarja odškodnin. V zadnjih primerih (Ramaro, Garnil) je policija naprtila storitev na sicer razvpitega a ne jasno orisanega zločinca. Cristian Manuel „Hfgado" Munoz naj bi bil zli duh, kateremu so naprtili vse zadnje grehe na področju varnosti. Najbolj zanimivo je, da ga je potem policija ubila v okoliščinah, ki vzbujajo marsikateri sum, tako glede njegovih prejšnjih dejanj, kot glede smrti same. In sum, kot že nekajkrat, pada na policijo.
Socialni premiki. Te dni potekajo pogajanja za zvišanje minimalne delavske plače. Vzrok ni toliko socialno čutenje podjetnikov in vlade, kot potreba, da se zviša obtok denarja in skuša reaktivirati notranji trg, ki zadnje čase kaže nevaren zastoj. Tukaj je prišlo najprej do spopada, ker združena CGT ni sprejela vladne odločitve, da se delavske delegacije udeležijo tudi trije zastopniki levičarske sindikalne skupnosti CTA. Vzrok ni bil ideološki temveč enostavno, da si peronistični gre-mializem lasti edinost delavskega zastopstva. Sedanja minimalna plača naj bi se s 350 pesov premaknila na 450. Tako vsaj se je izrazil predsednik, kljub temu, da podjetniki vztrajajo na 424 pesih. Ta povišica seveda ne pomeni izboljšanja tistim v črni ekonomiji, niti množici državnih uslužbencev, o katerih usodi se sploh še ni pričelo debatirati.
SLOVENCI V ARGENTINI
MLADINSKI DAN V CARAPACHAYU
„Z upanjem gremo naprej"
V nedeljo, 22. avgusta smo se že zgodaj zjutraj zbrali v Slovenskem domu v Carapachayu, na Mladinskem dnevu tamkajšnjih fantov in deklet. Kot navadno, se je vse delovanje pričelo s turnirjem v odbojki, zato bomo tudi najprej opisali tekmovanje in izide.
Prve igre so odigrali (SDO) San Martin proti San Justu. San Martin je izgubil 22:25 in 24:26, in tako je San Justo dosegel polfinale. Kasneje je igrala ekipa iz Lanusa proti dekletom iz Carapachaya. Zmagale so dekleta iz Lanusa 25:10 in 25:13 ter prešle naravnost na finalo. Kasneje so igrale tudi dekleta iz Ramosa proti Pristavčankam in zgubila 25:9 ter 25:11. Dekleta iz Pristave so dosegla polfinale, kjer so izgubila proti San Justu, ki je izgubil prvi set 21:25, zmagal pa je drugega in tretjega 25:23 in 17:15. San Justo je zmagal tudi finalo proti dekletom iz Lanusa 25:18 in 25:20.
Fantje so tudi že zgodaj zjutraj pričeli tekmovanja v odbojki. Ekipa iz San Martina je igrala proti San Justu in zgubila 15:25 in 13:25. Sledili so fantje iz Ramosa ki so tekmovali proti Pristavčanom. Pristavčanom je uspelo premagati ramoščane za 25:20 ter 25:16; tako so prešli v polfinale. V igri fantov iz Lanusa proti Carapachayu je bil tokrat bolj spreten Carapachay, ki je zmagal prvi set 25:18, zgubil je drugega 23:25, vendar uspel dobiti tretji set 15:6 in prešel na finalo. Na polfinali je San Justo premagal Pristavčane 25:22 in 25:20 ter tako prišel do finale. Finali med San Justom ter Carapachayem so prisotni sledili z velikim zanimanjem. Prvi set je zmagal San Justo 25:20. Drugega je zmagal Carapachay 25:21 in povečal napetost igre. Končno je zadnji set zmagal San Justo 15:8, čeprav ga je moštvo iz Carapachaya držalo nekaj točk na matchpoin-tu.
Okoli enajste ure zjutraj je bila mladinska maša. Daroval jo je g. Franci Cukjati, kateri nam je v pridigi podal misli iz evangelija. V tem je bilo namreč pisano da tako kakor oče kaznuje svoje otroke, tako tudi Bog preizkuša tiste ki so mu zvesti. Gospod Cukjati nas je tudi opozoril da moramo starše poslušati, zakaj čeprav v njihovih nasvetih včasih ne vidimo smisla v trenutku, se morda zavemo važnosti tega kasneje, ko je lahko že prepozno če ga nismo upoštevali.
Po daritvi svete maše je bilo na razpolago kosilo,
polpete pa tudi popoldne in zvečer, skupaj s okusnim pecivom.
Zvečer, ob koncu tekmovanj, je sledil kulturni program. Mladina iz Carapachaya je presenetila prisotne s odrsko predstavo, katero je režirala Ani Klemen. Napovedovalec (Andrej Žnidar), nam je predstavil igro in ta se je takoj pričela. Maja (Alenka Žnidar) in Miha (Pavel Aleš), najstnika, sta bila brat in sestra ki sta izrabila odsotnost staršev da sta pripravila zabavo s prijatelji, katere jim starša nista dovolila. Ko sta pripravljala razne reči za zabavo (Maja jedačo in pijačo, Miha pa svojo sliko) jima je hudoba (Sandi Žnidar) ponagajal, tako da sta drug drugega krivila za storjeno škodo. Miha je pričel slišati čudne glasove neznanih bitij, ki so napovedovala obisk. Sprva je bil ves prestrašen, kasneje pa se je že privadil. Prišli so prijatelji (Marija Korošec, Silvija Žnidar, Mirjana Delbene, Martin Delbene, Valentin Kuni, Luka Garcia in Tatjana Klemen), s katerimi so sprva nekaj popili in pojedli. Ko so zvedeli o glasovih ki jih je slišal Miha, so se mu sprva smejali, vendar ko so pa jih slišali tudi oni, so postali zaskrbljeni. Nastavili so torej glasbo in pričeli plesati, pri čemer se je prišla pritožiti profesorica Lajovič (Marjeta Aleš), ker zaradi previsoke glasbe ni mogla spati. Zbrani so se ji smejali in si nadeli resen obraz ter obljubili da na bodo več tako visoko poslušali glasbo v bloku. Trenutek kasneje pa je prišlo v blok pet hudobnih duhov, kateri so že osvojili celo mesto, le zbranim najstnikom so še morali zastrupiti misli. Laž (Ani Klemen), Hinavščina (Barbara Garcia), Prevara (Damijan Kuni) in Hudoba (Sandi Žnidar), katere je poveljeval najhudobnejši izmed vseh (Frido Klemen), so jih pričeli mučiti, da bi jih pridobili za zlo. Ko so si to prizadevali, se je znova prišla pritožiti profesorica Lajovič, zaradi prevelikega hrupa. Ker je pa peklenščki niso upoštevali in so poslušali naprej razburkano glasbo, je ta nastavila polke in jih pričela učiti kako plesati valčke. Miha, Maja in prijatelji, so medtem prosili profesorico Lajovič naj bi jih rešila vezi, saj so jih bili nepovabljeni obiski zvezali. Profesorica ni razumela položaja, vendar zaradi plesanja valčkov utrujeni peklenščki so spoznali, da je bila profesorica hujša od njih in so zapustili blok. Profesorica je razvezala ujete najstnike in ti so se ji (seveda ni šlo brez nekih pomot) zahvalili. Povabljenci so takoj za profesorico zapustili blok, zakaj zaradi nemirne vesti se niso zabavali in so rajši odšli domov. Miha in Maja sta razočarana zaradi neuspeha hotela pričeti pospravljati vse, ko je Maja opazila pismo na pohištvu. Ovojnico sta bila pustila starša, v njej pa sporočilo, da jima dovolita, da pripravita zabavo in povabita svoje prijatelje. S tem se je zaprl zastor in napovedovalec nam je podal nekaj misli o igri.
