St. 41. V (iorici, v torek due 22. maja 1906 iietnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dncva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošli prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celolelno 8 K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje izrtanje.) Uredništvo in upraviiistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Votturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravnistyo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiaka „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Ruska državna duma. ! Preteklo je äele kakih deset dni, odkar je pričela ruska državna duma evoje delovanje, a že to njeno kratko delovanje je izaznenadilo ves politični svet. Zmerno8t in premiäljenoat, ki vla- dati pri razpravah tega novega ruskega ljudskega zastopstva, sta obudili povsod največje začudenje. Pomisliti je namreč treba, da je prišlo do tega ljudskega za- stopgtva, v katerem sedijo poleg učenja- kov, odvetniki, poleg teh pa kmetje, ko- zaki, obrtniki in delavci, kar čez noč in dan in da ni pred kakimi sedmimi me- seci skoro nikdo verjel, da pride že tako hitro v Rasiji do parlamentarizma. In že danes, po desetih dnevih svojega obstanka, delnje ta ruski parlament a tako občudovanja vredno gotovostjo in samozavestjo, kakor da bi sedeli v njem skoro sami izkušeni parlamentarci. Izvolitev predsedstva iz sestavne adrese, s katero je državna dama odgo- vorila na carjev prestolni govor, ločitev debate v sploäno in v 8pecialno ter način, na kateri se je ta razprava vr- sila, vse to se je vräilo v tako lepem redu, kakor v malokaterem drugem par- lamentu. Predlogi vsprejemali so se skoro soglasno, in če je kdo od neznatne kon- servativne manjšine semtertje ugovarjal proti stavljenim predlogowi, odgovarjalo se ma je mirno in stvarno brez nikakih osebnih napadov, kakor se žal danes dogaja Bkoro v vseh parlamentih zapad- nih evropskih držav. Res je sicer, da je hotela državna ruska duma s svojimi doaedanjimi razpravami nekako dokazati, da ima v sebi življensko moč, posebno I a©, ko je razpravljal o njenem odgovoru I na carjeve besede, in ni dvoma, da ne pridejo tudi za rusko dumo časi, ko ne pojde tudi v nji vae tako gladko. Ali prvi nastop državne ruske dume, recimo 1 njena prva preskuänja, obnesla se je lzvrstno in ji dokazala, koliko zrelih mož, vnetih za blagor domovine se nahaja v Husiji, ki niso mogli in tudi niso smeli nastopati za koristi in za svobodni razvoj ruskega ljudstva, ker jim je to zabranje- val dosedanji ruski vladni zistem in v prvi vrsti pa ruska birokracija, ki je v svojih sebičnih namenih vsezabranjevala in preprečevala, kar bi jo zamoglo pri- praviti ob njeno veljavo. Adresa, katero je vsprejela ruska duma, obsega sicer še precej radikalen program, V adresi se namreč zahteva sploäno pomiloščenjp, v nji se zahteva odprava smrtne kazni. Dalje zahteva adresa odločno, da bo smela državna duma nadzorovati ekzeku- tivno moč vlade, ter da postanejo mini- 8tri tudi državni dumi odgovorni. Sploh zahteva adresa, da bodi tudi rasko ljudstvo deležno vlade a tudi carja se prepuščajo njegove pravice, kakoršne imajo vladarji v drugih konštitucijonelnih državah. Zato pa, ker je v adresi na- črtan program rusks dume še precej ra- dikalen, nadejali so se sovražniki Rusije, ki ne hrepene po drugem nego po raz- padu to mogočne slovanske države, da ! bode car vsled takega odgovora na pre- j stolni govor tako užaljen, da bo koj dumo razpustil, veled čeear bi bili po mnenju teh ljudi neizogibni nemiri po celi Rasiji. Ali nade teh zakletih sovraž- nikov ruskega naroda se niso in tudi se še ne bpdo izpolnile, kajti car, kateri je dal Rusom parlament, v katerem sme vsak izvoljen ljudski zastopnik prosto iz- | raziti svoje mnenje, bode taka mnenja zastopnikov ruskega naroda tudi po mo- gočnosti uvaževal vselej, ko se bo pre- pričal, da atreme taka mnenja jedino le za tem, da se zboljäa blagostanje rnskega [ ljudstva, od katerega sreča je odvisna objednem tudi spec« ra*ke države. 0 shlepu šolsbEgn leta obrtno- nadaljevnlne sole v Gorici. | Eakor smo omenili v zadnji številki našega lista, je bil due 20. t. m. sklep šolskega leta na obrtno-nadaljevalni Soli „Šolskega domaw. Tega sklepa šolskega leta ae je udeležilo prav lepo ätevilo učencev. Pri sklepn so bili navzoči tudi dvorni svetnik in voditelj tuk. okrajnega glavarstva grof Henrik Attems, vladni svetnik in ravnatelj drž. obrtne sole v Trstu vitez J. Hesky kot nadzornik obrt- nih Šol, okrajni šolski nadzornik F. Finžgar in drugi, med temi več mojstrov. Poročal je o soli njeni voditelj cesarski 'svetnik Fran Vodopivec. Iz tega poročila smo doznali to-le: Ker je prenehil med äolskim letom poduöevati na ti äoli g. Ernest Š.rca, ki je postal vadnični ueitelj, sta prevzela in sicer poduk v risanju g. profesor Fr. Gvaiz, poduk v obrtnem računstva in knjigovodstvu pa profesor v p. g. J. Čebular. Šolsko leto je pričelo 16. septembra 1905, a končalo je 14. maja t. I. Podučevalo se je v vsakem razredu med tednom 90 dni po 6 ur in ob nedeljah 34 krat po 3 ure na teden. Zaradi obilega števila učencev se je ob nedeljah v petih sobah podučevalo. Pri začetku leta se je vpisalo 167 učencev, vztrajalo pa jih je do konca šolskega leta 128. Devetintrideset učencev se je pa med (etom deloma preselilo deloma pa so izostali iz sole. Klasif ciranih je bilo 125 nčencev. Napredovalo pa jih je in sicer: izvrstno 16, hvalno 26, povoljno 37, zadostno 32, nezadostno 14. Obisk sole je bil v mi- nolem letu äe precej reden, nekateri učenci niso zamudili prav nobene učne ure. Prebivali pa so učenci tako-le in sicer: 33 jih je bilo iz mesta, 25 iz Solkana, 24 iz Št. Aandreža, 14 iz Št. Petra, 7 iz Vrtojbe, 7 iz BiJj, 4 iz Sovodenj, po 2 iz Bataj, iz Pevme, iz Podgore, iz Mirna, po 1 iz Bakovice, iz Reno, iz Ozeljana