Grosuplje (centrala) sP 908 NflS KRAJ 2003
' '■ 497 . 4
J e ) g
5
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE D O B B E P O L J E
kraj \
letnik IX, št. 4
april 2003
Društvo upokojencev v novih prostorih
22. marca so bili tudi uradno odprti prostori za upokojence v Jakličevem domu. Na slovesnosti so razvili nov društveni prapor.
'«# Stran 8
Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike ter prijetno praznovanje prvomajskih praznikov!
Uredništvo
•*Iz vsebine
O Potrebujemo več širine
O Poročilo s 4. seje Občinskega s
O Občni zbor župnijskega Karitasa
O Občni zbor Planinskega društva
O Občni zbor TDPodgora
O Kako smo glasovali na
referendumu
O Izdelovanje velikonočnih butar
zJulko Draženovič
O Sejem na Zdenski rebri
O Prireditve za materinski dan
O 10-letnica DPŽ Dobrepolje-Struge
O' Šport
To hudi zimi, ki se letos nikakor ni hotela umakniti, se pred našimi očmi vsa narava prebuja v novo življenje. Tudi vstali T^ristus nam ga naznanja novo. Tremagal je smrt in vstal. U novo življenje kliče tudi nas. 6d-primo se temu sporočilu z iskrenim srcem in zaupanjem. To je bila zares Uelika noč, ki nas navdaja z veselim upanjem, s pogumom za premagovanje vsakodnevnih težav in z vero v življenje. Sporočilo velike noči je: življenje je močnejše od smrti. Smrt je samo prehod iz začasnosti v večnost. Trav zaradi tega dejstva imamo razlog za veselje.
Usem občanom in občankam, mladim in starejšim, še posebej tistim, ki so bolni ali kakorkoli osamljeni, želim prijetno in doživeto praznovanje velikonočnih praznikov in obilo resničnega velikonočnega veselja.
TJaš župan cAnton Jakopič
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 23. maja. Prispevke sprejemamo do 12. maja
120030116,4
2
Županova stran
april 2003
Potrebujemo več širine ali komu koristi ta egoizem?
Velikonočni prazniki naj bi nas navdali z veseljem, s širino, z neomajnim zaupanjem in veseljem. Tudi samo dejstvo, da se je Jezus daroval za nas vse in nas odrešil ter nam odprl vrata v večno življenje, bi nas moralo pripraviti do tega, da poskušajmo tudi mi malo potrpeti, biti bolj široki in bolj strpni drug do drugega in biti pripravljeni na pošten in prijateljski pogovor, predvsem pa tudi kaj potrpeti in se prilagoditi. Pa saj ne vem, če je ta velikonočni čas res pravi za tole pisanje. Ali pa morda tudi je, kaj vem.
Vse bolj prihajam namreč do spoznanja, da postajamo, ali bolje, da nekateri med nami postajajo vse bolj samozadostni, ozki in predvsem drobnjakarski. Nobene širine, nobene tolerantnosti, včasih bi pa lahko celo rekel temu egoizem, grabežljivost ali pa morda malomeščanstvo. Zdeti se sam sebi, da si pomemben in da moraš nekje nekaj nergati, sitnariti in dokazovati svoj prav. Ali pa si nekaj domišljati, da ti nekdo krši pravice, ki si jih kaj vem kje pridobil, zraven pa zahtevati vse pravice, čim več denarja, vsem obveznostim pa, če se le da izogniti. Prostovoljno delo ali kaj podobnega je za nekatere čista neznanka, sploh ne vedo več, kaj je to. Pa še nekaj me zelo moti - nobena beseda ne drži, čez noč se ti nekdo premisli, obrne besede in postavi vse na začetek ali pa vse na glavo. Ne, ni res, da smo vsi takšni, večina naših občanov je zelo širokosrčnih, pripravljenih na pogovor in pomoč, zelo razumevajočih. Z njimi se da doseči soliden dogovor in beseda drži. Del naših občanov pa, kot da ne vidi več od svojega lastnega egoizma. Samo, da bom nekaj nagajal, da bom drugačen od drugih, da ja ne bo kje kršena kakšna moja pravica. Gorje pa, če se ta pravica slučajno nanaša na kakšno lastnino, pa čeprav samo za dva ali pet m2 nekega grmovja. To je pa višek vsega, tam se vsi prijatelji nehajo. V mnogih primerih, kot se pozneje izkaže, gre izključno za principe. Nihče me ne bo komandiral, vam bom že pokazal, pa če tudi zatožim desetkrat toliko, kot je tista pravica ali zadeva vredna, saj ni važno, važen je princip. V tem principu, v tej jezi ali strahu nekateri živijo tako rekoč vse življenje. Kjer se pojavijo, nekaj zahtevajo in nekaj nergajo, se sklicujejo na zakone, če so jim v prid, če jim pa niso, jih hitro prelomijo. Osebno si tega sploh ne morem predstavljati, saj po-
meni to najhujšo in hudo zasvojenost, ki seje ne da pozdraviti. Zaradi tega, da bom kot se reče po dobrepoljsko "utru-cal", sem pripravljen narediti vse. Ne glede na to, da me to notranje ubija in psihološko obremenjuje dneve, mesece ali leta, nekatere vse življenje, važno je, da sem pomemben, da me mora nekdo upoštevati in da lahko kje kaj nagajam. Pa prav zanimivo je, da se nekateri prav napajajo v tem, saj si takoj, ko se reši ena zadeva, najdejo drugo, da jo spet lahko glodajo in si ob tej dvigajo adrenalin in zelo srečni so, če so pri tem razburili še koga drugega.
Ta drža se močno odraža v medsosed-skih in celo notranje družinskih odnosih in včasih res ne morem razumeti, kako lahko nekateri celo življenje živijo v tem napetem odnosu. To je zelo huda duševna motnja, saj vsaka druga beseda takoj preide na to življenjsko travmo, ki pa jo je ta oseba največkrat sama skuhala.
V zadnjem času pa se takšen odnos in način komuniciranja ter samoljubna drža seli tudi v urejanje javnih zadev. V javni medsebojni odnos, tudi v odnos z občino. Včasih res ne vem več, kako bodo v prihodnosti potekali ti naši medsebojni odnosi in kako bomo medsebojno reševali zadeve, ki so skupnega pomena. Včasih so ljudje zidali hiše drugo ob drugi, da so si bili blizu, da so lahko drug drugemu pomagali, se skupaj branili pred zvermi in sovražniki. Če so bili v prostorski stiski, so dovolili gradnjo še čez mejo, pa bili vedno prijatelji. Danes pa bežimo drug pred drugim, se ograjujemo z visokimi plotovi, ki po možnosti stojijo na sosedovi parceli in skoraj obvezno vsaj pol metra v javno pot. Tam je zemlja največ vredna, ne glede če se potem ne da plužiti ne srečevati. Zapiramo se v svoje hiše, v mnogih primerih
s sosedom lahko govoriš, samo še prek domofona. Bog ne daj, da se pa kje zasliši kakšen ropot ali kaj podobnega, takoj je prijava in tožba in ogenj v strehi. Najhuje od vsega pa je, da nikomur več ne pustimo delati. Ležati še po možno sti pred televizijo in kritizirati, toda če hoče kdo delati, ga imamo ali za bedaka ali požeruha in sploh nenormalnega, ki samo svinja okolico, ki bi rad vse skopal podse, ki kvari zrak, skratka skrajno moteč element, za katerega je potrebno narediti vse, samo da ne bo delal. Hočemo mir, vsaj na zunaj. Vse to izhaja iz tega, ker smo notranje razklani in polni nemira. Prišli smo celo tako daleč, da v vaseh, kjer smo bili še vsi kmetje do pred nekaj let, ne bomo več pustili, da bi ljudje gradili hleve ali vozili s traktorjem, to nas vse moti, fuj, gnoj smrdi, čeprav ni nobene pečenke brez gnoja in ni daleč čas, ko bomo začeli še preostanek teh garačev metati iz vasi. O bog ne daj, kaj pa če bi kdo želel narediti kakšno delavnico, malo večjo, kjer bi zaposlil še koga. O to pa ne, dajmo se hitro organizirati, pa protest na občino, na Upravno enoto, prijaviti inšpekciji itd, samo da bomo preprečili. Tudi obratno se dogaja, nikogar vprašati, nič dovoljenj, kar na črno postavimo, kaj nam kdo more. Konflikt je neizbežen in na ta način nerešljiv. Po vsem tem pa še jok, da ni delovnih mest. Vsem nam bo moralo postati jasno, če nam še ni, da si bomo morali delovna mesta izboriti sami. Delovna mesta bodo danes postavljali samo še privatniki, tisti, ki imajo denar ali dobro zamisel, da bodo zainteresirali tiste, ki denar imajo. Če njim ne bomo omogočili, delovnih mest ne bo, država jih ne bo naredila, občina s svojimi financami ni sposobna narediti ene mehanične delavnice, kaj šele podjetja. Tudi nam mora biti vsem jasno, če hočemo, da se bo kakšen denar zavrtel in da bomo imeli od česa živeti, bo tudi kaj ropotalo in smrdelo in še kaj drugega zraven. "Čič ne da nič", je bil star pregovor. Od delovnih mest v birokraciji pa tudi ne bomo mogli živeti. Ta delovna mesta ne ropotajo pa tudi nove vrednosti ne ustvarjajo. Tudi ne bomo mogli biti vsi računalničar-ji, pravniki ali šolniki ali občinarji. Kaj torej, naredimo obrtno cono in vse naj se tam dogaja, da bo mir. Lepo se sliši toda, o groza, spet nezaslišan egoizem in
april 2003
Iz občine
3
izsiljevanje. Občina se potrudi in naredi ničvredno zemljišče za zazidljivo, s tem dobesedno podari nekomu solidno vsoto, toda ne damo se, sedaj bomo pa mi izsiljevali in navijali ceno do onemoglosti, brez realne pameti izsiljujmo, zdaj se da, in investitorji obupajo, saj mora vsak svoj denar zaslužiti, ni ga dobil kar takole iz zraka. Spet se vrti začarani krog. Kdo naj to še razume? Da ne rečem še kaj o kamnolomu, nekaterim se adrenalin dvigne, če samo zaslišijo to besedo. Pa vendar nam prinese nekaj milijonov v občinsko blagajno pa še vsi lahko v bližini dobimo material. Tudi tukaj je dogovor in sobivanje možno, če samo malo sestopimo iz trona samozadostnosti in
Četrto sejo in vodenje nadaljnjih sej Občinskega sveta je župan zaupal podžupanu Stanetu Jakiču. Na začetku je ta opozoril, da snemanje sej na diktafon ni dovoljeno, ker je zagotovljeno uradno snemanje, vsakdo pa ima pravico do poslušanja posnetka v občinskih prostorih. V nasprotnem primeru lahko pride do zlorabe. Pri tem se je skliceval na sklep Občinskega sveta v prejšnjem mandatu. V polemični razpravi je bilo pojasnjeno, da sklep ne velja za medije.
Na seji je bil najprej sprejet proračun. Pred sprejetjem so svetniki glasovali o dveh amandmajih, ki sta bila vložena v roku. Enega je vložil župan, drugega pa svetniška skupina NSi. Na seji pa je svetniška skupina LDS vložila še trinajst amandmajev, od katerih je bil po polemični razpravi sprejet le en amandma. Večina postavk iz sprejetega proračuna je bila z županovim komentarjem objavljena v prejšnji številki. Svetniki so obravnavali tudi načrt razvojnih programov. Slave Palčar in Jože Samec sta zatrjevala, da predlog ni pripravljen po postavkah, kijih zahteva Ministrstvo za finance. Župan pa je dokazoval, da je zakonit in ker ni bilo vsebinskih pripomb, ga je predsedujoči dal na glasovanje. Z večino glasov je bil sprejet.