Po končanem nastopu, je bila na voljo prosta zabava.
IMR
NASA	SKUPNOS
V četrtek, 19. avgusta je Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina imela svoj redni mesečni sestanek
pod vodstvom predsednice, Marjete Smersu Boltežar. Predaval je arh. Jure Vombergar o temi „Priimki Slovencev". Kljub slabemu vremenu je bil obisk velik.
V soboto, 21 avgusta je bila v Slovenskem domu San Martin prireditev „Ob taktu barv". Sodelovali so Andrej Makek, Vera Golob, zbor Zarja Mladosti in Sanmartinski pevski zbor.
V nedeljo, 22. avgusta je bila v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši biserna maša dr. Mirka Gogale. Med sv. mašo je pel Mešani peski zbor San Justo. Vabili so dušno pastirstvo ter Šentjoščani.
Isti dan je bil mladinski dan v Carapachayu. Pričel se je s športnim tekmovanjem, nato je bila maša in popoldan kulturni program.
V sredo, 25. avgusta zvečer je bila v Slovenski hiši seja voditeljic slovenskih ljudskošolskih tečajev.
V soboto, 28. avgusta je bilo v občinskem likovnem muzeju v Lujanu odprtje razstave Andrejke Dolinar in Adriane Omahna.
V nedeljo, 29. avgusta je bila v Rožmanovem domu obletnica ustanovitve. Po maši je bilo skupno kosilo.
Isto nedeljo je bila v Slomškovem domu družinska nedelja.
Prav tako isti dan je bil v Slovenski hiši občni zbor ustanove „Mutual Sloga".
Isti dan je bila po maši na Pristavi v Castelarju predstavitev knjige Mirka Vasleta „Breve historia de la literatura eslovena". Predstavil je arh. Jure Vombergar.
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
Obvestilo o konzularnem dnevu v Mendozi
Veleposlaništvo Republike Slovenije sporoča, da bodo konzularne ure v Slovenskem domu v Mendozi, Urquiza 339 organizirane v soboto, 11. septembra 2004, od 10. do 12.ure.
Strankam svetujemo, da se pred tem datumom obrnejo na veleposlaništvo
v Buenos Airesu, kjer bodo dobile natančna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov. Informacije lahko dobijo na Veleposlaništvu R Slovenije (telefon št. 011 4894 0621/31 int. 21).
lana Strgar Svetovalka
V smeri novega totalitarizma?
MARKO KREMŽAR _________________________ (2)
NOVA ETIKA
Ko je leta 1933 skupina intelektualcev v ZDA izdala 'Prvi humanistični manifest', v katerem obsoja monoteistična verstva in razglaša dobo ateističnega evolucionizma, ni vzbudila s tem posebne pozornosti. Štirideset let kasneje so 'Drugi manifest' te vrste podpisali med drugimi Julian Sorell Huxley, Margaret Knight, Carl Sagan, Isaac Asimov in James Lovelock. Tokrat ni bil poudarek na humanizmu kot 'alternativi' za dotedanja verstva, kakor je bilo to izraženo v 'Prvem manifestu'. Ena od temeljnih zahtev tega dokumenta je, naj nobena vera ne vpliva na javno življenje. Dosledno s to zahtevo zagovarja manifest pravico človeka do ločitve zakona, neomejene spolne sprostitve, samomora, splava in evtanazije. Gledano iz današnje perspektive bi mogli reči, da so bili tedaj položeni temelji pravilom, ki naj bi v globalizirani družbi enaindvajsetega stoletja nadomestila sedanjo etiko, osnovano na podlagi monoteističnih verstev.
Leta 1949, neposredno po koncu druge svetovne vojne, je biolog Aldo Leopold, svetovalec Ždruženih narodov, objavil v Oxford University Press mnenje, da varovanje narave ne napreduje, ker je neskladno z 'abrahamskim' pojmovanjem posesti zemlje. Zemljo zlorabljamo, ker gledamo nanjo, kot da bi bila naša last." To je bil prvi, a ne zadnji poizkus, usmeriti tedaj nastajajočo ekološko miselnost v konflikt z monoteističnimi verstvi.
Tri leta kasneje se je ustanovilo v Amsterdamu 'Mednarodno humanistično etično združenje' (International Humanist Ethi-
cal Union — IHEU), ki od takrat uspešno deluje „v oporo humanističnih, racionalističnih, ateističnih, laicističnih, etično-kul-turnih in agnostičnih organizacij po svetu." Kmalu najdemo člane te organizacije na visokih mestih v Organizaciji združenih narodov (OZN). Kot primer lahko navedemo, da so bili ljudje kot, prvi direktor UNESCO, Julian Huxley, na področju vzgoje, kulture in znanosti, John Boyd Orr, direktor FAO, na področju prehrane, in Brock Cristholm, direktor OZN na področju zdravstva, pripadniki IHEU.
V teku let je to združenje razvilo veliko dejavnost. Poleg hvalevrednih pobud za varstvo okolja in živali, za globalno odgovornost pri uporabljanju narave, se zavzema tudi za legalizacijo splava, sproščene spolnosti in evtanazije ter za izdelavo in sprejetje novih humanističnih vrednot.
Konference OZN za globalno politiko o prebivalstvu so se pričele leta 1954 v Rimu. Ponavljale so se vsakih deset let z namenom usmerjati demografsko politiko, predvsem pa določati državam kako omejevati rast prebivalstva. Drugo tako srečanje je bilo v Beogradu leta 1965, kjer OZN prvič priporoči uporabo protikonceptivnih sredstev, tretje v Bukarešti leta 1974, naslednje v Mehiki leta 1984 in končno leta 1994 v Kairu. Ob tej priložnosti so dodali temi o prebivalstvu še poudarek o trajnem gospodarskem razvoju (Sustainable development). Od tedaj je govorjenje in pisanje o nenehnem razvoju neločljivo povezano z idejo o omejevanju prebivalstva.
V šestdesetih letih pride do posebnega razmaha ekoloških gibanj, ki pa prično ponekod kmalu dobivati izrazito protiverski značaj. Leta 1962 sproži Rachel Carson s svojo knjigo 'Silent Spring' val ekologistič-
nega navdušenja. Nova generacija se zave svoje odgovornosti za naravo. Pet let kasneje objavi Lynn Ehite v reviji Sience članek 'Zgodovinske korenine naše ekološke krize'. V njem obtoži staro judov-sko-krščansko etiko kot tisto, ki je zakrivila, z že omenjenim 'abrahamovskim pojmovanjem posesti zemlje', sodobno ekološko krizo. Pojavi se zahteva po novi etiki. Že leta 1969 predstavi John McConnel konferenci UNESCO 'Deklaracijo planetarnih pravic', kot prvi konkretni korak v tej smeri.