in z Orehovelj. Po 8tarosti pa je bilo učencev in Bicer: 12 ätirinajstletnih, 16 štirinajst- letnih, 23 petnajstletnih, 22 äestnajst- Ietnih, 23 sedemnajstletnih, 17 osemnajst- letnih, 8 devetnajstletnih, 2 dvajsetletna, 2 edenindvajsetletna in 2 Öez 22-letna. Učenci po obrtu so bili in sicer : 57 zidarjev, 30 mizarjev, 9 ključavni- čarjev, 4 črkostavci, 5 trgovcev, 4 stru- garji, po 2 sta bila kleparja, kovača, kle- sarja, knjigoveza, sedlarja, po eden krojač, vrtnar, kolar, tapecirar, rezbar. Obdarovanih je bilo 39 učencev in sicer 17 s äestili. Ti so bili : Franic Matija iz Livna v Bosni, Koron Joahim iz Batuj, Nanut Dominik iz St. An- dreža, Pavlin Jjžef iz Št. Andreža, Filej Jožef iz Št. Andreža, Jug Anton iz Solkana, Boltar Albert iz SoJkana, Bre- celj Jožef iz Šturij, Križnič Anton iz Zdravščine, BaŠin Frančiaek iz Solkana, Merkel Kmil iz Velikih Žabelj, Bafulin Karol iz Št. Andreža, Pišot Frančišek iz Sela, Kolenc Stefan iz gor. Tribuše, Ba- fulin Jožef iz Št. Petra, Petejan Fran- čišek iz Sovodenj in Bremec Avgaštin iz Čepovana. S hranilno knjižico, v kuteri j© vpisan znesek 6—14 K je bilo obdaro- vanik 22 učencev in sicer: Batistutti Karol iz Gorice, Gorkič Albin iz Vrtojbe, Čavdek Anton iz Vrtojbe, Štepančič Vincenc iz Renč, Ferletič Anton iz Do- berdoba, Bnfu'ia Jožef iz Št. Andreža, Jag Alojzij iz Solkana, Komel Alojzij iz Sol- kana, Lukežič Ivan iz Bilj, Zavadlav Alojzij iz Št. Andreža, Tušar Jožef iz Idrije, Mučič Leopold iz Št. Andreža, Gotar Jožef iz Škrbine, Jarec Euiljan iz Podgore, Markočič Karol iz Št. AndreŽa, Lenardič Janez iz Vrtojbe, Rijavec Ant. iz Št. Andreža, Dekleva Daniel iz Gorice, Kralj Avgust iz Budimpeäte, Pavlin Jožef iz Gorice, Mervic Anton iz O^eljana in Vulč Frančišek iz Ljubna. Predno so bili nčenci obdarovani in predno so se razdelila apričevala so učenci zapeli cesarsko pesem, ter je bil s tem dokončan slovesen sklep šolskega leta. Potem je Dila pa odprta razstava učenških izdelkov. (Dalje prih.) Do pi si. V Gorici, dne 21. maja. (užitnina). V zadnji „Sočiu z dne 19. maja napisal je neki „krčmar" uvodni članek o užit- nini, kojemu je namen zmanjäati veliki utis, kateri so naredili v deželi goli po- datki o tem predmetu, prijavljeni v našem listu. (Ülankar navaja v dosego svojega L1STEK. Konfuzelj v Benetkah, (Dalje). „To bo za-me, ne pa gondola", se namuzne Konfuzelj ter se zahvaii gospoda za prijaznost. j Brž se vkrea tudi on in sede na prazni sedež. Ko so je parnik začel pomikati, je Knniuzelj premišijeval, kje bi se najprvo nstavil in kaj si ogledal pred vsem. »A! nič", sklene, „najprvo *se po- PelJem naravnost do Lida. Tako bom V8aj videl glavni kanal in najlepši del mesfa naenkrat". Med vožnjo je opazil imenitna mosta " Onte di Rialto« in „Ponte dei Sospieri" F mar8'katero krasno palačo. ^Gledal je tudi na breg „Riva Schia- voni . «»a trg Sv. Marka itd. r°da vse to je sklenil, da si ogleda pozneje bolj natančno in korenito ; za nekoJlikride ^ na °lOk Lid0> ki 8e nahaja o izven mesta in ima svetovno- Bn an°u k°Palisče, katerega obiskujejo 8ami ho^*& in imenitniki. Lidu Neizrečeno Je ^gajalo Konsuzlja na Rnm Ni. Si m°8el kaj, kakor da si je tadi SanQ naJel kabino in se šel kopat. To ga je prijetno ohladilo in nav- dalo z razkošnimi misli. Želel si je, da bi bil tadi on tako bogat kakor so bili tisti angleški Iordi, Irancoski, laški in bogsigavedi še kateri. milijonarji, ki so se kopali okrog njega. Po kopeli gre v restavracijo. Ravno se je pričenjal koncert. Na- stopila je drožba češkega orkestra na lok. Konfuzelj se vsede k mizi poleg nekega silno velikega in suhega An- gleža. Lord Wilson, tako je biio Angležu ime, kar je Konfuzelj pozneje zvedel, je bil gladko obrit; le na obeh licih je no- sil neusmiljeno dolge rujave kotlete. Obleka mu je bila rujavokarirana, rujav je bil tudi cilinder. Ovratnik je nosil dobrih 8 cm visok, a pod njim je imel pripeto nad vse majhno rujavoka- rirano ovratnico. Niti čevljev ni trpelna nogi, ako niso bili rujavi. Sploh vse, razen ovratnika, je bilo na njem, ako ne karirano, pa vsaj rujavo, celo srajca. Palico je imel v rokah tako, da je Konfuzelj na glas vzkliknil: „Prijatelj, ti si ösel. Čemu nosiä tako gorjačo po svetu, saj je bolj debela kakor moja roka pod komolcem in gotovo tehta svojih 6 kg, če ne večM. | BJes, jes", je pokimal Anglež. K sreči ga ni razumel, ker je Konfuzelj izrekel svojo opazko v slovenskem jeziku. „Ti mene ne razumeš, jaz pa tebe ne", zagodrnja nato Konfuzelj, „zato jesaj in klepeči, kar hoCe3, ako mi pa kaj narediš, ti razkoljem tiste zijave če- Ijusti, četudi nosiä tako gorjaško omelo s seboj". Koncert se je pričel in Čehi so izgrali tako, kakor pač znajo le Čehi. Na mah so si pridobili srea in priznanje vseh ^oslušalcev. Celo lord Wilson, ki jf bil videti popolnoma apatičen do vsega, kar ga je obdajalo, je rad poslošal. Stegnil je svoje neizmerne noge, da so segale prav do Konfazlja, ki se je presedel na drugi konec mize, da bo laglje gledal na oder in po dvorani. Skoro da se ni vlegel na stol. Obe roki je spustil ob bokih nizdol, da so mu segale prav do tal. Toda dolgo ni ostal v tej pozituri, ampak kmalu je položil svojo orjaäko palico na mizo in pritisnil s prstom na koncu, kjer jo je držal, na nekaj. Na mah se je nasprotni konec iz- premenil v lično pipo, v rokah pa se mo je pokazal naustnik iz slonove kosti. Nato je Anglež pipo nažgal, vtasnil naustnik med zobe in začel kaditi. Konfuzelj se je čudil temu automata kar zijaje. Lordu je bilo to zelo všeč. Bil je pa tudi na svojo palico takoponosen, da je takoj začel razkazovati Konfuzlju njene skrivnosti. Povedal mu je v slabi italijanščini, da se imenuje umbrella pipe. Nato je pritisnil zopet na neko stvar, in pipa in naustnik sta se skrila, a iz palice je nastal velikanski rujavokariran dežnik. Na nov pritisk se je dežnik