Na dnevnem redu je bila obravnava osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah ZN za stanovanjsko območje Predstruge. O osnutku je tekla razprava že na seji 28. 1. 2003, vendar zaradi proceduralnih ovir ni bil sprejet. Tokratne seje se vabljeni pripravljala odloka zaradi zdravstvenih razlogov niso udeležili. Kljub temu so svetniki razpravo nadaljevali in na koncu sprejeli osnutek odloka, v katerega
napuha in se dogovorimo.
Ne verjamem, da nam lahko stopnjevanje tega egoizma, samozadostnosti in malomeščančine olajša življenja in ga napravi bolj prijaznega in bolj notranje polnega. Ubrati moramo ravno obratno smer. Smo v prelomnem času potrebujemo znanje pa tudi širino, odprtost. Zavestno se vsi skupaj tudi potrudimo za pristen medsebojni pogovor.
Morda je pa ta čas res pravi tudi za takšna razmišljanja, malo se zamislimo. Če na vse skupaj pogledamo skozi prizmo kratkosti našega življenja, bodo vsi dogovori še mnogo lažji.
Vaš župan Anton Jakopič
so bile vnesene pripombe iz prve obravnave. Istočasno so sprejeli dodatni sklep, da se lastnike zemljišč na zazidalnem območju obvesti o vseh posledicah, ki jih bo prinesel odlok. Sprejetje bil tudi sklep o 30-dnevni javni razgrnitvi na sedežu občine, z začetkom razgrnitve 7. dan po objavi v Uradnem listu. 23. 4. 2003 pa bo ob 18. uri javna razprava.
Poročilo o izvedenih delih v občini v času od prejšnje seje je pripravil tajnik Anton Rus. Zaradi neugodnih vremenskih razmer dela ne napredujejo po načrtu. Izbran je izvajalec za izdelavo projekta dokumentacije vodovoda Tisovec. Pogodbena vrednost je 2.160.000 SIT. Izveden je tehnični pregled novozgrajenih prostorov Jakličevega doma. V teku enega meseca pričakujejo iz Upravne enote potrebno dokumentacijo za izdajo uporabnega dovoljenja. V sodelovanju z direktorico Knjižnice Grosuplje pripravlja projektantka načrt opreme knjižnice. Pripravljena je načelna rešitev postavitve osebnega dvigala v OŠ Dobre-polje. V letošnjem letu je planirana zgraditev tlačnega voda kanalizacije iz Mihceve doline do že zgrajene kanalizacije. V dolini je predvidena gradnja črpališča. Nadaljevala se bo tudi gradnja kanalizacijskega omrežja in nadaljevanje rekonstrukcije vodovoda.
Ob tej točki je bil sprejet predlog, da se na eno od naslednjih sej povabi nadzornega, zadolženega za investicijo Jakličev dom.
Na seji so bile imenovane tudi nekatere komisije oz. odbori.
Statutarno-pravno komisijo sestavljajo: Franci Znidaršič (predsednik), Kristina Sha-wish, Kristina Gregorič, Alojzij Palčar, Janez Pavlin.
Izdajateljski svet glasila Naš kraj: Ivan Gran-dovec, Mojca Novak, Janez Pavlin.
Odgovorna urednica Našega kraja: Mihaela Steklasa
Člani medobčinskega odbora za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica: Stane Jakič, Franci Znidar-šič (Videm)
Ni pa še bil imenovan nadzorni odbor. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je dobila štiri predloge kandidatov (Stane Škulj, Damjan Blatnik, Cvetka Krašovec in Marija Gačnik). Po polemični razpravi sta svetniški skupini NSi in LDS predsedujočemu vročili preklic prvotno vloženega predloga (Stane Škulj, Damjan Blatnik). Ker je ostalo premalo kandidatov, o nadzornem odboru niso mogli glasovati, politične stranke pa so dobile sedem dni časa za predlaganje dodatnih predlogov.
Na dnevnem redu je bilo tudi financiranje političnih strank v občini Dobrepolje. Občinska uprava je predlagala, da političnim strankam, katerih liste so na zadnjih lokalnih volitvah dobile najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta, pripadajo sredstva iz proračuna občine v višini 40,00 tolarjev. Na dobljeni glas. Nekateri svetniki so zahtevali višja sredstva. Na koncu je bila sprejeta kompromisna odločitev o višini 50.00 SIT.
Občinski svet je sprejel načelno soglasje o dodelitvi koncesije za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti Miha Marklja dr. stom. Svetniki so izrazili interes po stalnem zobozdravniku v občini, vendar želijo biti seznanjeni s postopkom in vsebino podpisane pogodbe z občino.
VPRAŠANJA, PREDLOGI, POBUDE
Jože Samec je v zvezi z javno razgrnitvijo osnutka ZN Predstruge dejal, da Predstružani pričakujejo zaris dejanskega obsega oziroma izkoriščenosti kamnoloma. Vprašaljetudi, koliko radona je v ponikovski šoli, ker je slišal, da je koncentracija precej visoka. S tem v zvezi je tajnik dejal, da uradnih rezultatov meritev na občini še niso dobili.
Janez Pavlin je dal pobudo za saniranje ceste od Četeža proti Struga zaradi nevarnosti padanja kamenja, vendar mu je tajnik pojasnil, da je cesta državna, zato občina lahko vzdrževalce le opozarja.
Pisna vprašanja Slavca Palčarja (brez dodatne obrazložitve), kijih je posredoval na drugi seji, in odgovori župana Antona Jakopiča:
1. Zakaj še ni objavljen sklep o uradnem elektronskem naslovu občine Dobrepolje? ODG.: Sklep o uradnem elektronskem naslovu je sprejel župan, poslan je bil institucijam, objavljen je bil tudi v Našem kraju.
2. Zakaj je za občino Dobrepolje nepomembno sprejetje odloka o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje? ODG.: Odlok je bil medtem že sprejet v nadaljevanju tretje seje in je bil že objavljen v Uradnem listu in tudi v Našem kraju.
Poročilo s četrte seje Občinskega sveta
Videm, 11.3.2003 - Sprejet proračun za leto 2003 in načrt razvojnih programov - Sprejet osnutek Odloka o ZN stanovanjskega območja Predstruge in javna razgrnitev - Imenovanje komisij in odborov, razen nadzornega odbora.
4
Iz občine
april 2003
3. Kdaj bo popravljena cesta mimo Trgoja-na? ODG.: Sanirana bo v letošnjem letu.
4. Ali so snegobrani na Jakličevem domu demenzionirani in postavljeni v skladu s projektno dokumentacijo glede na naklon strehe in ali zagotavljajo maksimalno varnost ljudi pred zdrsom snega in ledu? ODG.: Na tehničnem pregledu I. faze objekta so izvajalec in njegovi proizvajalci predložili izjave, daje objekt zgrajen na osnovi veljavne zakonodaje (Zakon o graditvi objektov in Zakon o varnosti in zdravju pri delu). Izjave so sestavni del dokumentacije za tehnični pregled objekta in jih hrani UE Grosuplje.
5. Kdo nosi odgovornost za poškodbe ljudi in premičnin, katere bi nastale v primeru zdrsa snega in ledenih plošč s strehe Jakličevega doma? ODG.: Zaradi nedokončanih del na objektu (toplotne izolacije nedograjenih prostorov) prihaja do prekomernega uhajanja toplote iz celotnega objekta. Zato prihaja do problema taljenja snega na sami strehi in s tem povečane nevarnosti zdrsa. V letošnjem letu moramo prostore toplotno izolirati, s čimer bomo preprečili taljenje snega in nevarnost zdrsa snega s strehe.
6. Kdaj bo občinska uprava pripravila spremembe Odloka o občinskih cestah za določbe, katere se nanašajo na čiščenje snega v zimskem času? ODG.:V primeru, da do naslednje zimske sezone ne bo prišlo do sprememb zakonodaje iz tega področja (pobuda "združenje občin"), bo sprememba odloka pripravljena do naslednje zimske sezone.
7. Koliko terjatev ima občina od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na dan 31. 12. 2002 od fizičnih oseb in koliko do istega datuma od pravnih oseb? ODG.:Občina iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš-
ča ne vodi terjatev. Odmera in izterjava sta v pristojnosti Davčnega urada RS, Izpostava Grosuplje.
8. Koliko nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je bilo plačano od KPL d.d. Ljubljana za kamnolom Predstruge v letu 2002? ODG.: S strani KPL d.d. Ljubljana smo sprejeli 1.721.000,00 tolarjev - obvestilo z dne 17. 12. 2002.
9. Koliko bakterioloških in koliko kemičnih analiz vode je bilo opravljenih v letu 2002 na vodovodnem omrežju Rob-Dobrepolje in kakšni so bili rezultati glede na posamezno merjenje? ODG.: Na osnovi podatkov JKP Grosuplje je bilo v letu 2002 izvedeno sedem mikrobioloških in fizikalno-kemijskih analiz vode iz vodovodnega sistema, ki napaja naše območje. Na osnovi poročil je voda v šestih primerih ustrezna, v enem pa je voda v mejah norma-le, s tem da je bilo v tem vzorcu (poročilo z dne 3.9.2002) ugotovljeno povečanje trihalo-metanov, ki pa niso dosegli maksimalno dopustne koncentracije. Analize izvaja Zavod za zdravstveno varstvo na osnovi plana analiz, na katerega JKP nima vpliva.
10. Za kolikšne zneske so zavarovane občinske nepremičnine? ODG.: Zgradba Videm 35 je zavarovana za zavarovalno vsoto 70 mio tolarjev, zgradba Jakličevega doma - v izgradnji pa za 100 mio tolarjev.
11. Za kakšen namen se uporablja tel. številka 7870101 na lokaciji Lipa 16 in je vpisan pod Občino Dobrepolje? ODG.: Telefon se nahaja v prostoru bivše KS Struge in se načeloma ne uporablja. Če je kdaj uporabljen, je to le za namene sestanka, ki se trenutno odvija v prostoru.
12. Zakaj ni v nobenem prostoru občine na vidnem mestu izobešen izvleček iz požar-
nega reda?
13. Ali je izdelan požarni načrt za stavbo Videm 35, v kateri je sedež občine in za Jakličev dom? ODG.: Požarni načrt za Jakličev dom je izdelan v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Požarni načrt za objekt Videm 35 ter požarna reda za oba objekta so bili naročeni 18. 12. 2002.
14. Ali je možno, da se obvestila o prodaji nepremičnin na področju občine Dobrepolje, ki so na vpogled na oglasni deski UE Grosuplje izobesijo kot kopije na oglasni deski v občinski stavbi? ODG.: V pripravi je nov zakon, ki predvideva, da bodo morale upravne enote izobešati obvestila o prodaji nepremičnin tudi na njihovih krajevnih uradih.
15. Za čiščenje Jakličevega domaje potrebno nabaviti kvaliteten sesalec. Sedanji je zastarel in star okoli 20 let in ne zagotavlja kvalitetnega čiščenja. ODG.: Sesalec bo nabavljen po sprejetju proračuna.
16. Na prvi seji sem podal ustni predlog, ki se nanaša na JKP d.o.o. oz. na obračun in način odvoza odpadkov. Prav tako še nisem dobil odgovora, ki seje nanašalo na izplačilo zneskov članom volilnih odborov. ODG.: Način in obračun odvoza odpadkov opredeljuje sprejeti odlok, katerega določbe JKP postopoma udejanja. Tudi pravilnik o odlaganju odpadkov je v pripravi.
Volilnim odborom so bili za izvedbo lokalnih volitev izplačani zneski nadomestila v skladu s 5. odstavkom 45.a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah v znesku dveh dnevnic za službeno pot v državi, ki traja nad 12 ur, do katere so upravičeni zaposleni v občinski upravi.