(Pri tem kaže pojasniti, da tako Aldo Leopold, kakor Lynn Ehite in vsi, ki z njima zavračajo 'abrahamsko', to je svetopisemsko pojmovanje odnosa človeka do zemlje, delajo monoteizmom krivico. Abraham je dobil (1.Mz17.8) podobno, kot pred njim Adam in z njim vse človeštvo, kot beremo v Genezi(1 .Mz,1,29), zemljo od Stvarnika v dar, zato je pred Njim zanjo odgovoren. Biti gospodar nečesa daje pravico do uporabljanja, ne do zlorabe.)
Leto kasneje senator ZDA Gaylord Nel-sen, s finančno podporo Hugha Moora, uresniči zamisel 'Svetovnega dneva zemlje'. Človeštvo naj bi namesto 'teocentrič-ne', religiozne morale, sprejelo novo, 'geo-centrično' in gnostično etiko.
Svetovni humanistični kongres v Buffalo je leta 1988 potrdil potrebo po novi globalni etiki. Sprejema načela že omenjene International Humanist Ethical Union z namenom, da podpre delovanje: 'humanistov, racionalistov, ateistov, sekularistov in agnostikov vsega sveta'.
Pomembna je v tem pogledu konferenca 'Svetovne organizacije za zdravje' v Alma-Ata, septembra 1978. Pod geslom: 'Zdravje v 21 stoletju', je bilo sprejeto načelo, naj vse prebivalstvo sveta dobi potrebno zdravstveno oskrbo, da bodo lahko vsi ljudje živeli socialno in ekonomsko
produktivno življenje. Za tako hvalevrednim namenom pa so se kmalu prikazale težnje po sredstvih, ki niso bila izraz spoštovanja življenja. Komaj tri leta kasneje je dr. Hiroshi Nakajima, direktor te Organizacije, na podlagi sklepov omenjene konference razglasil nov kriterij zdravstvene politike, ki naj bi ga na tem področju sprejele vse države. Zdravje posameznikov naj bi bilo podrejeno družbeni koristnosti, kar pomeni, naj država skrbi predvsem za zdravje oseb, ki so zmožne dela. Ta bistveni poseg na področje medicinske etike bi pomenil diskriminirano zdravniško oskrbo. Od te pa do sprejetja evtanazije, skrajšanja 'nekoristnih' življenj, ni daleč. Vendar ta kriterij zaenkrat ni bil deležen posebnega odmeva.
Tudi Nakajima ugotavlja pri utemeljevanju svoje teze, da je doba monoteistične etike (judovske, krščanske in islamske) minila in da zahtevajo novi časi izdelavo nove, globalne etike. Temelje za to etiko je podpisal nekaj mesecev prej v Švici, v imenu Programa za okolje in razvoj pri OZN, Mustafa Tolba. Pri izdelavi načel, ki naj služijo kot osnova za izdelavo nove univerzalne etike, so sodelovali z njim predstavniki raznih ekoloških združenj.
Ko se je leta 1993 sestal svetovni 'Parlament verstev', je sporni katoliški teolog Hans Kung predstavil na njem projekt 'Planetarne etike'. Istega leta pa je na Gospodarskem Forumu v Davosu izjavil, da 'nov svetovni red ni mogoč brez neke planetarne etike'. To je vsekakor res, vendar obstoja nevarnost, da se ob zanikanju Stvarnika in Njegovega reda, novi človekov red ne bo podredil etiki, marveč bo skušal tudi njo prilagoditi in podrediti ciljem, ki ne bodo nujno sovpadali z blaginjo prebivalstva.
Nadaljevanje prihodnjič
NOGOMETNA EKIPA ZS
Zaključek turneje po Sloveniji
Pismo bralcev
Haedo, 26. avgusta 2004
Spoštovani g. urednik!
Dne 25. avgusta je praznoval Pariz - in z njim vsa Francija - 60 let osvoboditve.
Zdi se mi primerno, da se ob tej obletnici spomnimo na nekatere dogodke, ki jih zgodovinarji ne omenjajo pogosto. Vendar so jih tokrat nekatere agencije in novinarji le popisali (npr., Hans-Hermann Nicolei, od DPA).
Od 16. avgusta se pariška policija ni hotela več pokoravati nemškim poveljem. Toda poveljnik svobodne Francije, general De Gaulle, je prepovedal vstajo! Ker so zavezniki napredovali na severu in jugu, je bil njihov načrt obkoliti Pariz in pohiteti proti Nemčiji. Kakršnakoli bitka v samem mestu, bi bila brez koristi in silno nevarna, posebno če bi bil nemški poveljnik v Parizu, general von Choltitz, izpolnil Hitlerjev ukaz, da naj mesto zažge.
De Gaulleov ukaz pa ni bil v skladu z nameni komunistov. Ti so sicer sodelovali v odporu, a si niso prilaščali monopola osvobodilne borbe niti ne izključne oblasti nad njo. Vsi vemo, da je bilo, žal, v Sloveniji drugače. Vendar so tudi v Franciji komunisti nameravali izrabiti "revolucionarno stanje" in tako vsaj okrepiti svoj položaj za čas po zmagi.
Bivši borec v španski državljanski vojni, Henri Rol Tanguy, ki je v Parizu poveljeval tako imenovane notranje francoske sile (Forces Frangaises de I'lnterieur, FFI) je ukazal splošno mobilizacijo. De Gaulleovim pripadnikom končno ni preostalo drugega, kot da so tudi oni čez nekaj dni prijeli za orožje.
General von Choltitz je hitro dosegel premirje, a FFI so ga že naslednji dan prelomile. Zato je 22. avgusta
von Choltitz poslal gen. Ei-senhovverju sporočilo o Hitlerjevem ukazu, naj zažge Pariz. Eisenhower je takoj nato ukazal gen. Leclercu, da naj se pomakne proti Parizu. Leclerc je že 24. avgusta prišel v Pariz, medtem ko so njegovi tanki prodirali proti mestu iz treh strani. Tako se je po eni strani izpolnila francoska želja, da bi Pariz osvobodile francoske čete, po drugi strani pa se je tudi zmanjšala možnost prevzema oblasti po komunistih.
Kljub vsemu je bilo v tistih malo dnevih veliko žrtev: skoraj 1.000 upornikov, 600 civilistov in 3.000 nemških vojakov!
Ni mogoče primerjati ravnanje de Gaulleovih borcev v Parizu s stanjem v Sloveniji leta 1941. Pozivu slovenske partije k oboroženem odporu takoj po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo se nekomunistična večina ni mogla odzvati. Ne samo zato, ker je bil (ne: bi bil) tak boj neuspešen, ampak prav zaradi prilaščanja izključnosti boja in vodstva, predvsem pa zaradi revolucionarnega cilja. Predvsem pa iz istega razloga, ki ga je imel de Gaulle, ko je prepovedal vstajo samo nekaj dni pred osvoboditvijo Pariza: obvarovati mesto pred porušenjem, prebivalstvo pa nepotrebnih žrtev.