zopet skril. A to še rJ bilo vse, zakaj kmalu je Konfuzelj strmeč opazil, da hrani Anglež v palici tudi vilice, nož, žlico, ogledalo, krtačico za zobe in ka- lodont ; brivno britev, äest rujavokari- ranih robcev za nos, razna zdravila ild. ,.Naj me vrag vzame, če se ne najde na vsem svetu vsega", zatrdi Kon- fazelj ves iz sebe nad takim čudom. „Sicer pa je tudi palica taka, da bi lahko nosil ta dolgin celo posteljo v njej. Pa kaj se hoče, kdor more in ima ščim, ta si lahko privošči marsikaj. Mi, navadni umrjoči, si ne moremo". Zdajci obrne njegovo pozornost na-se nekaj drugega. Čehi so namreč zaigrali „Kde domov mojM. Konsuzlja je to tako elektriziralo, da je pozabil na palico in navduäeno začel vpiti na vse grlo: „Živili Čehi^ bratje Slovani !" (Dalje pride.) namena argumente in dokazovanja, ki niso vredna odgovora; a ker ne čita mnogo naših čitateljev „Soče", navesti hoč^mo tu glavne podatke in glavne misli onega članka, da se prepričajo, s kako hrano se pitajo „SoČini" bralci. Glavni tramps, kateri izigrava piscc v „Soči" proti nam, velja davščini na pivo. Mi emo navedli dohodke od te dav- ščine za leto 1905, ko je znašala naklada 1 70 K od hektolitra na drobno poloče- nega piva. A člankar dokaznje svojim vernim, da izvira oni vspeh od tod, ker je deželni zbor piviäal naklado na pivo od 170 K na 4 K. Čojte, čujte bralci, kako modruje „Sosiin" člankar: Ker pobira letos deželni odbor 4 K od hekto- litra piva, zato je imel laul p r i tej davščini tolik vspeh, dasi jelanipobiral skozi celo leto le po 170 K od hektolitra! Ali je mogoče bedastočo dlje tirati? Ravno take logične kozle preobrača v svrho, da bi uničil ali vsaj zmanjšal vspehe pri Džitnini vina, moäta in mesa. Obče je znano in neovrgljiva res- nica je, da je imela dežela predlanskim 120°j0, lani 100cj0 in da ima letos zopet 120% doklade na to ažitnino. To je znano vsakemn krčmarju, samo Člankarju ne, kar svedoči, da ni krčmar. Vkljub tema modruje tako-le: Da jo imela dežela lani tolik uspeli pri užitnini, je lahko umljivo ; to izvira od tod, ker so se doklade letos zviäale. Ali se je mogoče bolj osmešiti nego s to trditvijo, ki se bistvenö tako-le glasi : Ker pobira letos dežela višje doklade od užitnine, zato je imela laul tolik uspeh ? Pisec v „Soči" daje tadi deželnemu odboru Iekcije o btroäkih, katere bode pouzročilo pobiranje davščin od piva, ako bi dobil isti pobiranje nžitnine po- polnonna v svoje roke. Revež misli vse- kako, da opravlja ta posel sedaj financa, niti tega ne v6, da ima dežola svoje organe za to ter da pobira davščino od piva popolnoma v svoji režiji, čisto ne- odvisno od finance. Če bi dežela res dobila pobiranje užitnine v svojo upravo, bi ravno ti stroški, katere pouzročuje pobiranje naklad na pivo, popolnoma odpadli. Kako se napenja člankar, da bi do- segel svoj namen ter dokazal, da je vse ničevo, kar smo dosegli pri užitnini, raz- sodijo naši čitatelji lahko tudi iz nasled- njega : „Sočin" člankar piäe med drngim: „Režijo tega pobiranja (namreč od užit- nine) nosi sinančni erar, kar je po eni slrani za deželo sicer ngodno, po drugi strani pa ves ta aparat in režijo krije itak davkopčevalec, in če je ta tudi obe- nem obrtnikje takorekoč dvakrat tepen !i( Vprašamo: Ali nista imela prejšnja za- kupnika ludi svoje dacarje? Kdo jih je plačal? Vendar ne zakupnika in tudi ne krčmarji, marveč konsumenti. In ravno to se tudi sedaj godi. Približno one re- žijske stroške, katere sta imela privatna zakupnika za dacarje in svoje užitninske arade, ima sedaj linančni erar. Kakor so bili prej plačani dacarji z dohodki od užitnine, tako se to godi tudi sedaj; a te užitnine ne plučuje nikdo drugi nego konsumenti, ljudstvo, in ne krč- marji. Iz teh glavnih potez razvidijo čita- telji lahko, kako hrano daje ,.Sočin" „krcmar" hvojim gostom. Da je dobil pri tem tudi „veliki užitninar" svoj del, je pač raznmljivo. Politiöni pregled. Odsek za volilno reformo. Vpetkovisejiodseka za volilno refor- mo je govoril princ Hohenlohe o svoji na- logi glede volilne reformer „Z vso res- nobo sem nastopil pot, ki vodi do ure- sničenja volilne reforme. Najvcčjo važ- nost polagam na to, da izvedem re- formo v soglasju z vsemi strankami zbornice. V pogajanjih s strankami sem se pošteno trudil, da dosežem medse- bojno sporazumljenje. Obravnave še niso končane, in zato ne morem podati še končnega poročila. Upam pa na vspeh, ker razlika niiienj ni tako velika, da bi mogla dati zadosten razlog proti načrtu volilne reforme. Še veliko težja vprašanja so se Ui rešila. Razlike mnenj glede vo- lilne reforme se tičejo samo števila man- datov. Deloval bom na to, da pospešim kompromis in upam, da bom mogel kmalu o tem dati obvestilo. Če se mi to ne posreči, se ne bom obotavljal, iz- raziti svoje samostojno mnenje". V generalni debati je izjavil posla- nec Malfatti, da je potrebno jako od- ločno demokratiziranje ne le za državni, ampak tudi za deželne zbore. Dr. Šusteršič je izjavil, da on in njegova stranka nikdar ne privoli v izjemno stanje Galicije. On in njegova stranka sta odločna pristaša splošne in enake volilne pravice, a bosta vladno piedlogo v drugem branju natančno vzela v pretres in se potem odločila, ali more „Slovanska zveza" glasovati za njo. Narodne zahteve Sloyencev niso odvisne od volilne reforme.. Če bi morali Slovenci tudi še leta čakati, pa vedo, da bo Slovanstvo v Avstriji tako napre" dovalo, da se bo pozneje predložil Slo- vanom ugodnejši načrt volilne reforme. Poslanec Wassilko je izjavil, da vsebina vladnega načrta ni taka, da bi mogli Rusini zanjo glasovati brez izpre- memb, ker se hoče rusinsko ljudstvo v Galiciji oropati zastopstva. Poslanec Stein vpraša minister- skega predsednika, ali bo dal Čehom kakšne obljube. Hohenlohe odgovori, da ni dal Čehom nikakih obljub in da ni med njim in med češkimi poslanci ni- česa