M. Steklasa
Obvestilo
Obveščamo vse, ki so od leta 1974 do leta 1995 prek takratnih krajevnih skupnosti in občin Grosuplje in Kočevje, ki so sklepale pogodbe o investicijah v telekomunikacijsko omrežje s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d., vlagali v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, da v primeru, če razpolagajo s kakršnimi koli dokumenti, te posredujejo Komisiji za vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na območju občine Dobrepolje ali občinski upravi Občine Dobrepolje, da bi lahko vložili čim bolj popolno vlogo za vračilo vlaganj. Ostali upravičenci (fizične ali pravne osebe), ki so direktno sklepali pogodbe oziroma naročniška razmerja, pa opozarjamo, da morajo sami vlagati zahtevke za vračilo sredstev pri Skladu za vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje (2. člen Odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Dobrepolje.
Komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Dobrepolje In občinska uprava Občine Dobrepolje
Stolarna Dobrepolje dobitnik bronastega MOSTA-a
Stolarna Dobrepolje je na pohištvenem sejmu v Skopju, ki je bil organiziran v marcu 2003, prejela bronasti kip s priznanjem za sedežni program VIDA.
Stolarna Dobrepolje je že petič razstavljala na makedonskem pohištvenem sejmu, skupaj z makedonskim partnerjem. V močni konkurenci praktično vseh slovenskih proizvajalcev, kot tudi razstavljalcev iz Italije, Nemčije, Grčije in drugih ima priznanje še toliko večjo vrednost.
Sodelovanje med Stolarno in makedonskim podjetjem Marles jeza tamkajšnje razmere dobro in upati je, da bo k dobrim rezultatom pripomoglo tudi prejeto priznanje.
Stane Škulj
april 2003
Iz občine in vaških skupnosti
Javna razprava o spremembi dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje
Javne razprave se je, 12. marca 2003, poleg župana in pripravljalcev plana udeležilo precejšnje število članov.
vi starih hiš oziroma nadomestnih gradenj. Pripravljalci so dobili 97 pobud za spremembo prostorskega plana občine, od tega je bilo v postopku do javne razprave rešenih 27.
Na javni razpravi so imeli občani možnost dobiti natančne podatke o zazidlji-vosti parcel in pogojih za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo.
V času od 28. 3. 2003 do 27. 4. 2003 pa je bila v sejni sobi občine javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in za del ureditvenega območja Predstruge. Javna razprava bo v istih prostorih 23. 4. 2003, ob 18. uri.
M. Steklasa
Do sprememb in dopolnitev plana prihaja zaradi interesov občanov in zaradi sprememb republiške zakonodaje. Sprejem dopolnitev republiškega plana je prinesel nov način priprave in nove strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine. Prav tako je bil sprejet nov zakon o vodah, ki na novo opredeljuje poplavne površine.
V skladu z novo zakonodajo je bil pripravljen tudi osnutek sprememb plana občine Dobrepolje. Postopek je dolgotrajen, občina mora najprej dobiti strokovno usposobljenega izvajalca za pripravo predloga. V tem primeru je to Geodetski zavod Slovenije, Pripravljalci najprej vnesejo predhodno zbrane predloge v že obstoječi plan, čemur sledi 30-dnevna javna razgrnitev in javna razprava. Po njej sledi na podlagi pripomb ponovno usklajevanje. Stališča skupaj s pripombami in predlogi pripravljalec kasneje priloži predlogu prostorskega akta, ki ga posreduje v sprejem občinskemu svetu. Dopolnjen predlog (podajanje mnenj) je nato poslan v soglasja pristojnim nosilcem urejanja prostora, ki lahko izdajo ali pa zavrnejo pozitivno mnenje. Pred objavo odloka je potrebno sprejeti prostorski akt poslati še Ministrstvu za okolje in prostor v potrditev. Minister lahko s sklepom potrdi ali zavrne predlagani prostorski akt.
Na javni razpravi je predstavnica Geodetskega zavoda posredovala nekaj splošnih informacij o novi zakonodaji in o trendu, ki je naklonjen zgoščeni poselitvi naselij in obno-
Iz sestanka vaških odborov Struge
Prvič v tem mandatu smo se sestali predstavniki vaških odborov. Razpravljali smo o novem poslovanju pošte Struge. Krajani Strug s tem novim poslovanjem nismo zadovoljni. Sklenili smo, da bomo zahtevali, da se vse poslovanje opravlja v Strugah in ne, da se vso pošto nosi na Videm in se potem tam podatke vnaša v računalnik. Pošta naj poskrbi, da bo njen uslužbenec za to usposobljen. Zahtevali bomo tudi, da bo pošta odprta dvakrat v tednu popoldne, in to v torek in četrtek, da bodo lahko tudi tisti, ki so dopoldne v službi, opravljali storitve v Strugah. Zahtevali bomo tudi, da poštni uslužbenec vsak dan najprej raznese pošto, potem pa ima pošto odprto tri ure dnevno za poslovanje s strankami.
Obračamo se tudi na vas, krajani Strug, in vas prosimo, da čim več storitev opravite na pošti v Strugah, kajti le tako bomo dokazali, da smo imeli prav.
Razpravljali smo tudi o tem, da bomo napisali prošnjo na Občino Dobrepolje in Zdravstveni dom Grosuplje, da bi bil zdravnik v Strugah v popoldanskem času. Tako bo lahko več ljudi koristilo usluge v zdravstvenem domu Struge in ne bo treba tega opravljati po sosednjih zdravstvenih domovih. Že sedaj je slišati besede, da je vzdrževanje zdravstvenega doma predrago, da pomoč poišče premalo ljudi, in še to
le starejši, da bi ga bilo najbolje kar zapreti.
V Strugah pa bi potrebovali tudi zobozdravnika vsaj enkrat tedensko tudi v popoldanskem času in tudi za to bomo zaprosili. Potrebe po zobozdravniku so velike, v zdravstvenem domu Videm pa pridemo na vrsto, če se naročimo zdaj, šele konec letošnjega leta ali v začetku drugega in tako si mora veliko ljudi poiskati pomoč pri zasebnem zobozdravniku, kar pa je za marsikoga predrago in tako zobje propadajo.
Pogovarjali smo se tudi o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje za območje Strug in sklenili, da bo g. Brane Meglen, ki je član komisije, vložil zahtevek na podlagi sporazuma, ki gaje KS Struge sklenila s PTT.
Ljudi pa zanima tudi to, kaj bo občina naredila v Strugah v naslednjih štirih letih. Strinjali so se, da se bo cesta Struge - Kočevje asfaltirala. Stružanci imamo še vedno upravno enoto v Kočevju in še skoraj vse zadeve urejamo tam, pa tudi nekateri naši krajani so zaposleni v Kočevju. Cesta pa je večji del leta v takšnem stanju, da je traktorja škoda, da bi vozil po njej.
Sklenili smo, da se bomo poslej sestajali vsake tri mesece ali po potrebi.
Zapisala: Kristina Gregorič
6
Podjetništvo
april 2003
Podjetniške informacije
Vavčerski sistem svetovanja:
Ponovno obveščam vsa mala in srednje velika podjetja ter podjetnike (obstoječe in bodoče), da izvajamo sistem Vavčerskega svetovanja, kjer ste lahko deležni sofinanciranja svetovalnih storitev in podjetniškega usposabljanja do višine 300.000 SIT(do 50% sofinanciranje, bodoči podjetniki do 100%). V okviru istega sistema so vabljeni k sodelovanju tudi podjetniški svetovalci za posamezna področja poslovanja podjetij, da se v Vavčerski sistem vključijo kot splošni ali specialistični svetovalci. Informacije na naslovu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica (8369-753, GSM 041/436-233).
Povzetek objavljenih javnih razpisov:
Javni razpis za ugodnejše kredite malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju: MSP) v letu 2003 Uradni list RS, št. 31, 28. 3. 2003, stran 1653
Predmet razpisa je 1.820,000.000 SIT ugodnejših kreditov MSP, ki jih razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad) v sodelovanju z določenimi bankami. Celoten znesek kreditiranja je namenjen za načrtovane dolgoročne kredite oziroma najete kredite od 1.1. 2003 dalje. Kriteriji za ocenjevanje programov so: obstoječe število delavcev in možnost novih zaposlitev, sodobna tehnologija in inovativnost, vpliv na okolje, donosnost, tržna naravnanost, dobičkonosnost, izvozni vidik, lastna udeležba, podpora v lokalni oziroma širši skupnosti, urejanje tehnične dokumentacije v skladu z zahtevami EU.
Pogoji za dodeljevanje kreditov: prosilec lahko vloži zahtevek za kredit, če znaša predračunska vrednost investicije največ 90,000.000 SIT. Maksimalna višina kredita je lahko največ 50% predračunske vrednosti. Kredit lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev, obrestna mera: TOM+1% letno, velja od dokončne realizacije sklepa sklada pri banki, stroški in zavarovanje kredita: v skladu s tarifo banke. Rok za prijavo je odprt od objave do porabe namenskih sredstev. Vse popolne in ustrezne vloge prispele do vključno 5. 5. 2003, 5. 6. 2003, 5. 9. 2003 in nato vsakega petega v mesecu do porabe sredstev.
Javni razpis za odobravanje dolgoročnih investicijskih kreditov za mlade podjetnike v letu 2003
Uradni list RS, št. 31, 28. 3. 2003, stran 1653
Predmet razpisa je 100,000.000 SIT ugodnejših dolgoročnih kreditov MSP, ki jih razpi-
suje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad). Sklad bo kredite dodeljeval neposredno.
Na razpis se lahko prijavijo podjetniki, ki spadajo v skupino mladih podjetnikov. Za mlade podjetnike štejejo podjetniki, ki so zaključili šolanje pred manj kot desetimi leti od dneva vložitve vloge in so po 1.1.1999 registrirali svoje podjetje.
Za mlada podjetja štejejo tista podjetja, kjer vsaj 50% lastnikov ustreza definiciji mladega podjetnika.
Kriteriji za ocenjevanje programov so: obstoječe število delavcev in možnost novih zaposlitev, sodobna tehnologija in inovativnost, vpliv na okolje, donosnost, tržna naravnanost, dobičkonosnost, izvozni vidik, lastna udeležba, finančna podpora v lokalni oziroma širši skupnosti, urejanje tehnične dokumentacije v skladu z zahtevami Evropske Unije.
Zaradi dodelitve ugodnih sredstev rizični skupini po tem razpisu in zaradi pomanjkanja podatkov o preteklih rezultatih poslovanja bo sklad uporabil, ob naštetih kvantitativnih merilih, tudi metode ocenitve podjetnikove sposobnosti po osebni predstavitvi projekta.
Pogoji za odobravanje neposrednih kreditov:
- predračunska vrednost posamezne investicije lahko znaša največ 30,000.000 SIT. Maksimalna višina kredita je lahko največ 50% predračunske vrednosti. Kredit lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev, obrestna mera kredita: 4% letno, nominalno, zavarovanje kredita se izvede v skladu s pogoji sklada, stroške notarja, vpisa, zavarovanja in cenitve zastavljenega premoženja plača kreditojemalec. Sklad ne zaračunava stroškov odobritve kredita, maksimalna odplačilna doba kredita je 7 let oziroma 10 let za podjetja, ki jih ustanovijo oziroma soustanovijo rizični skladi, z možnostjo moratorija na odplačevanje glavnice največ dve leti in odplačevanje obresti eno leto, skupna državna pomoč za posamezen investicijski projekt lahko znaša največ 15% predračunske vrednosti investicije za malo in 7,5% za srednje veliko podjetje.
Rok za prijavo je odprt od objave do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu.
Vse popolne in ustrezne vloge prispele do vključno 5. 5. 2003 in nato vsakega petega v mesecu.