V domovini se nekateri zelo čudijo, kako da Slovenije niso povabili na praznovanje obletnice osvoboditve. Odgovor morejo najti v zgoraj povedanem. Zato sem prepričan, da bo tudi v Sloveniji kmalu zmeraj manj tistih, ki bi še trobentali o zaslugah NOB-a za zmago nad silami Osi.
Vljudno pozdravljam,
Jože Rant rantja@ciudad.com.ar
Po uvrstitvi na drugem mestu na turnirju izseljencev, ki se je odigral v zadnjem tednu julija, je naša ekipa ZS imela organizirane še tri prijateljske tekme po Sloveniji in tudi izleti so zdaj prišli na vrsto.
Naše bivanje v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu je bilo zelo udobno. Imeli
smo sobe z d verni ali tremi posteljami in zasebnim straniščem s kopalnico. V veliki jedilnici smo dobivali zajtrk, kosilo in večerjo. Na razpolago nam je bila igralna soba, kjer je televizor, miza za pool in prostor za kvartanje, šah, branje, itd. kar smo povečini izrabili po kosilu in ponoči. V tem pro-
storu smo imeli tudi tehnične pogovore pred vsako tekmo. Heri Zupan je vedno natančno razložil postavo na igrišču in dal vse napotke. V zavodu je tudi velika telovadnica, kjer smo po zajtrku trenirali. Spodaj pri vhodu pa ima tudi svojo pisarno SVS, ki je pomagala pri organizaciji turnirja. Dali so nam tudi na razpolago nekaj računalniklov z internetom, da smo lahko pošiljali pošto domačim. V tem času so v Sloveniji
počitnice zato je v zavodu prazno. En dan smo prejeli obisk Andreja Bajuka, bivšega predsednika Slovenije, ki nas je pozdravil in nagovoril tudi po špansko. Tisti dan so imeli skupno fotografiranje vsi kandidati NSI in je bilo v zavodu veliko znanih ljudi, poleg Bajuka, naš znanec prof. Lojze Peterle, ki je tudi dobil našo revijo in pa kapo z znakom ZS.
Po finalni tekmi, ki je bila v soboto, smo imeli v nedeljo prosti dan, da smo lahko obiskali sorodnike, kar je vsak po svoje izrabil.
V ponedeljek smo imeli prvo tekmo v Ježici proti ekipi NK Factor, ki igra v drugi ligi Slovenije. V tej tekmi je vodstvo dalo priliko fantom, ki niso igrali na turnirju in pa tudi mlajšim, ki so nas spremljali na tur-
neji s tem ciljem, da se utrdijo v ekipi ravno z igranjem na teh prijateljskih tekmah. V tej tekmi smo bili premagani z rezultatom 3:0.
Naslednji dan smo se odpravili v Celovec na Koroško. Mimogrede smo naredili majhen ovinek in smo obiskali Brezje. Zapeli smo pred brezjansko Marijo „Marija skoz življenje", potem pa še pred lujansko Marijo, ki stoji na stranskem oltarju, argentinsko „Santa Marfa del Camino" . Vodič nam je bil na tem izletu naš argentinski Slovenec, Jani Kočar, ki se bavi s turizmom v Sloveniji že nekaj let.
Med potjo v Celovec nam je podrobno opisal vse znamenitosti in tudi povedal nekaj zgodovine o Koroški. V Celovcu smo se sprehodili po mestu in tam tudi kosili. Popoldne nas je pa čakala tekma, ki je bila izjema v turneji. Igralo je namreč vodstvo naše ekipe s prijatelji proti starejši ekipi SVS, to so argentinki Slovenci nad 35 let. Vodstvo ZS je sestavljalo: Jure Urbančič, Heri Zupan, Eduardo Grbec (oče od nogometaša Javierja, ki nas je spremljal), Janko Šmalc, Janez Urbančič (vratar), Dani Kunc, Claudio Spinel-la, Franci Urbančič, Marko Kunstelj (brat Tomaža Kunstlja), Matjaž Jakopič (prijatelj iz NZS), in Marko Vombergar. Za SVS so pa med drugimi igrali: Marko Nad. na 5. str.
Iz zapuščine Mire Ecker
HITRA JABOLČNA TORTA
Sestavina
Testo iz 200 gr moke, 150 gr masla in 75 gr. sladkorja.
Nadev iz 6 zelenih jabolk, 75 gr sladkorja, 1 žličko cimeta, limonina ali pomarančna lupina in namočene rozine.
Poliv iz 2 jajc, + skodelice mleka in vanilijen sladkor.
Priprava
Peščeno testo naredi iz moke in masla ter dodaj rahlo sladkor. S polovico te zmesi potresi po tortnem obodu ali po pekači, katero si prej dobro namazala z maslom in potresla z moko. Jabolka zreži na tanke rezine in jih zmešaj z rozinami, sladkorjem, cimetom in limonino ali pomarančno lupino. To zmes naloži po testu v obodu ali pekači. Po vrhu potresi z ostalim peščenim testom ter polij s polovico poliva, narejenega iz jajc, mleka in vanilija. Peci 20 minut v topli pečici. Torto polij še z ostalim polivom in ponovno peci še 20 minut v srednje topli pečici.
Torto ponudi mrzlo ali mlačno, s stepeno sladko smetano.
TORTA RAPIDA DE MANZANA
Hacer miguitas con 200 grs de harina y 150 grs de manteca; mezclarlas suavemente con 75 grs de azucar y acomodar la mitad de estas en una tortera o fuente de horno enmantecada y espolvoreada con harina. Cortar en rodajas finas 6 manzanas verdes peladas, mezclarlas con 75 grs de azucar, 1 cucharadita de canela, ralladura de limon o naranja, pasas de uva remojadas y acomodar sobre las miguitas. Cubrir las manzanas con el resto de las miguitas y rociar con la mitad del siguiente bafio caliente: 2 huevos con + taza de leche y extracto de vainilla. Dorar 20 minutos en horno caliente, rociar con el resto del batido y dorar 20 minutos mas en horno mediano. Servir frfa o tibia; acompana bien la crema chantilly.
D-ova
ŽENA IN N _________________
Slovenska žena v sliki in likovnem ustvarjanju
Več je primerov v slovenski umetnosti, da je v isti družini več umetniško nadarjenih otrok. Tako so bili slikarji bratje Šubic in brata Kralja, vendar pa nisem v meni dostopni literaturi nikjer zasledila, da bi bili slikarki dve sestri, kot sta Andrejka in Marjetka Dolinar.
Obe sta bili rojeni v Buenos Airesu staršema - očetu Lojzetu Dolinarju in mami Barbari Lavrenčič,
Andrejka Dolinar je obiskovala šolo v Buenos Airesu, Licej št. 8, preden se je posvetila šolanju v slikarstvu. Študirala je v Narodni likovni akademiji Manuel Belgra-no, kjer je tudi diplomirala in se izpopolnjevala v delavnici Florencia Garavaglia. Izpopolnjevala je svoje študije risanja pri kiparju Francetu Ahčinu in še pri raznih argentinskih umetnikih, slikarstvo pri Heliosu Gagli-ardiju in Luisu Viilarrueiu, grafiko pri Renee Pitrantonio in akvarele pri Loli Frexas.