dogovorjenega. Pri kompromisnih pogajanjih je bil samo za posredovalca. On je vzel pošteno na znanje zahteve vsake narodnosti. Poslanec Elvert je izjavil, da nje- gova stranka vzdržuje pomisleke proti volilni reformi, zlasti mora povdarjati, da vzdržuje zahtevo, da se ohrani po- litično stanje Nemcev. Poslanec Grabmayr je izjavil, da je še ved.no nasprotnik volilni reformi. Dr. Kramar je rekel, da bo seveda glasoval, da se preide v podrobno de- bato, a mora naglašati, da bodo Čehi glasovali za volilno reformo le tedaj, ako se bo izvedla v smislu popolne pravičnosti. Poljski zastopnik je polemiziral proti izvajanjem Wassilkovim, in nato je bila splošna debata zaključena. Steinov predlog, da se preide preko volilne reforme na dneviii red, je bil odklonjen, ravno tako nemški predlog: Vlada se pozivlje, da umakne načrt vo- lilne reforme in da predloži nov načrt, ko bo znan izid reforme na Ogrskem, da se uvede neinški državni jezik in odpravi § 14. Za preid v podrobno debato je glasovalo 36, proti 2 (Malik in Stein). Cesar v Budlmpeštl. V nedeljo zvečer je dospel naš cesar v Budimpešto. Po ulicah od ko- lodvora do kraljeve palace je bila ogromna množica ljudstva, ki je vladarja pozdrav- Ijala z navdu-ienimi eljen-klici. Madjarska gonja proti Slovakom. Košutovci ravno Uko surovo nasto- pajo proti nemadjardkim narodam, kakor so liberalci. V svoje namene zlorabljajo tudi svojo oblast nad cerkvijo. Kakor znano, je odvisno imenovanje Skofov od madjarake oblasti in žalibog so tudi ne- kateri madjarski škofje ponižni sluge madjarskih na3ilnežev. G)nja proti du- hovnikom, ki äe niso zatajili svoje narod- nosti, je huda. Navedimo nekaj slučajev, kako poKtopajo proti duhovnikom, ki so slovaški rodoljubi. Na dunajskem „Paz- meneju", kjcr je viäje duhDvsko vzgoje- vališče za Ogrsko, so zadnje tedne odpu- stili teologe Jana Gasperssika, Jožtfa Pazui\ka, Jožcfa Csarszkv.ga in Manaska. Odpustili so jih iz zavoda, ne da bi jih bili zaslišali. Za vzrok so jim navedli, ker so narodno misleči Slovaki. Pri enem gojencu so našli slovaško pisano pisrno, ostali pa sodijo, da so jih odpu- stili, ker so se razgovarjali z nekirn slo- vaškim prosesorjem, ki jih je obiskal, na porti v vratarjevi navzočnosti v slo- vaskem in ne v madjarskem jeziku. Na piki so jih imeli pa že prej. B.li so namrec" tako drzni, da so ugovsrjali proti veleizdajskim govorom gojencev „Pazmaneja" za madjarski poveljni jezik in ae tudi pritožili, ker so uvodli v je- dilnici med jedjo namesto čitanja po- božne vsebine čitanje zgodovine revolu- cije 1. 1848, veleizdajalskih Koäutovih govorov in sklep takratnega ogrskega drž. zbora, ki je odstavil Habsburžane, kateri vsebini so madjarski gojenci živahno ploskali. Sipuški škoi' je odstavil župnika Hlinko, ker je nastopil pri zadnjih sploänih volitvah za slovaškega kandidata. Prisi- liti nameravajo tudi one tri duhovnike, ki so bili izvoljeni za državne poslance, da odstopijo. Če se pa ne bodo pokorili, jih baje celo suspendirajo. V Ružomperku je moralo preteklo nedeljo nastopiti orožniatvo in honvedi, da so varovali Madjarom prijaznegb kapelana pred raz- burjenimi slovaškimi verniki, ker je ma- ševal nameato suspendiranega župnika Hlinko. Slovaški verniki niso hoteli v cerkev in so se podali s cerkvenimi zastavami na čelu k službi božji v Liškov. Slovaki so izjavili, da hočejo s silo za- preti ružomperško cerkev in poslati ključe v Rim. Proti Slovakom so uvedli osem po- litičnih sodnijskih preiskav. Povabljenih je več sto priČ. S takimi sredstvi hočejo Košutovci prestraäiti Slovake. Razmere med Avstrijo in Ogrsko. Kakor poročajo z Dunaja, so po- stale razmere med Avstrijo in Ogrsko zadnji čas äe precej napele. V soboto je bil namreö ogrski min. predsednik dr. Weckerle na Danaju. Ta dan ga je cesar dvakrat vsprejel. Dr. Weckerle pa je imel ta dan tudi daljši razgovor z našim min. predsednikom, princem H)henlohe. Kakor poročajo dunajski listi, je prinesel dr. Wcckerle na Dunaj neki zakonski načrt, vsled keterega naj bi se vpeljal za Ogrsko poseben avtonomen carinski tarif. Temu se je pa naä min. predsednik odločno vpiral ter zahteval le revizijo obstoječe carinske nagodbe med Avstrijo in Ogrsko. Ker je baje tudi cesar istega mnenja kakor princ Hohenlohe, je moral dr. Weckerle odpotovati z Dunaja, ne da bi bil dosegel svojega namena. Zaradi tega pa pravijo dunajski listi, da ni iz- ključeno, da nastane na Ogrskem nova ministerska kriza. Boji ob Črnogorskl mejl. V vaseh Barice in Stoger ae boji med kristjani in turškimi vojaki nadalju- jejo. Tarki dobivajo neprestano pomoč iz Berane in Bjelopolja. Preganjeni krist- jani bežijo z ranjenci v gorovje. Vojaki so vprizorili več grozodejstev ; trem ra- njenim kristjanom so odrezali glave, po- davili so več otrok in onečastili več žen. Turako-črnogorska meja je zaprta ter jo straži vojaški kordon. Črnogorska vlada je zahtevala pri tarški vladi, naj takoj naredi zopet red. Ministerska krlza v Italijl. Še se ni sedanje .ital. ministerstvo, kateremu načelaje Sonino, dobro ugrelo na ministerskih sedežih, ker zavzemi\ te še-le par tednov, že so je pognali. Sicer pa niso v nobeni državi tako pogrste ministerske krize, kakor v Italiji. Tu se namrečmini8terstva menjujejo skoro vsaki drugi mesec, kar dokazuje, da so razmere T Italiji jako nestalne in da si tudi tarn nobeno ministerstvo ne more zagotoviti zanesljive večine. Padcu Soninovega mi- nisterstva, ki je podalo v petek kralju svojo ostavko, ni dalo povod nikako po- litiÖno vpraäanja, ampak vprašanje čisto gospodarske nravi. Italijanska vlada dela namreč na to, da se v Italiji železnice podržavijo. Sedaj je na dnevnem redu vpraäanje o podržavljenju južnih železnic. Vlada je zahtevala, da dotični odsek o tem vprašanju parlamentu že do 28. t. poroča, večina parlamenta pa je to za- htevo vlade odklonila, in