Velja za oba razpisa:
Na razpis se lahko prijavijo vsa mala pod-
jetja (do 50 zaposlenih) in srednje velika podjetja (do 125 zaposlenih) s sedežem v Republiki Sloveniji.
Na razpis se ne morejo prijaviti podjetja, če imajo za opravljanje svoje dejavnosti podeljeno koncesijo.
Prav tako se na razpis ne more prijaviti podjetje, ki je odvisno (neodvisno podjetje je tisto podjetje, v katerem veliko podjetje ne razpolaga z lastniškimi ali glasovalnimi pravicami večjimi od 25%) ali je v težavah (podjetje je v težavah, če tekoča izguba in izguba iz prejšnjih let dosega polovico kapitala, ki je izkazan v bilanci predhodnega leta ali je podjetje v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije).
Zgornje meje pri dodeljevanju državnih pomoči so v višini 15% od vrednosti investicije za mala podjetja in 7,5% od vrednosti investicije za srednje velika podjetja (združevanje različnih instrumentov, oziroma različnih vrst pomoči istemu prejemniku, kar preverja sklad s prijavnim listom).
Vse ostale informacije dobite na: 02/ 234-12-64, 02/234-12-72 in 02/234-12-74, ter bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si in man-fred.lepej@jsmg-sklad.si. Prijavni list za pridobivanje pomoči (obrazec sklada dobite na sedežu sklada pri Mikeln, na spletni strani: www.jsmg-sklad.si in na enotah bank, ki so v razpis vključene).
Ministrstvo za gospodarstvo objavlja v UL 29, 21.03.2003, stran 1484 javni razpis za spodbujanje tehnoloških investicij v letih 2003 in 2004 (investicije v nove tehnologije in nove produkte). Sofinancirajo upravičene stroške do 50% investicije za industrijske raziskave, 75% za študije tehnične izvedljivosti in predštudije, 25% za predkonkurenčne raziskave vključno z izdelavami prototipov. Sredstva: v letu 2003 R 1.000 mio SIT in 2004 800 mio SIT. Rok oddaje vlog 23.04.2003. Informacije: 478-32-50, Simona Novak.
Ministrstvo za gospodarstvo objavlja v UL 29, 21.03.2003, stran 1485 javni razpis za spodbujanje novih domačih investicij v regije, ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti. Sofinancirajo do 40% investicije, ki bo do konca 2005 odprla najmanj 30 delovnih mest. Sredstva: 290 mio SIT. Rok oddaje vlog 08.05.2003. Informacije: 478-32-27, Barbara Eberl.
Predstavljeni so le povzetki razpisov, katere si lahko v celoti ogledate v uradnih listih. Informacije lahko dobite tudi na naslovu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica (8369-753, GSM 041/ 436-233).
J. Mate
april 2003
Aktualno
_Poročilo o obisku ministrice Zdenke Kovač na RRA LUR:_
Predstavitev Enotnega programskega dokumenta in pogovor na temo Regionalnega razvojnega programa LUR
RRA LUR
Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije
V okviru predstavitev Enotnega programskega dokumenta po slovenskih regijah je v torek, 1. aprila 2003, na sedežu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, potekala razprava o regionalnem razvoju. Mag. Zdenka Kovač (ministrica, zadolžena za strukturno politiko in regionalni razvoj), mag. Igor Strmšnik (državni sekretar za področje regionalnega razvoja na Ministrstvu za gospodarstvo) in Edita Granatir (iz Agencije RS za regionalni razvoj) so predstavili strateške usmeritve Enotnega programskega dokumenta (v nadaljevanju: EPD). Poseben poudarek je bil posvečen tudi predstavitvi poteka izvajanja strukturnih skladov.
Kot je uvodoma povedala ministrica Zdenka Kovač, je RS skladno z evropsko zakonodajo za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov dolžna pripraviti EPD (angl. Single Programming Document). EPD vsebinsko izhaja iz Državnega razvojnega programa RS 2001 - 2006, ki predstavlja glavni izvedbeni dokument Strategije gospodarskega razvoja Slovenije. Prednostne naloge EPD je zato treba uskladiti z razvojnimi prioritetami na regionalnih ravneh. Usklajen EPD je namreč pogoj za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov, ki so bila izpogajana za obdobje 2004 do 2006.
Med ključnimi strateškimi usmeritvami EPD so navedene naslednje:
- povečanje konkurenčnih prednosti Slovenije in gospodarska krepitev regij,
- usmeritev razpršenih in omejenih razpoložljivih finančnih sredstev (nacionalnih in evropskih) v EPD na tiste prioritete in ukrepe, ki imajo največje merljive učinke, vključno z multiplika-cijskim učinkom,
- izbrani ukrepi morajo skozi
doseganje sinergičnih učinkov voditi k razvojnemu preboju Slovenije in regij.
Po sprejeti odločitvi o delitvi med prioritete in sklade je treba nemudoma pristopiti k dokončnemu naboru ukrepov, skladno z dogovori, doseženimi v postopku usklajevanj, ki jih vodi Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj. Da bo možno slediti logičnim korakom oblikovanja ukrepov, pa je treba izvesti pripravo v treh korakih (podrobnejšo predstavitev posameznih korakov in njihovih prioritet najdete na spletnih straneh RRA LUR: www.rralur.si, okvirček Novice, povezava na Enotni programski dokument v formatu PDF).
Kot je še posebej izpostavila ministrica Kovačeva, je ključna naloga krepitev inovacijske sposobnosti regij. Kot namreč kažejo raziskave, je za razvitost posameznih regij odločilna prav velikost naložb gospodarstva v inovacije in tehnološki razvoj. Kar zadeva oblikovanje pokrajin v slovenskem prostoru, ministrica zagovarja koncept krepitve razvojnih agencij in še posebej programskih svetov za pripravo regionalnih razvojnih programov kot združbe partnerjev z različnih področij, k čemur usmerjajo tudi evropske razvojne politike. Še posebej je izpostavila pomen koncepta javno-zasebnih partnerstev (PPP - Public Private Partnership) in pomen zmanjševanja razlik med regijami. Če želijo slovenske regije držati korak z evropskimi, je nujna predvsem preusmeritev od sektorskih razvojnih politik in celostni pristop obravnave regionalnih vprašanj na lokalnih ravneh.
Priprava Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2002 - 2006 (RRA LUR gaje pripravila konec lanskega leta, sedaj pa je v postopku
sprejemanja na občinskih svetih vseh 25 občin, vključenih v LUR) je potekala skladno z zgoraj omenjenimi načeli. Kot poudarja Lili-jana Resinovič, direktorica RRA LUR, je bilo v mnenju Agencije RS za regionalni razvoj zapisano, daje odlika RRP LUR predvsem v uresničljivosti zastavljenih ciljev. Program analizira dejanske razvojne probleme regije in podaja -ustrezne odgovore za njihovo reševanje. Kot še piše v mnenju ARR, je bilo med pripravo RRP LUR vzorno zagotovljeno tudi sodelovanje z javnostjo, tako s sprotnim obveščanjem o poteku priprave RRP LUR, kot tudi z aktiv-
nim sodelovanjem številnih predstavnikov pomembnih skupin (na primergospodarstva, kulture, izobraževanja, kmetijstva itd.) pri pripravi programa. Več informacij o RRP LUR, kakor tudi celotno besedilo programa in njegov povzetek lahko najdete na spletnih straneh www.rralur.si.
Po koncu predstavitve EPD je potekal še ožji delovni sestanek z ministrico in državnimi predstavniki, ki so se ga udeležili direktorica RRA LUR s sodelavci, člani ožjega programskega odbora za pripravo RRP LUR in nekateri župani občin, vključenih v LUR.
RRA LUR
SARA LEE NEPREMIČNINE
SAŠA KRŽIN s.p.
Rašica 39,1315 Velike Lašče Imetnica licence Nepremičninske zbornice
NUDIM POSREDOVANJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI.
Frodajate nepremičnino?
Moja želja je vzpostaviti bazo vseh nepremičnin, ki so
naprodaj, za področje Velikih Lašč, Dobrepolja in okolice;
pa tudi bazo povpraševanja.
Moj cilj je delati s srcem in poslovati
z zadovoljnimi partnerji.
Trenutno iščem več zazidljivih parcel, kmetijo na samem, kmetijo v slabšem stanju do 10.000.000 5IT, za najem pa stanovanje v Velikih Laščah in sobo v Dobrepolju oz. Krki. Prodajam pa zazidljivo parcelo na Turjaku, kmečko hišo v okolici Ivančne Gorice in hišo s 7 ha zemlje v Starem trgu ob Kolpi.
POKLIČITE!
Obljubljam najnižje cene in eX.ori-t.ev s pravno podporo.
Tel: 04-1 &<39 92 7; e-nae\ov. krzzin@siol.ne-t
8
Iz občine in DU
april 2003
Društvo upokojencev v novih prostorih
Videm, 22. marec 2003 - V organizacije občine in Društva upokojencev so bili uradno odprti novi prostori za upokojence v Jakličevem domu - Ob tej priložnosti je društvo razvilo svoj prapor - Program so pripravili upokojenci in vrtec Ringaraja.
Pevski zbor Škrjanček pod umetniškim vodstvom Vesne Fabjan
Društvo upokojencev Do-brepolje je bilo ustanovljeno leta 1952. Vsa leta so imeli težave s prostorom za srečanja in delovanje. Nazadnje so bili v kletnih prostorih občinske stavbe, kjer so delovali deset let. Z izgradnjo Jakličevega doma pa so končno dobili prostore, kakršne so si že dolgo želeli. "Večkrat smo se selili sem in tja, tokrat pa se selitve resnično veselimo", je dejal predsednik društva Konrad Piko na slovesnosti ob
odprtju prostorov, ki se nahajajo v kletnih prostorih Jakličevega doma. Obsegajo večnamensko dvorano, pisarno, kuhinjo in sanitarije.
Na slovesnosti je poleg predsednika društva spregovoril tudi župan Anton Jakopič, program pa so oblikovali člani Društva upokojencev in otroci iz vrtca Ringaraja ob vodenju Eve in Igorja Aha-čevčiča. Sodelovanje na prireditvi je bila želja upokojencev in izkazalo se je, da je bila
Tončka Kastelic
ideja zanimiva in navdušeno sprejeta. Otroci so zaplesali in zaigrali igrico Zdravilo za medveda, člani društva pa so izvedli več točk. S štirimi pesmimi se je predstavil mešani pevski zbor Škrjanček pod vodstvom Vesne Fabjan. Na klavirsko in diatonično harmoniko sta v duetu zaigrala Jože Zupančič in Jože Vergo. Tončka Kastelic pa je recitirala svojo pesem Slovenska žena, ki je bila posvečena materinskemu dnevu. Slovesno razvitje novega društvenega prapora je spremljal Brass kvintet Glasbene šole Grosuplje. Poleg predsednika Konrada Pika sta pri razvitju prapora sodelovala Anton Adamič (podpredsednik društva) in Anton Prelesnik (boter). Na praporu je podoba žanjic, delo dobrepoljskega umetnika
Toneta Kralja.
Na slovesnosti so podelili posebno priznanje za dolgoletno in vztrajno delo v društvu trem svojim članom: Ani Šteh z Vidma, Alojzu Oblaku iz Ponikev in Francu Rusu iz Kompolj.
Godba Dobrepolje je z veselimi zvoki naznanila drugi del večera, ko so se obiskovalci in gostje odpravili iz dvorane do upokojenskih prostorov. Te sta simbolično s prerezom traku odprla župan Anton Jakopič in Konrad Piko, župnik Franc Škulj pa je prostore tudi blagoslovil.
Veliko število obiskovalcev in gostov si je nato ogledalo novo pridobitev, upokojenci pa so nadaljevali s prvim druženjem v novih prostorih.