Poročila se je 1975 leta z Jožetom Hrovatom in ima dva otroka.
Je ustvarjalna članica S.K.A. in vodja njenega likovnega odseka. Je tudi organizatorka vsakoletne razstave ob dnevu slovenske državnosti.
Živi in deluje kot samostojna slikarka v Buenos Airesu.
Že veliko let razstavlja. Imela je samostojne in skupinske razstave. V Argentini je razstavljala v Kulturnem centru San
Martfn, Kulturnem centru Recoleta, na Bienalu Moronske univerze, v Galeriji Radio Nacional in drugje. Razstavljala je v okviru S.K.A. v Buenos Airesu in Barilochah v občinskem salonu S.C.U.M. S svojimi deli je sodelovala pri CD. ROM. "Argentinski slikarji Mercosurja" v organizaciji O.E.A.
Med olji in grafikami je razstavljala v Sloveniji, Dunaju, Španiji, Franciji Angliji, Braziliji in Čileju.
Dobila je veliko priznanj, prvih nagrad in častnih pohval.
Slikarstvo Andrejke Dolinar, ki je tematsko pestro in razpeto med stvarnostjo in abstrakcijo, so ocenjevali latinskoameriški likovni kritiki in tudi slovenski.
Pri Andreji Dolinar je ves interier potopljen z nekakšno zasanjano mrakobnostjo, iz katere žarijo barvni poudarki. Pred vsem so to tihožitja, bujni šopki cvetja, iz katerih vre na površje slikarkina želja po svetlobi in veselju.
Da bi našla stil, narejen po svoji meri, je vidno, da se je Andreja Dolinar prepustila svojim težnjam iz čistega užitka, ki ga nudi slikarstvo. Njena dela izkazujejo moč sproščenih potez ter utripajoče barvitosti.
V njenih delih je odraz narave. Umetnica vlaga v svoje delo, kar ji da narava čutiti. Namreč čustvena in čutna doživljanja. Jemlje iz svojega notranjega sveta silno izkustvo in ga posreduje v oblikah in
barvah. V tej dinamiki najde Andreja Dolinar svoj najpristnejši izraz.
Njen ustvarjalni svet izhaja iz narave, ki usmerjen po ekspresionizmu doseže abstrakcije, kjer prevladujejo čutne zaznave, brez popuščanja idealizacijam in dajejo poudarek v slikovitost poteze.
Veliko je razstavljala tudi skupaj s svojo sestro Marjetko v Sloveniji, po ostali Evropi in Braziliji.
Kot zanimivost naj omenim, da sta imeli s sestro prvo razstavo v Sloveniji v galeriji Loškega Gradu prav na dan osamosvojitve 25. junija 1991 leta.
Andrejka Dolinar še vedno intenzivno ustvarja in uspešno razstavlja in ji pri njenem delu želim še mnogo usjaeha!
Marjetka Dolinar je obiskovala srednjo šolo na Liceju št.5 v Buenos Airesu. Študirala je slikarstvo na Višji katoliški šoli za risanje, slikarstvo in umetnostno zgodovino.
Svoje znanje je izpopolnjevala še pri slikarju Luisu Villaruelu in pri kiparju Francetu Ahčinu. Od leta 1984 do 1988 je obiskovala tečaje umetnostne zgodovine v Iberoameriškem inštitutu španske kulture. V letu 1985 nadaljuje s specializacijo v ateljeju Integralne kulture pod vodstvom profesorjev Ane Marie Martin - Crose in Ricar-da Martin - Crose. Leta 1987 se vključi še v atelje znanega umetnika Heliosa Gagliar-dija.
Marjetka Dolinar do leta 1992 poučuje risanje, slikarstvo in umetnostno zgodovino na osnovnih in srednjih šolah v Buenos
Airesu. Med njenim poučevanjem pa pridno slika in ustvarja.
Leta 1992 se je preselila v Ljubljano. Dela kot samostojna likovna umetnica. Njena dela so stalno na ogled na Ciril Metodovem trgu v Ljubljani.
Marjetka Dolinar je sodelovala na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah ter bienalih v Argentini, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Braziliji in Japonski in prejela tudi že več nagrad in častnih odlikovanj.
Znana organizacija O.E.A. je izbrala tudi njena dela in skupaj s kurikulom izdala CD. ROM. z naslovom "Argentinski slikarji Mercosurja".
Marjetka, ki sedaj živi v Sloveniji in se bolj navezuje na Evropo, je v mladosti sledila svoji sestri, postala slikarka in ji bila kar nekaj časa podobna v svojih slikah.
Marjetkino slikarstvo je v iskanju lastnega likovnega izraza prešlo kar nekaj razvojnih faz. Ni se mogla ogniti modernizmu, ki se mu uklanjajo mladi umetniki po celem svetu. Zdi se, da jo je težnja po širšem pogledu na svetovno in slovensko slikarstvo pritegnila za odločitev preselitve v Slovenijo. Njeno udejstvovanje mi ni dosti znano, vendar se na ljubljanskem gradu že nahaja eno njenih del. Smatram, da je s tem njena integracija v domovino pomembna, saj nadaljuje tradicijo mnogih slikarjev, ki so se slikarsko oblikovali v tujini in se vračali v domovino. Tudi njej želim mnogo uspehov.
Polona Makek
NOVICE IZ SLOVENIJE		PISALI SMO PRED 50 LETI		ESLOVENIA, Ml TIERRA
OBIRANJE HMELJA
Slovenski hmeljarji so začeli obirati hmelj. Letošnja letina bo povprečna, kakovost hmelja pa dobra. Hmeljarji, ki so jim letos vremenske razmere šle na roko, bodo tako obrali okrog 2.500 ton hmelja. Letošnja odkupna cena hmelja na prostem trgu še ni določena, saj je vse odvisno od ponudbe in povpraševanja na svetovnem trgu. Lani so lahko za kilogram hmelja iztržili okrog 2,5 evra. V Sloveniji je letos s hmeljem zasajenih približno 1.520 hektarjev površin, kar je za okoli 100 hektarjev manj kot lani. Največ hmelja je zasajenega v Savinjski dolini, okrog 100 hektarjev je tudi prvoletnih nasadov.
FESTIVAL ČIPKE V IDRIJI
V Idriji je potekal 23. festival idrijske čipke. Na njem so se zvrstile številne strokovne delavnice, razstave čipk, predstavitve klekljanja po mestnih ulicah ter zabavne prireditve. Vrhunec festivala pa je bilo državno tekmovanje otrok in odraslih v klekfjanju za priznanje Ivanke Ferjančič, ki se ga je udeležilo 40 otrok, med njimi dva dečka, ter 24 odraslih. Čipkarsko šolo v Idriji je v lanskem šolskem letu obiskovalo 367 deklet in osem fantov. Šola neprekinjeno deluje od leta 1876, v program izobraževanja pa poleg praktičnega dela v zadnjem času uvajajo tudi teoretične predmete. Obisk šole velja tudi za izbirni predmet v okviru devetletnega osnovnošolskega programa, učenci pa ob koncu šolanja pridobijo certifikat klekljarice.