ministerstvo Sonino podalo je svojo ostavko. Na čelu onih, ki so proti sedanjemu ministerstvu najbolj rogovilili, se nahaja bivši min. predsednik Giolitti. Druga mirovna konferenca v Haagu. Druga mirovna konferenca v Haagu se bo vršila I. 1907. Ruska vlada in vprašanje o ammestijl. „Voss Zeitung" poroča iz Petro- graaa: Min. predsednik Goremkin je imel pri cesarju avdijenco, ki je trajala poldrago uro. Na ti avdijenci je bil glavni razgovor o amnestiji. Glede tega vprašanja se širijo po časopisju razna poročila, ki si pa jako nasprotujejo drugo drugemu. Tako so namreč poročali, da ni hotel car dovoliti predsedniku dume Muroncevu avdijencije, ker je hotel Ma- roncev na ti avdijenciji carju priporočati amnestijo. Zdaj je pa gotovo, da je av- dijencija Muroncevu dovoljena. Nekateri so bili mnenja, da bode uradni list že v soboto objavil carjev ukaz v zadevi amnestije. Zdaj pa pravijo, da se bo to zgodilo dne 27. t. m., namreč na obletnico kronanja carja Nikolaja. Gaponova smrt. Gapona so našli minule dni v neki vili obešenega. To je sedaj dognana stvar. Dognano pa je tudi, da so ga obesili re- volucijonarci, ker so se prepričali, da je bil v službi policije, in torej njih izda- jalec. Dognano pa je tudi zdaj, da je bil Gapon popolnoma pokvarjen človek. Bil je pijanec, letal je za ženskami in je bil straaten kvartopirec. Radi razkošnega življenja je prišel v koflikt s pravoalav- nimi cerkvenimi oblastmi, ki so ga večkrat kaznovale in naposled iz cerkvene službe izključile. Po daljši kazni, ki jo je prestal v nekem samostanu — takrat je defrav- diral cerkveni denar in ga zapravil s kvartanjem — se je podal v Peterburg, kjer se je skušal priklopiti revolucijo- narni stranki, kar se mu je docela po- srečilo. Kmalu pa je tudi pal v svoje stare grehe. Pričel je piti, kvartaü in za- pravljal je na ta način ogromne vsote denarja. V tistem času so se pojavile tuintam sumnje, odkod dobiva Gapon toliko denarja. Gapon, ki je stanoval do tistih časov s svojo ljubimko Marijo Pe- trovsko Simonovo v revni izbi, se je pre- selil v razkošno stanovanje. Svojo lju- bimko je zapustil in te se je lotil vsled tega tak obup, da je skoöila v Nevo in utonila. V njeni zapuščini so našli po- zneje zapiske, ki so dakazali, da stoji Gapon v zvezi s peterburäko državno po- licijo. To se je dogodilo ravno pol leta pred krvavimi januarskimi dnevi, torej y tow, ko äe ni bil Witte miniaterski pred- sednik. Gapona je pozval revolucijonarni odbor predse na zagovor. A znal se je zagovarjati. Rekel je, da se mu zdi ume- stno in zelo koristno, če bi si mogel pridobiti zaupanje državne policije. Tako bi bilo namreč mogoče vedeti za vse skrivnosti in načrte državne policije, kar bi revolucionarjem gotovo največ koris- tilo. Oiboru je bila zvijača všeč, in tako je igral Gapon svojo dvostransko vlogo dalje. Pri revolucionarjih je vžival veliko zaupanje in izročal jim je tudi res denar, ki ga je dobival za odkrivanje revolucijo- narnih načrtov pri policiji. Tako je bilo z Gaponovim ravnanjem na obeh straneh vse zadovoljno. Po januvarskih dogodkih in Gipo- novem begu pod varstvom policije pa je bilo rovolucijonarjem mahoma vse jasno. Gapon je sicer mislil potovati v Peter- burg in se tarn zagovarjati, a to je bilo brez smisla. Priälo je na dan, da prejema od generala Trepova stalno mesečno plačo 3000 rubljev in za vsako posebno porjčilo o revolucijonarnih namerah pO 10000 do 20.000 rubljev. Gapona so izdali lastni posredovalci med njim in ruskimi oblastmi. Gapon jih je skuäal izpočetka označiti kot äkodo- željne*sramotilce, a ni älo po sreči. Eden izmed njih je vstal med zbranimi r«vo- luc'jonarji in zaklical: Jaz sem vas izdal, drugovi, po naredbah Gapona, in mašču- jem svoje delo ! Bog je moja priča, da je vse resnica, kar sem povedal o Ga- ponu! Tako je zaklical in se je na mesta U3trelil. Nato je bil Gapon obsojen na smrt. Revolucijonarji so zahterali, na se do določenega časa sam usmrti. Ko je ta obrok pretekel in so opazili Ga- ponovo namero, pobegniti v tujino, se je izvršil nad njim umor. Ogromne vsote, ki jih je služil s svojo špijonažo, je za- pravil v igri in v slabi družbi. Vendar ao našli po smrti v njegovi blagajni äe 17.000 rubljev. Domače in razne novice. Imenovanje. — Gnrinski upravitelj v Gorici g. Janko Trost je imenovan višjina carinskim upraviteljem. „Za Solski Dom" je došlo pred- sedništvu od tvrdke Sannig & Dekleva 10 K. Upravništvo „Gorice" je prejelo: Ludvik Kumar, žapnik Biljana 25 K. Ob priliki poroke g.čne Frančiške Kobal v Cerknem so darovali: Gabrijel Bevk Cerkno 1 K; Ant. Mlakar, Cerkno 1 K; Janez Mlakar, Novake 1 K; Valentin Kobal, Cerkno 1 K; And. Kobal, Cerkno 1 K; Marija Kobal, Cerkno 1 K; Ma- rijana Kobal, Cerkno 1 K ; Uräka Mlakar, Novake 1 R. f Žnpnik Jožef Bndin. — V petek ob 10. in pol uri zvečer je po kratki bo- lezni za srčno hibo nmrl v Trslu veleö. gospod Jožef Budin, župnik pri Sv. Mariji Veliki (Jezaitih). Pokojnik se je rodil v Prvačini dne 8. januvarja 1833 in.je bil dne 14. sept. 1856. posvečen v sveöenika. Slnžboval je dolgo let kakor dahovni pomočnik pri Sv. Mariji Veliki, nekoliko časa tudi kakor stolni vikar pri sv. Justa. Fred 12. letih je postal žapnik pri Jezuitih. Pokojnik jo bil tin ga in mirnega značaja in zlasti milosrčen do 8iromakov. Pogreb se je vräil včeraj ob 10. uri dop. iz zupniäca pri Jezuitih v cerkev in potem na pokopališče pri Sv. Ani. — N. p. v m. ! Stolni proSt prclat dr. Kulavic. — Kakor smo že v zadnji številki na- äega liata naznanili, je umrl v petek po- polodne v L;ubljani nenadno smrti ta- mošnji stolni prost, prelat dr. Kulavic. Pok. je bil rojen 23. marca 1838 v Pod- grada na Dolenjskem. Njegov oče je bil ondi učitelj. Na gimnaziji je bil vedno najodličnejši učenec. Po dovrženem zre- lostnem izpitu v Ljabljani — bil je prvi odličnjak — se je posvetil bogoslovja ter V9topil v kn.