M. Steklasa
Jože Zupančič in Jože Vergo Razvitje prapora
april 2003
Iz Okrajne volilne komisije
Rezultati glasovanja na referendumih o vstopu v EU in NATO za 3. volilni okraj Grosuplje ;
Za glasovanje na referendumih o vstopu RS v EU in NATO v nedeljo, 23.3.2003, je bilo za območje okraja Grosuplje v volilni imenik vpisanih 25.234 volilnih upravičencev.
Rezultati referenduma o vstopu v EU:
Po volilnem imeniku je skupaj glasovalo 15.620 volivcev, oddanih je bilo 15.617 glasovnic, od tega je bilo 84 glasovnic neveljavnih. ZA vstop v EU je glasovalo 13.968 volivcev ali 89,92 %, PROTI vstopu pa 1.565 volivcev ali 10,08 %.
Rezultati referenduma o vstopu v NATO:
Po volilnem imeniku je skupaj glasovalo 15.620 volivcev, oddanih je bilo 15.618 glasovnic, od tega je bilo neveljavnih 142 glasovnic. ZA vstop v NATO je'glasovalo 10.980 volivcev ali 70,95 %, PROTI vstopu pa 4.496 volivcev ali 29,05 %.
Volivci so glasovali na 46 voliščih ter na posebnem volišču 901 - predčasno glasovanje, ki je bilo odprto od 18. do 20. marca 2003, in je na njem glasovalo 233 volivcev. Po pošti v domovini je glasovalo 43 volivcev, po pošti iz tujine pa 1 volivec. Najvišja volilna udeležba na obeh referendumih je bila na volišču Spodnje Blato, in sicer 73, 42 %, najmanjša pa v Zagradcu pri Krki in sicer 51,17 %.
Najbolj so se z vstopom v NATO strinjali na volišču Kompolje (v občini Dobrepolje), in sicer 81,97 %, najmanj pa volivci na volišču Velika Ilova Gora in sicer 60,49 %.
Tudi z vstopom v EU so se najbolj strinjali na volišču Kompolje, in sicer 93,99 % in najmanj na volišču Velika Ilova Gora, in sicer 77,50 %.
Volivci, ki so se udeležili predčasnega glasovanja so za vstop v EU glasovali 98,28 %, za vstop v NATO pa 79,65 %.
TAJNIK OVK Andrej Struna REZULTATI REFERENDUMA O VSTOPU V EU V OBČINI DOBREPOLJE
VOLIŠČE	ŠTEVILO VOLIVCEV	SKUPAJ       j NEVELJAVNE GLASOVALO ■>lcvcl-J»VNC		ZA	PROTI
ZGR. OBČINE	8 1 9	475 (58,00%)	1	422 (89,03'«,)	52 (10,97%)
ZDENSKAVAS	184	123(66,85%)	0	113(91,87%)	10(8,13%)
HOČEVJE	97	64 (65,98%)	0	57 (89,06%)	7(10,94%)
ZAGORICA	171	114(66,67%)	0	103 (90,35%)	11 (9,65%)
PREDSTRUGE	399	262 (65,66%)	1	239(91,57%)	22 (8,43%)
KOMPOLJE	363	234 (64,46%)	1	219(93,99%)	14(6,01%)
OŠ PONIKVE	259	176 (67,95%)	1	163 (93,14%)	1 2 (6,86%)
DVZ PONIKVE	77	54(70,13%)	0	49 (90,74%)	5 (9,26%)
REZULTATI REFERENDUMA O VSTOPU V NATO V OBČINI DOBREPOLJE					
VOLIŠČE	ŠTEVILO VOLIVCEV	SKUPAJ GLASOVALO	NEVELJAVNE	ZA	PROTI
ZGR. OBČINI	819	4/5 (58,00%)	2	353 (74,63%)	120(25,37%)
ZDENSKAVAS	184	123(66,85%)	0	96 (78,05%)	27(21,95%)
HOČEVJE	97	64 (65,98%)	1	43 (68,25%)	20(31,75%)
ZAGORICA	171	114(66,67%)	1	81 (71,68%)	32 (28,32%)
PREDSTRUGE	399	262 (65,66%)	4	191 (74,03%)	67 (25,97%)
KOMPOLJE	363	234 (64,46%)	1	191 (81,97%)	42(18,03%)
OŠ PONIKVE	259	176 (67,95%)	3	136(78,61%)	37(21,39%)
[)V/ PONIKVI	77	54 (70,13%)	0	42 (77,78%)	12 (22,22%)
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
"Novo zapoved vam dam:
Ljubke drug drugega'. Kakor sem vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubite drug
drugega!"
Jn 13,34
Spoštovane občanke in občani! Bliža se največji krščanski praznik, Velika noč. Naj nas vstali Zveličar obdari s svojim mirom, veseljem in
ljubeznijo, da bomo lažje premagovali vsakodnevne težave.
Občinski odbor SLS Slovenske ljudske stranke Dobrepolje
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
"Velikonočna bo skrivnost rodila v duši nam radost,
ki se razodela bo, kot luč v zarji prerojenja. A leluja, aleluja, ... Pesem v srcih naj doni, v tvoji, moji duši - po
Mariji. Vstal je Kristus in živil To je najgloblja skrivnost:
Velik
e noci
i"
Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi Občinski odbor Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka
10
Politične stranke sporočajo
april 2003
N.Si Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka o proračunu 2003
Na zadnji seji OS, 11. marca, je bil sprejet proračun občine Dobrepolje, katerega svetniška skupina N.Si ni podprla, čeprav je bilo upoštevanih nekaj predlogov iz strani N.Si. Menimo, da proračun ni razvojno naravnan, da je preveč razpršen, da so nekatere postavke premalo ovrednotene.
N.Si je podala naslednje predloge k osnutku proračuna za leto 2003:
O Nagrade učencev za 8. razred so bile do sedaj premajhne. Zakaj ne bi učenci odhajali iz OŠ Dobrepolje še z lepšimi spomini? Zakaj ne bi nagradili najboljše učence? Zato smo predlagali povečanje postavke za 100.000 SIT.
O Občina Dobrepolje mora imeti kvalitetno domačo stran na internetu in jo stalno vzdrževati in posodabljati. Nemudoma je potrebno začeti z informatizacijo dobrepoljske občinske uprave. Vse javno dostopne informacije morajo biti na voljo prek interneta, zato smo predlagali povečanje sredstev izdelavo in vzdrževanje spletne strani občine Dobrepolje za 400.000 SIT. O Na radiu Zeleni val se lahko izvaja promocija občine Dobrepolje, zato je treba sofinanciranje oddaj radia Zeleni val povečati za 200.000 SIT. O Postavka Projekt "mačkare" naj se poveča minimalno za 50.000 SIT. O Investicijsko vzdrževanje gasilskih domov in opreme naj se poveča za 500.000 SIT. O Odpre naj se nova postavka "Štipendijski sklad" 800.000 SIT
Predlagani predlogi v proračunu za leto 2003 niso bili upoštevani.
Upoštevani (ali pa vsaj delno) pa so bile naslednje predlogi:
O Kulturne dejavnosti - programi drugih izvajalcev (Godba, Extempore,..) poveča
O Postavka Subvencioniranje nabave semen (travne mešanice) ni bilo možno odpreti, zato
seje odprla nova postavka Vzdrževanje hladilnih naprav
O Tekoče vzdrževanje kulturnih spomenikov odpade na obnovo cerkva v Podpeči, na Vidmu in v Ponikvah ter obnova napisov Kraljevega spomenika (žrtvam 1. svetovne vojne), zato smo predlagali povečanje s 3.milijone na 4.5 milijona SIT. o Rekonstrukcija JP Ponikve od GD do Zavoda o Dograditev javne razsvetljave v naseljih
O Investicijsko vzdrževanje na OŠ Kompolje(zamenjava vhodnih vrat)
Ker z upoštevanjem predlogov nismo bili zadovoljni, je svetniška skupina Nove Slovenije vložila naslednje štiri amandmaje in niso bili sprejeti:
Izobraževanje Štipendijski sklad	Odpre nova	800.000 SIT
Kulturne dejavnosti Programi drugih izvajalcev(Godba, Mavrica ...)	Poveča za	1.000.000 SIT
Kulturne dejavnosti Tekoče vzdrževanje kulturnih spomenikov	Poveča za	500.000 SIT
Turizem Druge promocijske naloge in promocijski material Občine Dobrepolje	Poveča za	300.000 SIT
Nova predpostavka v proračunu "Štipendijski sklad" je namenjena dijakom, študentom kot enkratna pomoč za nabavo strokovne literature, saj vemo, kako je ta literatura draga ali pa oblika pomoči pri določeni seminarski nalogi, ki bi bila lahko koristna za našo občino. Marsikateremu bi recimo ta pomoč še kako prav prišla. Kdo bi ta sredstva dobil, bi odločal odbor za družbene dejavnosti, ki ga je potrebno ustanoviti.
Godba letos praznuje 70-letnico delovanja, zato treba to prireditev finančno podpreti. Ob tem bodo izdali zgoščenko in pripravili gala slovesnost.
VS Mavrica pa bo sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Veroni in pa nadaljevala sodelovanje z zamejskimi društvi.
Menimo, da sta ti dve skupini napravili za občino Dobrepolje največ promocije in sodelovanje na mednarodnem tekmovanju je nujno treba podpreti.
Tekoče vzdrževanje kulturnih spomenikov 500.000 odpade na dokončanje obnove glavnega oltarja v Ponikvah. Del oltarja je sedaj na restavriranju. Menimo, da mora imeti občina še vedno posluh za dokončanje tega bisera baročne umetnosti. Na to cerkev ne bodo ponosni samo vaščani Ponikev, ampak celotna občina.
Naša občina nima veliko promocijskega materiala, s katerim bi bila lahko bolj razpoznavna. Zato menimo, da je potrebno napraviti nekaj več tega materiala.
Svetniška skupina NSi
Občni zbor N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska
stranka
V petek, 28. marca, je potekal letni občni zbor N.Si Dobrepolje, ki so se ga udeležili člani in simpatizerji stranke.
Po uvodnih pozdravnih besedah je predsednik občinskega odbora N.Si g. Jože Hočevar spregovoril o delu stranke, podal analizo o lokalnih volilnih rezultatih, o delu v občinskem svetu, predstavil načrte za prihodnost, podal nekaj besed o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji ter o izidu referenduma o vstopu Slovenije v EU in Nato.
Sledila je razprava, v kateri je bilo poudarjeno, da se še bolj aktivno vodi delovanje stranke na lokalni ravni v povezavi s programom stranke NSi. Potrebno je pritegniti mladino in ustanoviti Mladi N.Si. Še naprej sodelovati z regijskim odborom, katerega naloga je usklajevati in povezovati politične akcije občinskih odborov stranke v okviru regije.
Stranka mora biti bolj razpoznavna, zato se mora pojavljati v medijih kot so Naš kraj, radio Zeleni val, na spletnih straneh. Prva naloga je, da izdela spletno stran, v kateri bo poleg OO N.Si Dobrepolje predstavljena tudi občina Dobrepolje.
Pod točko razno pa je bilo govora o turistično bolj prepoznavni občini Dobrepolje. To področje bi moralo biti bolj obdelano in dajati večji pomen. Ni turističnih oznak, kažipotov, promocijskega materiala ...Zgled na tem področju je lahko občina Velike Lašče, kjer lahko brez težav prideš do kulturnih in naravnih znamenitostih. Turizem bo zagotovo ena pomembnejših dejavnosti v občini, zato smo v proračunu predlagali povečanje sredstev v ta namen .
Ob koncu občnega zbora so si udeleženci večera ob skromni pogostitvi izmenjali še svoja stališča in poglede na aktualno politično dogajanje.