VRNIL SE JE LENARČIČ
Matevž Lenarčič je 25. avgusta popoldne končno pristal na letališču v Ajdovščini in tako kot prvi na svetu z letalom Sinus 912 ajdovskega podjetja Pipistrel opravil samostojni polet okrog sveta v ultralahkem letalu brez kopilota in brez dodatne zračne podpore, je poročal Radio Slovenija. Lenarčič, ki je na skoraj 42.000 kilometrov dolgo pot okoli sveta poletel 6. junija z ajdovskega letališča, je s tem podvigom dosegel tudi nov hitrostni rekord v kategoriji letal do 500 kilogramov. Lenarčič, ki se poleg letalstva ukvarja tudi z alpinizmom in fotografijo, se je podobnega podviga v preteklosti lotil že dvakrat, a moral obakrat let prekiniti.
PO SVE
TERORISTI STRMOGLAVILI RUSKI LETALI
Preiskava razbitin potniških letal tupoljev 134 in tupoljev 154, ki sta v torek skoraj sočasno strmoglavili v Rusiji, je pokazala, da sta bila tarča terorističnega napada. Na obeh so namreč odkrili sledi eksploziva heksogen, je potrdila ruska obveščevalna služba (FSB; bivša KGB). Ruske oblasti so do zadnjega, dokler niso odkrile hek-sogena, navajale, da nimajo nobenega podatka, na podlagi katerega bi lahko trdile, da gre za teroristično dejanje. V strmoglavljenih letalih je po zadnjih podatkih umrlo 90 ljudi.
ENI ZA ENOTNOST, DRUGI PA NE
Nemški kardinal Walter Kasper, vodja papeškega sveta za enotnost kristjanov, je patriarhu ruske pravosla-
vne cerkve Aleksiju II. predal ikono Matere božje iz Kazana, ki jo je Moskvi vrnil papež Janez Pavel II. Slednji je dlje časa upal, da bi ikono lahko izročil sam, toda tako želenega povabila s strani Aleksija II. ni dobil oziroma so njegovo prošnjo v Moskvi zavrnili.
UMRL JE NOBELOVEC MILOSZ
V Krakovu je več tisoč ljubiteljev lepe besede na njegovi zadnji poti spremilo poljskega pesnika in dobitnika Nobelove nagrade leta 1980, Czeslavva Milosza (1911-2004). Po maši zadušnici v krakovski Marijini cerkvi so pogrebci krenili proti samostanu na griču Skalka in ga v tamkajšnji samostanski grobnici pokopali v navzočnosti najbližjih sorodnikov in krakovskega kardinala Franciszeka Ma-charskega.
OSEBNE
Poroka
V cerkvi Marijinega oznanenja - Frančiškanska cerkev v Ljubljani sta v soboto/ 10. julija prejela zakrament sv. zakona Tadeja Matos in Danijel Škraba. Za priči sta bila ženinova sestra Andreja Škraba in nevestin brat Boštjan Matos.
V soboto, 21 avgusta, sta se poročila v cerkvi Nuestra Sefiora de los Remedios, v kraju Escalada, Silvia Sanchez in Silvio Cipriani. Za priče so bili njuni starši, Mara Črnak in Arnaldo Sanchez ter Julia Larez in Alberto Cipriani.
Novim zakoncem čestitamo in želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
Imenovanje
Arhitekt Andrej P. Keber je bil imenovan kot,,Director de Estudios" na Fakulteti za arhitekturo, oblikovanje, umetnost in urbanizem na Moronski univerzi. Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
VOMBERGARJEVA „VRNITEV"
Vombergar je v dveh zaporednih sezonah odstopil odrom dve popravljeni drami: Vodo in Vrnitev.
Režija je bila deloma psevdonimna, deloma anonimna.
Med igralci je bila spet prva Ema Bleje, gdč. Vomber-garjeva je imela najtežjo vlogo v igri. Štaoidohorjeva in Grumova zaslužita pohvalo. Med moškimi je bil najbolj dognan Fink. Jerebič je dobro doumel svojo vlogo, enako Krištof. Oman in Kastrevc sta ugajala. Planšar Jurančiča je napredoval
Z aplavzom ne bi smelo prenehati, dokler ne bi primorali avtorja pred oder.
MM
13. ARGENTINSKO SMUČARSKO DRŽAVNO PRVENSTVO
Leta 1951 so Argentinci v veleslalomu prvič zmagali nad smučarji iz ZDA.
Argentinska premoč se je pokazala predvsem v veleslalomu, kjer so ostali Čilenci daleč zadaj. Med Argentinci sta prav kot lani prednjačila Pablo Rosenkjer v slalomu in Luis de Rider v smuku.
Med dekleti se je znova pojavila Ana Maria Dellai po počitku pol leta.
Ker je Dinko zaradi himalajske ekspedicije izpadel iz konkurence, Budinek pa tudi ni mogel nastopiti, smo ostali Slovenci omejeni na nordijske discipline, o čemer bom poročal naslednjič.
VA
To so resnično lepe pesmi. To je edinstvena zbirka v vsej slovenski književnosti. Tako,pravijo tisti ki so prebral pesniško zbirko Jeremije Kalina MARIJI
ki je izšla v založbi Svobodne Slovenije. Dobi se na Victor Martinez 50, cena je 18 pesov, v Argentini s poštnino 20 pesov.
Buenos Aires, 2. septembra 1954, št. 34
Zaključek turneje...
Nad. s 4. str.
Jerman, Martin Boštjančič, Silvo Lipovšek, Dani Sušnik, Tone Adamič. Tekmo smo zmagali 7:2 in s tem zgledom dokazali našim vodenim, kako se igra nogomet... Na tej tekmi so prevzeli mesto trenerjev" Ivo Panaino, .Hermi Zupan in Damijan Omahna, katerim tudi gre brez dvoma zasluga za zmago...
Po tekmi smo imeli pripravljen ,,asado", pečen na argentinski način, čeprav smo bili vsi mnenja, da je meso čisto drugačno, kot smo ga tukaj vajeni. Bilo je veliko argentinskih Slovencev, ki smo jih povabili na to srečanje. Asado se je zavlekel pozno v noč, tako,
da nas je prišla policijska patrola opozorit, da se mora taka zabava brez posebnega dovoljenja ob desetih zvečer končati. Torej smo bili primorani zaklučiti zabavo.
Naslednji dan, smo imeli tekmo v Dobu pri Domžalah, proti NK Dob. Tekma je bila zelo težka, a potem, ko je eden izmed njihovih igralcev dobil rdeč karton, potem ko je z roko odbil žogo pred golom, smo dobili več upanja za zmago. Končen rezultat je bil za nas 5:4, tako, da smo ponovno praznovali zmago.
Naslednji dan smo odpotovali na Primorsko. Obiskali smo na poti na
J
Los primeros partisanos en Gorenjska
En cuanto los alemanes atacaron a la Union Sovietica aparecieron los primeros ilegales en Gorenjska. Habfa muchos socialcristianos y liberales. Las fuerzas alemanas de ocupacion trataban a los eslovenos cOn mucha mas rudeza que las italianas.