šk. dubovsko semenišče v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen dne 3. avgasta 1862. Služboval je eno leto kot kapelan v Sostrem, na kar je bil 1. 1863. poslan na viäje duhovsko nčilišče na Dunaj, v Avguätinej, kjer si je pridobil 1. 1867. doktorat bogoslovja. Vrnivši se v domovino je deloval kratek Las kot kapelan v Št. Vidu pri Zatičini, nato se je mudil pol leta v Rimu radi nadaljnih ätadij. Eno leto je bil potem podvodja in okonom v dnhnvskem se- menišča v lvubljani. L. 1869. je bil po- klican na Dunaj kot cesarski dvorni ka- pelan in štndijski ravnatelj in ekonom v Avgnštineju, kjer je ostal 16 let, to je do ßvojega imenovanja kot kanonika stolnega kapileljna Ijubljanskega in semeniäkega vodja 1. 1885. Semeniäki vodja je bil nad 17 let. Leta 1902. je dosegel dostojanstvo stolnega prošta v Ljubljani; vmeščen je bil kot proät dne 8. junija 1902. OJ pa- peža je bil odlikovan že kot kanonik in semeniški vodja s častjo apostolskega protonotarja, ). 1901. pa je bil od kne- zoäkofa imenovan za ravnatelja bogo- slovnih ved v ljubljanskem semenišcu. lej poslednji časti se je pa radi boleh- nosti kmalu odpovedal. Kakor je bilo celo življenje rajnega prošta dr. Kulavica tposvečeno bogoslovnim vedam, tako se je celo zadnja leta kot stolni prošt v prostem casu nnjraje bavil z znanstvc- mmi knjigami. Veiiko veselja je tudi našel v preiskavanju kapiteljskega aih va. S proštom dr. Kulävicrm je izgubila Ijubljannka äkcjija enega i.aJpu menitejäih duhovnikov, obdarjenega s prelopimi vr- linami duha in srca, živeč>8a z vho vnemo za svoj poklic. Kjer je deloval, povsod je zapustil Irajne sadove svojega zvestega truda. S\ etila ma večna luč ! Profesor tfosp. Josip Strit.ir v ^jubljani. — V petek ob pol šestih zvečer se je pripeljal v Ljubljano slo- venski pesnik in pisatelj gospod pro- SOr Josip Stritar s svojo gospo so- Pr°go, da se udeleži slavnosti njemu na ast; .Na kolodvoru ga 3je sprejel slav- "ostiu odbor, g. župan Hribar in depu- idciia Ijubljanskilr Slovenk na čelu jim ^°spa županja, ki je Stritarjevi soprogi Drof krasen šopek. Pozdravila je gosp. kat °^a tuc*i gospodična Jebačinova, nj ero Je Pa ginjenost tako prevzela, da pr dn\°Sla dokončati svojega govora. no d"¦ ° dvorom Je mnogobrojno zbra- Živio" bi° .poživil° sprejem z viharnim nerpi i slavlJeslcu, ki se je prese- snn™ zahvalJeval. Slavljenca in njegovo UnLg° Je d- žuPan odpeljal v hotel DO7Hr^ pred katerim ga je dijaštvo Pozdravljalo. Slavljenec je prišel na bal- nmfoln Se za^valjeval. Nato si je g. neUnu?T ^gledal Prešernov spomenik in slovp ?• LJublJaile> zvečer so mu pa Unf^Skl sred»ješolci priredili pred >'u"ionom" ob veliki udeležbi občinstva lepo serenado. Na balkonu se je pojavil slavljenec z gosp. županom. Občinstvo je g. profesorja Stritarja burno aklami- ralo. Slavljenec je nagovoril občinsfvo: „Pozdravljeni, drngi rojaki, še drazjev mi rojakinje. Hvala lepa za spre- jem! Čul sem, da bodete tudi nekaj za- peli. To me prav veseli, ker lepe slo- venske pesmi sem že dolgo pogrešal v tujini. Hvala! Jaz še nisem vedel, da ima Ljubljana toliko prebivalstva, toliko Vas je!" G. profesorju se je poklonila deputacija slovenskega dijaštva, kateri se je ginjeno zahvaljeval. Ko so dijaki odpeli zadnjo pesem, zaklical je slavlje- nec s krepkim glasom „Lahko noč!" Dolgo so še trajale ovacije pred hotelom. Slavljenec je moral opetovano priti na balkon in .se zahvaljevati. DijaŠtvo je odkorakalo po mestu, pojoč slovenske pesmi ter se je zopet vrnilo pred „Union", kjer je zapelo „Hej Slovani". Slavljenec je prišel na balkon in klical: „Bog Vas živi, Bog živi vse poštene Slovence!" G. župan Hribar je priredil na cast slav- Ijencu zvečer večerjo v „Unionu", ka- tere se je udeležilo nekaj odličnih oseb. Izpit za mešfamske sole iz prve skupine je napravila pred ljubljansko izpraševalno komisijo g.čna Irma P i r- jevec, suplentinja na tuk. vadnici. Bohinjska žele/nica. — Minuli četrtek zjutraj se je pripeljal iz Trsta v Gorico prvi vlak po novi železnici. Izprcd porotucga sodigLa. __ Včeraj se je vršila pred tuk. porotnim sodisču kazenska obravnava proti 42- letnemu Ivanu Gabrovicu, vrojenemu v Zgoniku, a bivajočemu v Št. Andrežu. Proti Ivanu Gabrovicu kakor tudi proti drugim se je vršila pred tuk. porotnim sodiščem že meseca novembra lanskega leta kazenska obravnava zaradi goljufij. Ivan Gabrovic je namreč s pomočjo drugih soobtožencev s ponarejenimi menjicami in s krivimi podpisi ogoljufal par tuk. ital. denarnih zavodov za 3200 krön. Zaradi tega so bili vsi obtoženci obsojeni. Vsled pritožbe ničnosti pa je najvišje sodišče lansko razsodbo razve- Ijavilo, vsled česar se je vršila včeraj pred porotniki kazenska obravuava le proti Gabrovicu, dočim se bodo morali ostali soobtoženci radi prestopka go- ljufije zagovarjati pred navadnim sod- nikoin. Gabrovic je včeraj vse priznal, česar se ga je dolžilo in je bil vsled tega obsojen na dve in pol leti ječe poostrene vsaka dva meseca s postom. Obravnavo je vodil sodni svctuik Schmarda. Obtožbo je zastopal držav- nega pravdnika namestnik sodni svetnik Jeglič a zagovornik obtožencev je bil dr. Treo. Prva vcselica sovodenjsko-rubij- skega draštva ^Zvezda" v Sovodnjah v nedeljo dn« 27. maja, kakor že objav- Ijeno, obeta biti, z ozirom na velezanimiv program, katerega priobčojemo nižje, jako animirana. Pevski zbor je žo parkrat pokazal javnosti svoje vrline. Zanimanje za veselico je sploäno in udeležba obetti biti zares velika. Odbor društva razpošilja sledeče vabilo : „Sovodenjsko-rubijsko bralno in pevsko draätvo „Zvezda" v Sovodnjah priredi prvo veaelilo v nedelja 27. maja na travniku gostilne g lgnac-a Hrobat-a (tik rubijskogü mostu) Vspored : 1. Sme- tana: Koračnica iz opere „Prodana ne- vesta", godba; 2. „Domovina-1, iz češkega, moški zbor. 3. Strauss: „Veselite se živ- Ijenjh", vaček; 4. F..erster: „Njega ni", moški zbor; 5. Znjc: „Oaverlura", godba; 6. „Vinsla poskušnj?