Janez Pavlin
april 2003
Prireditve in ekskurzije
Gostovanje igralske skupine iz Šmartnega pri Litiji
5. aprila se je prvič na odru Jakličevega doma predstavilo Kulturno umetniško društvo VAJKARD iz Šmartnega pri Liti ji.Gostovali so z enodejanko avtorja Daria Fo-ja "Niti tat ne more več pošteno krasti".
Že naslov je obetal lahkotno komedijo, polno situacijske komike. In res so se gledalci lahko nasmejali ob komičnih dialogih in neskončnih ljubezenskih zapletih štirih moških in treh žensk. In ker je šlo za komedijo in ker v dogajanju ni bil nihče brez krivde in vpletenosti, je moralo tudi v zgodbi priti do normalnega in srečnega razpleta.
Igralci iz Šmartnega pri Litiji so gostovali v okviru medsebojnega sodelovanja z dramsko skupino Scena, zato bodo tudi naši igralci gostovali v Litiji z igro, ki jo pravkar pripravljajo.
Gostovanje drugih glasbenih in igralskih skupin lahko le obogati kulturno dogajanje v kraju. Žal je za gostujoče skupine manj zanimanja. Tokrat je bil obisk nekoliko večji, saj se je predstave udeležilo okrog 80 gledalcev.
M. Steklasa
GREMO, GREMO, GREMO!
ZGS, KE Dobrepolje in Kmetijsko gozdarska zbornica vabita na strokovno ekskurzijo, ki bo predvidoma 7. maja 2003. Tokrat se odpravljamo na blejsko območje. Okviren program ekskurzije je naslednji:
Gozdarski del bo potekal na območju Pokljuke, ki je znano po najkapitalnejših gozdovih v Sloveniji, saj končne lesne zaloge dosegajo tudi do 1000 m3/ha. Med drugim tu uspeva drevje resonančne kakovosti, iz katerega izdelujejo glasbila. Tamkajšnji gozdarji nam bodo predstavili gospodarjenje z gorskim gozdom in tudi probleme, ki jih imajo ( paša živine v gozdu). Ogledali si bomo tudi uporabo biomase za ogrevanje.
V kmetijskem delu si bomo ogledali sodobno kmetijo, ki se ukvarja z mlečno proizvodnjo . Na kmetiji imajo prosto rejo, ogledali pa si bomo tudi sodobno molzišče.
Po kosilu bo še kratek ogled Bleda.
Prijave zbiramo na sedežu KE Dobrepolje in KGZ, kotizacija ob prijavi pa je 1500 sit.
Priporočili:
- prijavite se še danes, kajti jutri bo avtobus že poln (izkušnje iz preteklih let)
- za tiste, ki imate živino, priporočamo, da si priskrbite nadomestno delovno moč, kajti odšli bomo nekoliko prej kot običajno ( predvidoma ob 6.30 ), prišli pa bomo tudi nekoliko pozneje kot običajno.
Vabljeni!
Lepo pozdravljeni obiskovalci naših predstav in vsi tisti, ki to niste oz. še boste. Ste žc mislili, da smo letos pozabili na vas? Seveda ne, le nekoliko kadrovskih premestitev, krajših odsotnosti in novih življenjskih dogodkov smo in bomo imeli v zadnjem času. Da pa vam ne bi bilo dolgčas, smo 5. aprila k nam povabili mladinsko gledališko skupino iz Šmartnega pri Litiji.
Vsekakor pa delamo s polno "paro". Še posebej zato, ker bo letos nekaj naših novih članov prvič okusilo čar odrskih desk za cel večer.
Predstaviti vam želimo komedijo Jovana Sterije Popovića, Jara meščanka
ali, kot navajajo nekateri viri, komedijo o "pogospodeni butici". Gre za prevladujoč motiv slepega posnemanja višjih slojev, kije večna komična
prispodoba za vse tiste, ki nočejo priznati svojega izvora, svoje resnice, ampak želijo biti nekaj povsem drugega, kar dejansko so.
Z nami se boste lahko poveselili z uro in pol trajajočo komedijo, in sicer premierno 17. maja, ob 20.00 in z dvema ponovitvama 24. maja, ob 17.00 in ob 20.00. Izkušnje iz prejšnjih let so se izkazale za uspešne, zato si boste karte tudi letos lahko priskrbeli v predprodaji že od začetka maja, tokrat predvidoma v trgovini Vele na Vidmu. Karte za večerne predstave bodo 800 SIT, za popoldansko, 24.5. pa 500 SIT, ne glede na število, starost, spol ali barvo kože gledalca.
Lep odrski pozdrav, imejte smeh vedno pri sebi in kmalu nas videnje!
Za DS Scena, Vesna Hrovat
12
Turizem; podvigi
april 2003
t*u>. 7»utT
JAVNI NATEČAJ
ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV V LETU 2003
Turistična zveza Slovenije Združenje spominkarjev Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, razpisujeta javni natečaj za izbor turističnih spominkov Slovenije v letu 2003.
1. Na natečaju lahko sodelujejo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo:
H< kulturno in naravno dediščino,
* turistični objekt,
* turistični kraj,
* turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo,
* jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo,
* so prvič javno predstavljeni in
* še niso v prodaji doma ali v tujini.
2. Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli denarne nagrade:]!
prva nagrada druga nagrada tretja nagrada
200.000 SIT 100.000 SIT 50.000 SIT
3. Poleg denarnih nagrad bo strokovna komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje najbolje uvrščene spominke in vsem nagrajencem podelila celostno podobo slovenske turistične ponudbe.
Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Prejete vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija v skladu s pravilnikom.
4. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, do 15. junija 2003.
5. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki:
* ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja
* kratek opis spominka
* 2 fotografiji spominka
* izjava, da je izdelek prvič predstavljen
sH da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini
H« izjava, da je izdelovalec oziroma avtor spominka.
6. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Slovenije.
7. Razglasitev rezultatov natečajev bo javna, hkrati z razstavo najboljše ocenjenih spominkov.
Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije si pridržujeta pravico, da se nagrade na izplača oziroma mora nagrajenec nagrado vrniti, če se naknadno ugotovi, da avtor ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa.
Predsednica tekmovalne komisije Magdalena Pirman
Projekcija Mississippi
12. marca je učence predmetne stopnje na Vidmu obiskal Martin Strel. Svoj veliki podvig, s katerim je v letu 2002 premagal ameriško reko Mississippi, je učencem prikazal z računalniško multimedijsko projekcijo.
Učenci so lahko občudovali njegovo nečloveško vzdržljivost, s katero je v 68-ih dneh preplaval 3797 km dolgo reko, od njenega izvira na kanadski meji pri jezeru Itasca, preko deset zveznih držav pa do njenega izliva v morje. S sliko in spremljajočim komentiranjem je predstavil vse, kar se je mu je zgodilo na reki in ob njej. Navdušenje Američanov in tudi ljudi iz politike, ki so ga prišli pozdravit, je bilo veliko. Gledalci so se lahko prepričali o navdušenih sprejemih ameriških Slovencev in o veliki pozornosti, ki so mu jo namenjali ameriški mediji. Hkrati pa so trepetali ob nevarnostih, ki so mu grozile v divjini - kače, živi pesek, aligatorji in na koncu celo morski psi.
Ob nečloveških naporih je Martin Strel zmogel tisto, kar mnogi pred njim niso. Ob spremljavi projekcije pa ni bilo mogoče prezreti še enega pomembnega dejstva - velike promocije države Slovenije.
Projekcijo Mississippi smo si imeli Dobre-poljci priložnost ogledati istega dne tudi v dvorani Jakličevega doma. Žal seje tega zanimivega dogodka udeležilo le dvanajst ljudi.
M. Steklasa
april 2003
Gostovanja skupin
Vokalna skupina Mavrica v Veroni in srebrno odličje
Vokalna skupina Mavrica je ob povratku z Dunaja, kamor je leta 2001 odpotovala skupaj z Vokalnim kvartetom Stična, dobila potrdilo, da poje dobro in da petje skupine radi poslušajo tudi v tujini. Po enoletnem premoru so članice podale odločitev, da izvedejo obsežen projekt "Verona". Skupina se je prijavila na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Veroni, in sicer v kategorijo narodnih in ljudskih pesmi s priredbami. To je bila namreč ena izmed štirih kategorij. Prijava je bila odobrena in projekt, kije bil precej zahteven glede zagotovitve finančnih sredstev in strokovne priprave ter izvedbe tekmovalnega programa skladb, se je pričel z vrtoglavo hitrostjo odvijati.
Vokalna skupina Mavrica se je prvič v svoji zgodovini obstoja prijavila na pevsko tekmovanje in poglavitni namen je bil pridobiti strokovno mnenje o petju skupine tujih glasbenih strokovnjakov in kritikov. Pričakovanja niso bila velika, če bi o pričakovanju sploh lahko govorili, bila je samo močna volja, da svoj nastop pred komisijo skupina kar najbolje opravi.
In potem se je zgodilo nepojemljivo. Vokalna skupina Mavrica je prejela srebrno plaketo in pokal. Prišlo je kot strela z jasnega ali bolje rečeno kot svetleča mavrica na temnem nebu po dežju.
'Dnevnik Vokalne skupine Mavrica v Veroni
^ 2.4.2003, sreda <^*>
Nekaj pred drugo uro popoldan je bil mali avtobus sredi Vidma pripravljen, da se odpelje proti Ljubljani in naprej v Italijo. Čeprav je bil uradni odhod ob14. uri je bilo vse pripravljeno za odhod že nekaj minut prej in tako se je tudi zgodilo. V Grosuplju sta se skupni pridružili Tanja in Vesna in nekaj urno potovanje v Verono se je pričelo. Potovanje je vodila simpatična vodička Maja, za volanom pa je samozavestno sedel voznik Dušan. Bolj ko se je avtobus oddaljeval od doma, bolj so "mavrice" usmerjale misli na tekmovanje in nastop v Veroni. Prve obveznosti so jih čakale takoj po prihodu v Verono in vodička je skupini razložila potek tega dneva oziroma večera. Po dveh krajših postankih se je avtobus ustavil pred Hotelom Sole v Gardi ob Gardskem jezeru. Potovanje je trajalo polnih šest ur, tako da je bilo ravno dovolj časa za prevzem sob in osvežitev pred odhodom v 30 km oddaljeno Verono, kjer se je ob 21.00 uri v Teatro Filarmonico odvil uvod v 14. mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Veroni. 2al je bilo prepozno za večerjo in pevke so si
A   M vokalna skupina a
MavricK
pomagale s svojimi prigrizki. Po polurni vožnji do Verone je sledilo prvo presenečenje. V preddverju Teatro Filarmonico so Vokalno skupino Mavrica pričakali predstavniki odbora organizatorjev in vse članice toplo pozdravili. Po nekaj pozdravnih besedah so pevke zasedle svoje sedeže v dvorani, kjer se je program že pričel. Dvorana je bila nabito polna, kar je pomenilo okoli 1300 pevk in pevcev iz različnih držav. Vseh zborov vključno z Vokalno skupino Mavrica je bilo 34 iz 11 različnih držav, kot so ZDA, Italija, Avstralija, Velika Britanija, Češka, Poljska, Nemčija, Hrvaška, Francija, Avstrija in Slovenija. Program je potekal v štirih jezikih: italijanskem, angleškem, francoskem in nemškem. Po uvodnih govorih je sledil koncert zbora Concerto del Coro A.G.C. Citta di Verona pod taktirko Bojan Pogrmilo-vič. Po zaključku se je Mavrica vrnila v hotel in ker je bil dan naporen, ura pa okoli polnoči so pevke odšle počivat.