Los comunistas empezaron a ser activos en junio. El Comite Central envio a tres expertos organ izadores: Stane Žagar, Marjan Dermastja y Tomo Brejc. Primero limpiaron las fuerzas partisanas de quienes no pensaban como ellos. Se hacfa guerra de guerrillas. Emboscada, ataque, provoca-cion y retirada. La venganza alemana la sentfa la pobla-cion inocente.
El primer ataque lo efectuaron hiriendo al gendarme esloveno Franc Žnidaršič cerca de Šmarna gora. A fines del ano habfa 31 companfas, pero habrfa que ver con cuantos hombres.
Alrededor de Jesenice y Kamnik se formaron varias companfas que se dedicaron al sabotaje. Pero los alemanes practicamente aniquilaron los batallones de Kranj, Gorenjska y Storžič.
El batallon de Kamnik torno como base el pueblo de Rašica, al este de Šmarna gora. Al If emboscaron a las fuerzas de la Gestapo. Dfas mas tarde los alemanes cercaron el pueblo, desmembraron el batallon, quemaron el pueblo, mataron a los heridos y se llevaron a la gente del pueblo. Esta fue la primera quema de un pueblo, a pesar de que los pobladores no hicieron causa comun con los partisanos.
En otono empezo a formarse el batallon Cankar. Primero liquidaron a los "traidores de la nacion" (es decir, a los que no comulgaban con la practica de terror del PC), atacaron el tren en Bohinj, trataron de levantar en armas a Dovje y Mojstrana. Los alemanes los dispersaron, detuvie-ron a unos y mataron a muchos. El levantamiento fue sofocado.
El batallon Cankar se establecio en el pueblo de Dražgoše, en el valle del Selščica. Proclamaron la "Republica de Dražgoše". A pesar de saber que los alemanes preparaban un ataque, decidieron ofrecer batalla con fines propagandfsticos. El 9 de enero de 1942 atacaron 2.500 alemanes. El mando comunista se replego sobre Jelovica y a los dos dfas tambien las fuerzas partisanas. Los pobladores quedaron a merced de la venganza alemana.
La Gestapo deseubrio en Tržič, Kranj y Škofja Loka a las organizaciones partisanas y arresto alrededor de 250 activistas.
Del levantamiento eseribio Kardelj: "La falta de ingenio de la conduccion del PC (jNo habla de la OF-fuerzas de liberacion! - N. de R.) y del estado mayor de Gorenjska fue la causa de que los campesinos no hayan sido incorporados y armados. Entonces los alemanes los detu-vieron desarmados, los fusilaron, y mandaron al resto a Alemania a realizar trabajos forzados."
morje tudi Škocjanske jame. Prehodili smo z občudovanjem ogromne podjams-ke dvorane, ki so res svetovno čudo.
Od tam smo prišli v Koper, kjer smo stopili na ladjo, ki nas je odpeljala v Portorož. Nekje sredi poti smo se ustavili, da smo poskakali v Jadransko morje. V Portorožu smo pa še do večera ostali na plaži in tako tudi spoznali Slovensko obalo.
Še eno tekmo smo imeli in sicer na Štajerskem proti NK Vransko. Tekma je sovpadala s pripravo veselice narodne zabavne glasbe, ki je potekala v velikem šotoru ob igrišču. Župan iz Vranskega nas je pred tekmo pozdravil in nas še povabil
na veselico po tekmi. V igri smo imeli veliko premoč nad njihovo ekipo, tako, da je tekma končala 7:2 za našo ekipo. Po tekmi, smo seveda šli na veselico, kjer so nastopali najbolj znani slovenski ansambli. Do pozno smo bili tam, domov grede smo se pa še ustavili na Trojanah, da smo okusili tamkajšne znamenite krofe.
Torej tako sta minila dva tedna potovanja, en teden turnirja in eden prijateljskih tekem in izletov. Iz vodstva moramo pa še pohvaliti fante za obnašanje, saj je dober vtis, ki ga lahko pustimo v Sloveniji važna točka, da se taka potovanja lahko ponovijo.
Marko Vombergar - tajnik Nogometne ekipe ZS
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debel jak»' neti/en. coni.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marko Kremžar, Pavlina Dobovšek, Polona Makek, Jožko Rožanec, Marko Vombergar, Jože Rant, Franci Cukjati. Mediji: STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,.Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,.Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - CI10IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte, rezerva Hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparbakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Clinica ambulatoria de cirugia plastica y estetica
Štrfiček
Dres. Rosati - Amallo
Ambrosetti 228, PB / Caballito - Tel: 4901 Lunes a viernes de 13 a 20 horas www.rosatiyamallo.com.ar
0884
Slovenci pod drugimi zastavami
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
31. avgusta 2004
EVRO 239,81 SIT U$S dolar 199,13SIT
Poleg 79. atletov, ki so zastopali slovenske barve na olimpijskih igrah v Atenah 2004, je bilo še nekaj Slovencev, ki so tekmovali v senci drugih zastav.
Tako sta med italijanskimi športniki nastopala dva zamejska Slovenca. 25-let-ni Goričan Matej Černič je že dalj časa član italijanske odbojkarske reprezentance in je tudi pripomogel k odbojkarskim italijanskim uspehom. Doma pa pomaga vzgajati nov rod malih odbojkarjev in odbojkašic. -Tržačanka Caludia Coslovi-ch pa je atletinja, ki se bavi z metanjem kopja. V intervjujih je napovedovala, da bo za finalo potrebno vreči kopje vsaj 61 metrov. Prav je sklepala, vendar sama ni mogla dlje od 60,58 m; za komaj 40 cm je izgubila vstop v finalo in obstala na 14. mestu.
Avstrijske barve bi
OBVESTILA
SOBOTA, 4. septembra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Mladinska maša, ob 19,15 v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Prva sobota z molitvijo za duhovniške, redovniške in misijonske poklice ob 18.30 v cerkvi Marije Pomagaj. Nato ob 19,15 sv. maša; po maši ura češčenja pred Najsvetejšim ob priložnosti X. Narodnega evharističnega kongresa.
NEDELJA, 5. septembra:
Dan Zveze slovenskih mater in žena, ob 9.30 v Slovenski hiši.
Sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce, ob 9.30 v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Tombola v San Martinu.
ČETRTEK, 9. septembra:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hiši.
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, SMŽ
ob 16. uri v Slovenski hiši.
PETEK, 10. septembra:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slomškovem domu.
SOBOTA, 11. septembra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 12. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justo.
ČETRTEK, 16. septembra:
Redni mesečni sestanek ZSMZ iz San Martina, ob 16.
uri v domu. Govorila bo dipl. bolničarka Helena Marinček o temi: „Kaj je osnovno in praktično da vemo o prvi pomoči".
NEDELJA, 19. septembra
Obletnica Slomškovega doma in 49. SLOVENSKI DAN.
SOBOTA, 25. septembra:
Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku, v Slovenski hiši.
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
branil Peter „Paco" Wro-
lich, koroški Slovenec, kolesar. Vendar to na papirju, ker je bil uradno vpisan med avstrijskimi cestnimi kolesarji, a do Aten ni prišel. V času iger ga je bilo možno izslediti v poročilih o krožni dirki v zahodni Franciji.