>u, spevoigra s sprem- Ijevanjem na klavirju; 7. Mülöcker: „Postscriptum", godba; 8. Sittner: „Vr- b;ca", meäan zbor; 9 F^rkaS: „Venec narodnih pesmij, uJarj« tarn. zbor draätva St. Aailrež; 10. Mašek : „Pri zibeii", petje 8 hppemljanjüm tarn. zbora „Št. Andrežu; 11. Vi.gel: „C-gani", moSki zbor; 12. S^dracil : „Potpouri slovan^kih napevov", godba; 13. Blaznica v prvem nadhtropjü, igra. Po končanem vsporeda prcsta zabava. Pri vcselici svira vojaSka godb«. V rnrnku se boilo spušeali krasni umetni ogiiji pod vodalvom pyrotehnika g. Ford. Mdkuc-a. Z>ičetek ob 3 in po' uri pop. Vbtopmna : zh osebo 40 vin. Sedtži prvo vrstn 1 K, ostali ()0 vin. Z i obilen obisk se toplo priporoča odbor." Meščani lahko pridemo v vlakoni, ki odhaja iz Gorice ob 2-20, kdor ima pa zdrave noge in se hoče nasrkati svežega zraku, pa gre lahko peš. Dobra ura hoda je. Kogar zanima lepo petje in zabava v prosti naravi, naj pride v nedeljo v Sovodnje. Vabilo k občnema zboru, „Vinar- skega in sadjarskega dru^tra za Brda" s sedežem v Gorici, ki se bo vräil na Do- brovem dne 27. maja 1906 ob 4. uri popoludno z dnevnim redom, ksterega dolocuje § 33. druitvenih pravil. Za slnčaj, da bi ne bilo zastopanih zadostno število deležev, se določuje dragi občni zbor z istim dnevnim redom na Dobrovem dne 10. junija 1906 ob 4. uri popoladne ($§ 33. in 36.) V Dobrdobu se je vršil v nedeljo 20. t. m. astanovni občni zbor „Pev- skega in bralnega društva Jezoro". Pred- sednikom je bil izvoljen enoglasno g. Andrej Gergolet. Vabilo. — Marijina družba v Pevmi priredi VI. povelikonočno nedeljo 27. maja. v zaprtem prostoru visokorodne gospe Adrijane baronice Thömel tik pa- lace v parka veselico s petjerr, dvogovo- rom in dvemi igrami. Vspored veselice bode sledeči : I. Marijina pesem (A. Ilri- barjeva), II. Roža med trnjem (dvogovor Cegnar), III. Na tnjih tleh (pesem aglasb. Jenko), IV. S/. Germana (igra v dveh dejanjih), V. Pelje: a) Kukavica (harm. Žirovnik\ b) Božiči (harm. Laharnar), c) Večernica (harm. Žirovnik), VI. Glavni dobitek (veseloigra v jednem dejanji). Začetek ob 4. uri popoladnu. Vsi ljubitelji dobre mladine, nedolžnega veselja in posebno častilci in öastilke M. d. doma- čini, iz Gorice in iz okolice goriäke se najuljudneje vabijo k obilni udeležbi. Vodstvo Marijine družbe. Državui uslužbcnei v Trstu. — Na shodu državnih aslužbencev so izrekli nezaapnico Hortitu, ki je dal brzojaviti v „Piccolo', da je zanje go- voril, a ni odprl niti ust v zbornici. Brzojavno so izrazili udanost cesarju in princu Hohenlohe. Ircdentovske pesmi zaplenjeiie. — Državno pravdništvo je prepovedalo razširjenje iredentovskih pesmi Cssara Rossija v Trstu. Nesreča na železnici- — Na progi jnžne železnico med Litijo in Ponovičem sta trčila ponoči med 11. in 12. nro v petek drug ob drngega tovorna vlaka ät. 164 in 20. Pri tem sta bila ubita atrojevodja Walter in sprevodnik Lhv- renčič, oba iz Maribora. Nesreča se je prigodila vsled tega, ker se je več vozov od vlaka, stoječega na postaji v Litiji, odtrgalo in z veiiko hitrostjo zdrdralo proti postaji Savi, ne da bi jih bilo mogoče ustaviti. Službujoči aradnik v Litiji je takoj dal potrebne signale na vse strani. Teh signalov pa vlak, vozeč s Save, ni opazil in tako trčil z vso silo na vagone, ki so se odtrgali od vlaka, stoječega v Litiji. Razbitih je 11 vozov popolnoma, mnogo jih je bilo pa poäkodovanih. Zatrjaje se, da so se odlrgali vagoni od tovornega vlaka zato, ker je bil preobložen. Proga se je tekom dne že toliko popravila, da je bil pop. že omogočen promet. Pogled na kraj, kjer se je prigodila nesreča, je bil grozen. Razbiti vozovi so ležali križema, blago je raztreseno vse povsodi in deioma okrvavljeno, mestoma so bili äe opaziti koščki človeškega mesa. Da so imeli ta dan dragi vlaki velike zamude je samo ob sebi nmevno. Stirl telota v enem letu je vrgla krava Jakoba Marinčiča v Zagorju pri Postojni, in sicer dvakrat po dvojejnnic ki so vse lepe. Narodna zmaga na Štajersken) — V obeini Slome v Ptujskem okrajn na Štajerskem so se te dni vršile ob- činske volitve, pri katerih so zmagali Slovenci v vseh treh volilnih razredih. V ti občini so gospodarili nemškutarji nad 30 let. Vcllk vihar na Reki. — V so boto je bil na Reki strahovit vihar h točo. Tema je bila taka, da so morali v vseh lokalih vžgati Inči. Kollku je o^ujenlkov na svctn. — Po najnovejših podatkih so v Evropi na kopnem 4, na otokih pa 20 ognje- nikov, skupno torej 24; v Aziji jih je na kopnem 17, na otokih 39, skupno 46; v Afriki na kopnem 2, na otokih 9, skapnc 11; v Ameriki na kopnem 86, na otokih 28, skupno 114; v Oceaniji na otokih 108. Na vsero svetu je na kopnem 109 na otokih 194; torej skupno 303 vul- kani. Strela nbila inoža in kraYO. — Pri Medulinu blizu Pulja je v soboto po- poludne ubila strela kmeta Franceta Lo- renzina, ko je gnal kravo na paäo. Strela je ubila tudi kravo. Socijaluo političuo drobtlnice. — Pred nekaj dnevi se je udeležil nekega shoda, ki so ga sklicali socijalni demo- kratje v Krakovem, tadi jezuit P. Henrik Hadroch. Ko je bil jezuit vsled napadov takorekoč prisiljen govoriti, zaprosil je tudi on besede, ki mu je bila tadi po- deljena. Govoril je pa takole: Tudi jaz sem prijatelj delavskega stanu in sicer ravno tak prijatelj kot vaš Dasrinski. Tadi jaz želim, da se odpravi izkoriäöe- vanje delavcev. Jaz se popolnoma strin- jam z zahtevo, da se uravna razmerje* med delodajalci in med delavci. Med menoj in med vami obstoji pa le ta raz- lika, da se držim jaz Kristu3ovega nauka, \i pa ne. Kristas je namreč rekel, dajte BogQ kar je božjega a cesarja kar je cesarjsvega. In ravno tako pravim tudi jaz, dajte tudi vi vsakemu, kar ma gre. Tadi jaz ponavljam vaäe klice: živelo delo, živelo bratatvo in živela pravica Pristavljam pa: Živel naj bi v dušah onih, ki imajo vedno te klice na jezika, tudi Oni, ki je prinesel ta nacela na svet. Vi gospodje ne smete zameriti, da smo se premalo brigali za socijalna vpra- šanja, kajti pomisliti morale, da smo vsi ljudje in da smo kot taki vsi tudi sla- botni. Pomisliti pa je treba tudi na to, da ideja zmaga in da mora zmagati Kri- stusova ideja. Tudi vi pokažite v de- janja, da ne želite dragim tega, kar sami sebi ne želite. Dal Bog, da bi se mi in vi znaäli na jednem in istem potu, namreČ na pota ki pelje do pravice. Na shodu zbrana množica je govornikn, ko je kon- čal govoriti burno ploskala. Loterijske številke. 