^ 3.4.2003, četrtek *^
Bil je edini dan brez uradnih obveznosti, če pozabimo pevske vaje, vendar je vodička naročila bujenje pol sedmih zjutraj za vse sobe, v katerih so bile nastanjene "mavrice". Po zajtrku je bil ob osmi uri že odhod na ogled Benetk, ki pa so bile oddaljene dve uri vožnje. 2al seje vremenska napoved pričela uresničevati in v Benetkah je pošteno deževalo, za nameček pa še močno pihalo. Vse članice so bile vesele, da so imele v svoji prtljagi topla oblačila in dežnike. Kljub vsemu pa dobre volje dež ni mogel odplakniti niti je odpihniti
močan veter. Prav nasprotno, borba z dežniki in vetrom je skupino zelo zabavala. Čeprav je marsikateri dežnik klonil in končal v beneškem smetnjaku in so nekatere "mavrice" bile primorane kupiti beneški dežnik, je dobra volja bila vseskozi prisotna. S parkirišča avtobusov se je skupina z ladjico peljala po Canalu Grande mimo prelepih beneških palač in cerkva na Markov trg. Prva postaja je bila ogled izdelave steklenih izdelkov iz muranskega stekla in ogled že gotovih steklenih izdelkov. Po ogledu Markovega trga so si pevke privoščile beneško kavo in kapučino ter nekaj beneškega peciva. Bilo je resnično slastno. Sprva je skupina nameravala najeti dve beneški gon-duli za prevoz po beneških kanalih, vendar zaradi slabega vremena te niso vozile. Ogledale pa so si prelepo cerkev sv. Marka in če bi bilo dovoljeno bi "mavrice" z veseljem zapele Ave verum ali Ave Marijo. Fascinantno se je bilo sprehajati po prostorih, sobanah in velikih dvoranah Doževe palače. 2al je bil čas omejen in vodička je že nestrpno čakala na dogovorjenem mestu. Sledil je še sprehod po beneških ulicah v dežju do znamenitega mostu Rialto,. Ob štirih nas je že čakala ladjica za odhod iz pravljičnih Benetk. Ko so pevke posedle, je bilo konec premagovanja. Polnih 20 minut so prepevale na veliko veselje ostalih potnikov in vožnje je bilo prehitro konec. Med dvourno vožnjo do hotela je večina zadremala. Po večerji so bile pevske vaje, kajti naslednji dan je bil drugi tekmovalni dan, na katerem je nastopila tudi Vokalna skupina Mavrica. Po pevskih vajah so se ustavile v preddverju hotela, kjer so spoznale nekatere člane pevskega zbora iz Velike Britanije, ki so svoj tekmovalni nastop že opravili. Povedali so, da je bilo zelo naporno in da so slišali tudi nekaj drugih zborov, ki so bili po njihovih besedah naravnost fantastični. Očitno je bilo, da se je zbor potegoval za odličja. "Mavrice" so kljub temu ostale dobre volje in Britanci so jim priznali, da je lepo videti skupino, ki se toliko smeji inje dobre volje. Pred spanjem so se pevke okrepile z domačim zdravilom, kajti nevarnost je bila, da katera izmed pevk ostane naslednji dan brez glasu zaradi vremena in to bi lahko pomenile resne težave.
4.4. 2003, petek
To jutro je bilo vstajanje ob osmih. Po zajtrku so bile pevske vaje, ob desetih pa že odhod v Verono v Teatro Nuove, kjer je potekalo tekmovanje. Napetost je postopno naraščala. Glede na besede Britancev s prejšnjega večera je vsaka pevka želela zapeti kar najbolje, da ne bi preveč zaostajali za ostalimi zbori. Po prihodu v Teatro Nuove se je vse čedalje hitreje odvijalo. "Mavrice" so se preoblekle v svoje kostume, med tem pa vestno glodale suho sadje in ostale male pripravke z namenom vzdrževanja glasu. Za odrom je sledilo še zadnje upevanje in ... Odhod na oder. Po
14
Gostovanja skupin
april 2003
uvodni najavi Vokalne skupine Mavrica je za-zvenela prva pesem. Gobčeva priredba Dekletom, besedilo katere je napisal sam France Prešeren. Sedem članska komisija, ki je sedela na sredi dvorane, je odobravajoče pokimala in nekateri so zaploskali. Pritegnilo je nekaj osamljenih poslušalcev. Pevke so se spomnile na besede Britancev prejšnjega večera. Da, resnično je bilo težko peti na tem odru in v tej dvorani. Suh zrak ni prav nič olajšal delo pevkam. Imele so občutek, kot bi se jim sproti usedal prah na glasilke in grlo. Ustnice so se sušile z neznansko hitrostjo. Srca so bila veliko hitreje kot ponavadi in težko je bilo krotiti ritem pesmi, da niso skladbe izzvenele prehitro. Dvajset minut nastopa je bila dolga doba pa vendar je prehitro bila na vrsti zadnja tekmovalna skladba. Sledil je aplavz in odhod z odra. Vesni je v zaodrju čestital za nastop eden izmed organizatorjev tekmovanja. "Morda pa le nismo tako zadaj", jo je preblisnilo. Pretiranega navdušenja po nastopu ni bilo, bilo pa je zadovoljstvo, da so program dobro zapele, seveda s priponko, da bi bilo lahko bolje. Odločile so se, da se po odmoru za kosilo vrnejo v dvorano in poslušajo preostale tekmovalne zbore. Sledil je ogled mesta Verona skozi avtobusna okna in seveda obisk Balkona Romeove Julije. Za razliko od prejšnjega dneva je ta dan sijalo sonce in dan je bil resnično prijeten. Po povratku v Teatro Nuo-ve so "mavrice "ravno še uspele slišati zadnjo tekmovalno skladbo drugega pevskega zbora iz Slovenije mešani pevski zbor Štefan Romih. Sledili so zbori iz ZDA, Avstralije in Hrvaške, ki so tekmovali v drugi kategoriji kot Vokalna skupina Mavrica. Bili so naravnost božanski. Ko so odhajale iz dvorane, je Mirjam izjavi-la;"Kako sem si sploh upala pomisliti na to, da znam peti!" Zna peti ampak ti so znali še bolj. Vse so si bile edine, da če ne drugega, bilo je nekaj najlepšega slišati druge zbore, pa tekmovanje gor ali dol in naj se z njim pelje še uvrstitev. Navdušenja nad petjem Američanov, Avstralcev in Hrvatov se tisti dan ni več poleglo v nasprotju z Britanci, ki jih je to naravnost potrlo. Po povratku v hotel je bilo še ravno dovolj časa za hitri skok do jezera, ki je bilo od hotela oddaljeno manj kot pet minut hoje. Sproščujoči sprehod ob vodi se je prav prilegel. Vendar ura se zato ni ustavila. Bil je čas za večerjo in po večerji zopet pevske vaje. Naslednji dan je "mavrice" čakal celovečerni nastop v cerkvi v Tregnano. Po pevskih vajah so bile mavrice resnično več kot izmučene. Vendar prvič v življenju so tekmovale in z nastopom so bile zadovoljne. Tudi vedno nezadovoljna umetniška vodja Vesna ni imela pripomb. Ob dobri pijači so premle-vale dogodke tega dne, ko so pristopili nekateri člani pevskega zbora iz Velike Britanije in jih povprašali kako je bilo na tekmovanju. Ker so se "mavrice" pohvalile, kar niso mogli zapreti ust od presenečenja. Izrazile so tudi navdušenje nad ostalimi zbori. Poprosili so jih,
naj zapojejo. Seveda se "mavrice" niso pustile prositi. Po navdušenju poslušalcev so bile kar same pobudnice sledečih pesmi. Zborovodja Britancev John Daviš se ni dal prepričati, da Vesna le nima absolutnega posluha, koje brez pomoči melodike dajala intonacijo pevkam. "You are very good", je navdušeno dejal, ostale pevke pa so se na te besede prešerno nasmejale. Sledilo je tudi nekaj skupnih pesmi Yesterday, Va Pensiero. Pridružil se je še tretji zbor iz ZDA, ki prav tako bival v Hotelu Sole. Njihovo petje je bil resnični balzam za ušesa. Ura je bila že pozna, ko se poslovili in seveda si obljubili, da se naslednji dan zopet dobijo po nastopih.
r*=v 5.4.2003, sobota ^
Sobotno jutro je bilo edino jutro, ko "mavrice" ni zbudila budilka, vendar je bil dan kljub temu naporen. Po zajtrku so se pevke ponovno oblekle v kostume in se odpeljale v Verono. Najprej sta se Vesna in Damjana udeležile sprejema v mestni hiši in z županom izmenjale darila. Ob tej priložnosti sta tudi srečali predstavnike zbora Štefan Romih iz Slovenije ter se z njimi toplo pozdravile. Sprejem je trajal eno uro in pol, pa vendar je čas hitro minil. Ob pol enih so se nato srečale z ostalimi pevkami in odkorakale na razglasitev rezultatov in zaključno prireditev v Teatro Filarmonico. Na vhodu so se ločili, kajti Vesna, Martina in Damjana so se kot predstavnice Vokalne skupine Mavrica pridružile na odru ostalim predstavnikom zborov in članom komisije, preostale članice mavric pa v dvorano na balkon. Dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička in vzdušje je bilo neponovljivo. Program seje pričel z osnovnim protokolom. Z bučnim aplavzom so zastavonoše vkorakali v dvorano z zastavami vseh držav udeleženih zborov tekmovanja. Mavrice so bile še posebno ponosne na svojo zastavo in so ob prihodu navdušeno ploskale. In tako je prišel trenutek odločitve. Pričela so se podeljevati odličja. Aplavzi so postajali vse bučnejši. Tudi odličja so bila vse boljša. Podeljevala so se srebrna odličja. In, neverjetno, poklicana je bila Vokalna skupina Mavrica iz Slovenije. Čeprav se po številu članov skupina ni mogla kosati z velikimi do 50 članskimi zbori je bil aplavz bučen. G. Bojan Pogrmilovič ki je podelil odličje, je na veliko presenečenje Vesne dejal: "Bilo je zelo dobro, res, zelo dobro. Več bom povedal za odrom." Mavrice na odru so bile glasne kot še nikoli, Damjana ni mogla zadržati solz in tudi ostale niso vedele, kam bi z vso to vznesenostjo. Takšni trenutki v življenju so redki zato pa tako neznansko lepi. Po triurni prireditvi so vsi zbori odkorakali nazaj pred mestno hišo na prigrizek in pijačo. Vsi so komaj čakali dovoljenja za vstop v areno, ki lahko sprejeme 15000 obiskovalcev. V areni se je odvil zadnji del druženja. Združeni zbori s 1300 pevci je pod taktirko g. Giorgio
Croci zapelo Verdijevo arijo Va pensiero v italijanščini. Vse skupaj se je prehitro končalo. Sprehod iz arene do avtobusa je minil s polno dobre volje, ki tudi na vožnji do hotela ni izostala. Vesna je zasegla mikrofon in ponovila besede, ki sta jih izrekla člana ocenjevalne komisije tekmovanja, s katerima je govorila ob zaključku prireditve v Teatro Filarmonico za odrom. Kljub 34 zborom Vokalna skupina Mavrica ni ostala neopažena. Predsednik ocenjevalne komisije g. Giorgio Croci je samoiniciativno pristopil k Vesni, pohvalil petje Vokalne skupine Mavrica in opozoril na malenkosti, ki jih lahko izboljša, sicer pa izrazil pohvale, da je to dobra skupina, ki ima še potencial. G. Bojan Pogrmilovič je bil navdušen nad izborom programa in priznal da je vzel dve Gobčevi priredbi za festival narodne glasbe. Z Vesno sta izmenjala vizitke za morebitno nadaljnje sodelovanje.