Pri kanadski reprezentanci pa je nastopala veslačica Romina Štefančič (26. let). Pred leti je v enojcu zastopala Slovenijo (saj je rojena v Ljubljani, čeprav je na internetni strani zapisano, da je rojena na Slovaškem!) in prišla do samega vrha v mladinskih svetovnih prvenstvih v veslanju. Nato je odšla na študij v Kanado. Zadnji teden pred igrami je dobila kanadsko državljanstvo, kar ji je omogočilo, da se je udeležila olimpijskih iger in sicer v osmercu. Kanadski čoln pa ni imel dosti sreče, saj je zasedel sedmo, zadnje mesto.
Tudi v avstralskih vrstah je veslačica po očetu slovenskega porekla. To je Dana Faletič, rojena pred 27. leti v Tasmaniji. Pri 15. se je začela navduševati za veslanje in je leta 2001 bila tudi državna prvakinja. V Atenah tekmuje v dvojnem četvercu. V tej kategoriji so lani premagale na svetovnem prvenstvu 10-letne zmagovalke Nemke. Na Ol jim ni šlo tako, kot so želele, a so zaradi jemanja nedovoljenih poživil ukrajinske posadke le prišle na tretje mesto in dobile bronasto kolajno.
GB
OBIŠČITE
SPLETNO
STRAN
www.slo.org.ar
Spominska
proslava
V nedeljo, 5. septembra ob 9.30 uri bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša v spomin na generala R URNIKA, dr. HACINA ter njune sodelavce.
Po maši poklon pred spomenikom.
Slovenska kulturna akcija Knjigo Mirka Vasleta: Breve historia de la literatura eslovena
bo predstavil arh. Jure Vombergar
v mali dvorani Slovenske hiše, v soboto 4. septembra, ob 20. uri
OLIMPIJSKE IGRE 2004
Zbogom in na svidenje
V nedeljo, 29 avgusta so se zaključile letošnje Olimpijske igre v Atenah. Bile so izredno dobro organizirane, potekale brez večjih neprilik in se končale v splošno zadovoljstvo.
Kar se športnih uspehov tiče, je po pričakovanju zmagala mogočna skupina Združenih ameriških držav. A takoj za petami ji je sledila Kitajska, ki obeta temeljite spremembe za prihodnja obdobja. Na tretjem mestu je v končnem zagonu prispela Rusija. Seveda, če bi nastopala še kot bivša „Sovjetska zveza" (vključila Ukrajino, baltijske države in razne bivše republike), bi dospela na prvem mestu. A časi se spreminjajo.
Kar se Argentine tiče, že vsi poznamo izid: dve zlati v skupinskih igrah, nogomer-tu in košarki; pa še tri brone. Nogometna medalja je bila pričakovana. Košarska ekipa pa je presenetila svet z zmago nad svetovnim prvakom (Srbija in Črna Gora) in „sanjsko ekipo" Združenih držav. V finalu pa je prepričljivo premagala še Italijo.
Prihodnje igre bodo čez štiri leta na Kitajskem. Zgodovina se bo tedaj drugače pisala.
OLIMPIJSKE IGRE 2004 IN SLOVENCI
23. AVGUST:
Kajak/kanu na mirnih vodah: Jernej Župančič Regent je v kategoriji K-1 1000 m, v prvem krogu zasedel sedmo mesto.
Atletika: junakinja dneva je bronasta Jolanda Čeplak v finali 800 m. Tek je začel z zelo hitrim tempom, tako da je Čeplakova tekla na 6-7. mestu. V zadnjih 100 metrih je pa pritisnila na gas in začela prehitevati ter v zadnjih centimetrih izenačila drugouvrščeno. Le fotofiniš je pokazal, da je ni prehitela. Poleg medalje ima Čeplakova še to zadoščenje, da je premagala zgodovinsko tekmico Mario Muttolo, ki je ostala brez medalje (ali je bila v zadnjih metrih izčrpana ali je pa spregledala bliskoviti napredek Jolande). - Na 200 m je Alenka Bikar zasedla v predtekmovanjih 2. mesto (skupno 23.) in 7. mesto (27.), kar pa ni zadoščalo za polfinale. Merlene Ot-tey pa je najprej prišla 3. (skupno 8.) in celo podrla državni rekord z 22,72 sek., potem pa na 4. mesto (14.) in za las ujela vlak za polfinale.
24. AVGUST:
Rokomet: Z zmago nad Egiptom 30:24 je Slovenija zasedla 11. mesto.
Atletika:Uspešen je bil v kategoriji 110 m ovire Damjan Zlatnar: s 7. mestom v seriji (skupno 32.)se je uvrstil v drugi krog. - V dveh krogih je v kategoriji 200 m Matic Osovnikar zasedel skupno 13. mesto, dvakrat izboljšal državni rekord na 20,47 sek in se uvrstil v polfinale. - V skoku v daljino se Gregor Cankar ni izkazal: dosegel je 39., zadnje mesto s pičlimi 7,32 m,-Grenka je bila tudi polfinala Merlene Ottey na 200 m: odnehala je kmalu po startu, menda zaradi poškodbe zadnjega dela leve stegenske mišice.
25. AVGUST:
Atletika:Še najbolje se je odrezal Matic Osovnikar, ki je v polfinali 200 m zasedel 8. mesto, v skupni lestvici pa 15. - Tina Čarman ni premostila kvalifikacij in se s skokom v daljino 5,72 m znašla na 36. mestu. - Isto se je zgodilo Juretu Rovanu. Za napredovanje bi moral v skoku s palico preskočiti 5,70 m, zmogel je pa le 5,50 m in pristal na 25. mestu. - V polfinali 110 m z ovirami pa se Damjan Zlatnar ni predstavil na tekališče, ker naj bi si zvil gleženj med ogrevanjem.
Kajak kanu na mirnih vodah: V disciplini K-1 1000 m je v polfinali Jernej Zupančič Regent prispel na 6. mesto s skupnim 15. časom in zaključil tekmovanje.
26. AVGUST:
Atletika: kopje Peter Zupanc 11. mesto v skupini, 77,34 m, premalo za v finalo in zasedel 22. mesto.
27. AVGUST:
Atletika: Helena Javornik je v teku na 10.000 m zasedla prav dobro 10. mesto.
29. AVGUST:
Atletika: Maratonskih 42. kilometrov je Roman kejžar pretekel v 2h23'34" in prispel na 53. mestu, dobrih dvanajst minut za zmagovalcem. S tem je popravil svoje 62. mesto v Sydneyu 2000 in 59. mestu na lanskem svetovnem prvenstvu.
GB
8:00 Sveta maša GO 9:15 Dviganje zastav ~q 9:45 Začetek tekmovanj <2>" 13:00 Kosilo
19:00 Kulturni program Q Prosta zabava
Jo Ms U l l il tim /Rit 1 MN //M
49. SLOVENSKI DAN in 43. obletnica Slomškovega doma
s celodnevnim programom v nedeljo, 19. septembra v Slomškovem domu v Ramos Mejiji Rezervirajte si to nedeljo. Ne bo vam žal!