19. maja. Dunaj......2 87 27 33 1 Gradec......6 29 32 44 43 Vabilo na VI. redni obeni zbor „Centraine posojilniee", registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici, ki se bo vršl v četrtek dne 7. junija ob II. uri predpoludne v prostorih „Goriške zveze" v uliei Yetturini hi5. štcv. 9 v I. nadstropju s sledcčim dnevnim redom : 1. Poročila uačelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o reviziji. 3. Potrjenje računov za V. upravno leto 1905 in sklepanje o porabi dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor. Goriška zveza i^ospodarskih zadrug In društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. priskrbuje ndom „Centralne posojilnice" »¦ Gorici in drngih pridruženih zadrog "O Goriškem: Modro galico 98/99% po '\ 64 50 q ; žveplo I. vrste 85 95 finopo '( 18"— q — V zalcgi ima : Superfosfat !4|16%po K. 6 30 q; Suprrfoffat 12/14% ..o K 5— q; Tomasova žlindra 14/16% • o K 5— q; Rudeča sol po K 7.30 q. Knhinjska sol po K 20"— q ; Klajno vapno 10% po K 23— q. Zadnje troje je v ^rečsh po 50 kg. Cena za mcdro galico ^elja samo za blego, kolikor ga ima še na razpolago; vs!ed tfga naj se požurijo ni, ki mislijo še naročiti. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gtorici tilica Vetturini št. 3. AV C. kr. ŠtSiŠ privil. u krojaški kroji. Krojačnica prve vrste za vsaki stan. Trgovina s gotovimi oblekami in mann- fakturnim blagom iz inoaemskih in avstrijskill tovaren. Blago na meter po zmernih cenah. Čdma zaloga oprave k uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančne ; stražnike, orožnike in občinske re- darje; za častito duhovščino: ovrat- I nike, mašne kape, cingulum itd. itd. Perilo vsake vrste. Dobiva se vse kar spada k pa- radnim oblekam, tudi orožje /a saino v Irgovini M. Poveraj v Gorici LrvsjL na Travniku, c;>Ä Rojohi! kupujte nopodni boleh „Solskcga Doma". Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prorlaja stroje Ludi / na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča so släv. občinstvu. i UIKT.TOFFOLI velihfl zolopo oljhi- ] ncp oljfl iz naju- gorincjih hrnjcu. I Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica,v. Seminario štev. 10 Olje jeililuo 36 kr. lit. ,, fiufjc 40 ,, ,, „ bolje 44 ., ,, „ dalmat. 48 „ „ ,, istrsko 56 „ „ ,, corfii 50 ,, ,, ,, bari 60 „ „ ,. lucca 70 „ „ ,, ni/za 80 „ „ „ najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v I vrčih. I Fostrežba najpošteneja. | Rojaki. spominjajte se o vsaki priliki „ŠolskegaDoma". ,C(^xtFaIua posojilniea6 rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po S1|20|0l na vhnjižba po S°|o zW upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera L za hranilne vloge.je nespremerjjena. \ _ ^ In Rr.hinrilpr Dunflj'" 'L IV. UllllllUlLr Mberwasse pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. . Mline za sadje iu p;roxdjo, stiskalnice za sadjc in grozdjo, škropilnice, poljska orodja, stiskalnico za scno, nilatiliiico, vitlo, trijerjo, čistilnice za žito, luščilnico za koruzo, slamorpznicc, stroj za rezanje rope, mline za g-'lanje, kotle za kuhanjc k'ajo, : sesalki; za vodnjato in gnojnice, vodovode, železnc ^ c.cvi, svinčonc cevi. ooooooooooooo •* Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Ravno tako vsc priprave za klntarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploCe, stroj za točenje piva, škri- nje za led, stroje /a sladosled, priprave za izde- i lovanje sodovke in penočih vin. mline zadišavo, ' kavo itd. ; stroje za izdclovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drop, steberske tehtnice, narnizne tehtnice, decimalne tehtnice; žclezno . pohištvo, železne blagajtie, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- | nicarje, kovaöe kleparje, sedlarje, pleskarje itd. ' Vse z večlfttuim jaitistvora, po najugodnejih plačiliiih po^ojih, kakor tudi na obrokc. ^ (euiki z več kot 500 nlikami brezplacuo. ^ Prekupci in agentje st? vsak ras sprejmejo. DopiNUje se tudi v slovenskem jeziku. I Ivan Schindler | Dunaj III.11 Erdberggasse 12. Jako izdatno sredstvo proti . uVlllcLLlZlllu ill ulidilll JÜ UUUl (JUlillvl) V V 1 \I / je lker CiODlNA, fcaterrpa DapraTljata v Trs-tu Irlarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutie" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, l^karna „All' Igea" 7 Dlici Fornelo ši. 4. — Stpkleničica slane 1 K 40 vin. — Polorn pošte ce ne pošilja rnanj kakor 4 f-toklmicico. in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako *e + dopošlje naprej 7 K, nakar Be f-Ukleničice dopošljejo franko in so v tern zneakn zapopadeni vsi pošiljatveni stroški.'Dobiva se v vseh l< kurnah. „Uzaiemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatov Mši v pritiičju — Dunajska cesta 19 Vsprejeuia: 1. Zav7arovanja vsakovrstnih poslopij, premicnin in pridelkov proti požarni skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina sloveuska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimipogoji, dase lahkomeris vsako drtigo^, aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem ---- popolno varnost. = NT Svoji k svojim! ~W& Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!