Mavricam so ob teh besedah obrazi sijali. Ob prihodu v hotel se je vse pričelo odvijati še hitreje. Bilo je ravno še dovolj časa za večerjo in hitro osvežitev, kajti do Tregnango je bilo več kot uro vožnje. Umirjena večerna vožnja je pevke uspavala in potrebo je bilo kar precej močne volje, da so pregnale dremež in se pričele upevati kar na avtobusu, ker časa v cerkvi ni bilo več. V cerkvi v Tregnangu je bilo že vse pripravljeno za nastop. Čakali so le še Vokalno skupino Mavrica. Koncert se je pričel z domačim mešanim zborom. O scenariju prihoda na oder so se dogovorile kar med potjo in vse se je izteklo dobro. Kljub očitni utrujenosti so se "mavricam" v trenutku zbistrili možgani, kajti akustika je bila odlična. Petje je bilo pravi užitek, pa kaj užitek, prava sreča. Če je tekmovanje pospešilo bitje srca, je petje v tej cerkvi ta ista srca naravnalo na pravi utrip. Kot bi peli in plavali med angelci. Aplavz je bil vsakič močnejši in seveda dodatek ni izostal. Ko je bilo že vsega konec in so vsi zapustili cerkev, se mavrice niso mogle posloviti od kraja, ki je omogočal tako vzneseno petje. Ponavadi pojejo skoraj v nemogočih razmerah, tukaj pa jih je kar samo gnalo v ustvarjanje polnih zvokov. Ni šlo drugače. Izkoristile so zadnjo priložnost in zapele So še rož'ce u hartlenu žavovale. Kdo ve, kdaj se bo ponovila nova priložnost. Gostoljubni domačini so jih že pričakovali na pogostitvi. Pripravili so jim slastne pice, pecivo in seveda sladko vino. Brez petja tudi tukaj ni šlo, vendar ura je neusmiljeno tekla naprej in "mavrice" so se poslovile. Po prihodu v hotel so končno imele čas da nazdravijo s šampanjcem na svoj uspeh. Kmalu so se jim pridružili še Britanci in petja ne bi bilo konca, če jih ne bi premagala utrujenost.
nadaljevanje in konec v naslednji številki
Zapisala Vesna Fabjan
_OBČNI ZBOR ŽUPNIJSKEGA KARITASA
Dejavnost župnijskega Karitasa je odvisna od potreb
18. marca se je na občnem zboru župnijske Karitas zbralo več kot 20 članov. Po skupni molitvi, s katero vsakokrat začenjajo svoje aktivnosti, so nadaljevali z dnevnim redom, kije vseboval poročila o delu v zadnjih dveh letih in planu za prihodnje obdobje.
Delovno predsedstvo
Tajnik župnijske Karitas Stane Kostanjšek je med drugim povedal, da so na zadnjem občnem zboru v letu 2001 izvolili novo vodstvo za dobo petih let. Dobivali so se na sestankih, na katerih so obravnavali tekoče zadeve in potrebe. Med aktivnostmi v letu 2001 je bila akcija izpolnjevanja vprašalnika in zbiranja prispevkov za gradnjo doma za starejše občane, organizacija srečanj za ostarele in invalide, obdarovanje 90-letnikov, obdarovanje za Miklavža v zavodu Prizma v Ponikvah, obdarovanje starejših nad 75 let itd. Podobne aktivnosti so organizirali tudi v letu 2002. Poleg že omenjenih dejavnosti so pripravili romanje članov odbora na Kopanj. Tajnik se je redno udeleževal sestankov na škofijski Karitas, veliko pozornost pa so posvečali izobraževanju. Nekateri naši člani so
se skupaj s člani župnijskega Karitasa z Roba udeležili drugega dela komunikacijskega treninga, na katerem so veliko pridobili.
Finančno poročilo, ki ga je podala Maja Okorn, je pokazal, da poslujejo s skromnimi sredstvi. Večino sredstev dobijo z nabiralnimi akcijami in darovi, nekaj pa prispeva občina iz proračuna. V zadnjih dveh letih je ta prispevek znašal 150.000 SIT. Največ sredstev so zbrali v tednu Karitasa, vendar pa so dosedanji način darovanja letos nadomestili s položnicami, ki bodo na voljo celo leto. Dežurstvo so ukinili, ker v naši župniji ni tolikšnih potreb po pomoči kot po mestih.
Natančen plan dela je po tajnikovih besedah težko napovedati. Ker gre za dobrodelno organizacijo, bo njihova dejavnost odvisna od trenut-
nih potreb v župniji. Vsekakor pa bodo ves čas v pripravljenosti, da pomagajo ljudem v stiski. Medtem pa se bodo usposabljali v programih izobraževanja, ki jih organizira škofijska Karitas. Udeleževali se bodo tudi tečajev o pomoči na domu in v domovih za ostarele.
Veliko koristnih informacij je dobila Marta Šuštar, ki se je udeležila občnega zbora škofijske Karitas. Prisotnim je posredovala najzanimivejše poudarke iz predavanja o problematiki starejših ljudi.
Razprava, ki je sledila poročilom, je dokazala, da člani župnijskega Karitasa razpolagajo z veliko mero človekoljubnosti in občutkom za težave in potrebe soljudi. Naj povzamem nekaj misli iz razprave: Karitas ni dolžna nuditi le materialne pomoči, ampak naj ima posluh tudi za duhovne potrebe. Imeti je treba odprte oči, da bomo videli, kako ljudje okrog nas živijo in kaj potrebujejo. Poskušajmo najti stik z mladimi zakonskimi pari, ki morda potrebujejo nasvet. Oskrbovanci zavoda Prizma Ponikve bi bili zelo veseli obiskov ali kakršnih koli kontaktov z zunanjim svetom. V zavodu pogrešajo iniciativo lokalne skupnosti. Če te ne bo, nameravajo sami naveza-
ti stike s posameznimi društvi ali posamezniki. Tajnik je ob izpostavitvi tega problema obljubil, da bo navezal stik s pristojnimi v zavodu, saj tudi on želi, da bi se stiki oživili. Osamljeni pa niso le oskrbovanci v zavodu, ampak najdemo veliko osamljenih starejših ljudi tudi po vaseh. Veseli so, če jih kdo obišče. To so potrdile tudi pripovedi in izkušnje tistih, ki so te ljudi že obiskali. Za to dejavnost naj se pridobi tudi mlade, saj starejšim veliko pomeni, če se zanje zanimajo mladi. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da bodo mladinskemu klubu poslali vabilo, da bi se organizirali za to dejavnost. Sicer pa so se vsi strinjali, da se bo stanje veliko izboljšalo, ko bo v občini zgrajen dom za ostarele. 14. marca je bila v Uradnem listu že objavljen razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše.
Za zaključek so udeleženci prisluhnili krajši zgodbi, tajnik pa je nato zaključil občni zbor z njenim sporočilom: "Biti zadovoljen s tem, kar imaš. Biti tam, kjer te nekdo potrebuje. Znati reči, tukaj sem in vztrajati. In če je potrebno, tudi večkrat potrkati."
M. Steklasa
Udeleženci občnega zbora
16
Občni zbori
april 2003
_Občni zbor Turističnega društva Podgora
Obsežen plan dela
Člani TD Podgora se za vsakoletni občni zbor temeljito pripravijo. 23.3.2003 so se zbrali v koči pri Koritu, kije hkrati tudi idealen prostor za njihova srečanja in sestanke.
Delovno predsedstvo in vodstvo TD Podgora
Na občnem zboru so pregledali in ocenili dosedanje delo in se dogovorili o načrtih za naprej. Zbor je vodil Alojz Strnad, predsednik društva Franci Adamič pa je najprej pripravil pregled lanskega dela, iz česar je bilo razvidno, daje bilo tudi leto 2002 delovno in uspešno. Poleg tradicionalnih prireditev, kot je Srečanje družin in prijateljev, Miklavžev sejem in Pohod z baklami na Kamen vrh so sodelovali na prireditvah, ki so jih organizirala druga društva. Gostili so posamezne najavljene skupine in sodelovali pri otvoritvi žage podjetja Wood trade v Grosuplju. Velik del dejavnosti je bil usmerjen v dodelavo učne poti. Dela so končana, zdaj pa je na vrsti obveščanje šol in javnosti. V ta namen so izdali tudi posebno zloženko. Nadaljevali so tudi z gradbenimi in mizarskimi deli pri koči. Med drugim so začeli z gradnjo skladiščno-sanitar-nega objekta pri koči. Udeleževali so se čistilnih akcij in
opravljali druga vzdrževalna dela. Organizirali so izlet v Tunjice in s člani tamkajšnjega turističnega društva navezali še tesnejše stike. Poročila blagajnika Jožeta Kluna, predsednika nadzornega odbora Janeza Gačnika in predsednika disciplinske komisije Marka Babica so potrdila, da poslujejo gospodarno in da ni v poslovanju nobenih nepravilnosti. Prav tako disciplinska komisija v lanskem letu ni dobila nobenih pritožb.
Tudi plan dela za naslednje leto je obsežen in obsega naslednje:
- priključitev vode in elektrike na objekt v Naravovarstvenem centru;
- nadaljevanje z gradbenimi in mizarskimi deli na skladiščno-sanitarnem objektu poleg koče;
- postavitev lesene kašče;
- postavitev klopi ob igrišču za otroke;
- ureditev oglasne deske v vasi;
- skrb za vodne vire, nara-
voslovno pot in objekte na območju Naravovarstvenega centra;
- obnovitev obstoječih ter postavitev še dodatnih markacij na Kamen vrh in Grmado;
- priprava učnih listov za sprehod po naravoslovni poti;
- označitev drevesnih vrst na naravoslovni poti;
- aktivnosti v zvezi z legalizacijo objekta pri Koritu in s spremembo namembnosti celotnega zemljišča na območju Naravovarstvenega centra;
- nadaljevanje zbiranja starega kmečkega orodja;
- promocija vasi in društva;
- osveščanje zainteresiranih vaščanov za dopolnilne dejavnosti s področja turizma;
- organizacija prireditev: Srečanje družin in prijateljev, Extempore, prijateljski pohod na Grmado in Kamen vrh, ad-ventno-Miklavžev sejem, pohod z baklami na predvečer samostojnosti.
Razprava o poročilih je bila konstruktivna in odkrita. Ob planu dela so podrobneje dogovorili še za nekatera dela oz. zadolžitve članov za posamezna vzdrževalna dela in ob tem poudarili, da
bi morali pri delu sodelovati vsi člani.
V nadaljevanju so izkoristili prisotnost župana in mu zastavili nekaj vprašanj, ki so se nanašala predvsem na financiranje društev. Zanimalo jih je, zakaj proračunska sredstva za turistično dejavnost že nekaj let ne presegajo enega milijona tolarjev in izrazili nezadovoljstvo z razdelitvijo teh sredstev med obe turistični društvi v občini. Dokazovali so, da občina njihovemu društvu, glede na vloženo delo in promocijo občine, namenja premalo sredstev. Zanimali so jih kriteriji dodeljevanja sredstev in predlagali, da občina deli sredstva na podlagi razpisov za vse vrste projektov. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje, kdo je v komisiji projekta Po poteh dediščine, kdo se je udeleževal sestankov in kakšni so bili kriteriji za izbiro.
Župan Anton Jakopič je najprej izrazil priznanje in podporo TD Podgora. Glede finančnih sredstev pa je dejal, da so potrebe in želje v občini velike, sredstva pa se občinam realno zmanjšujejo, zato je pomoč društvom lahko le simbolična. Dodeljevanje sredstev turističnim društvom sloni na določeni realni oceni in programu
Podmladek TD Podgora
april 2003
Občni zbori
obeh društev. Sicer pa se bo turizmuvprihodnjenamenja-lo nekaj več sredstev v okviru projekta Po poteh dediščine, v katerega je vključena tudi naša občina. Cilj projekta je promovirati izbrano dediščino po vsej Evropi. Nastajal je več let, posameznih delavnic so se udeleževali različni ljudje, kontakti pa so potekali med župani. Ustanovljen pa je tudi zavod s sedežem v Ribnici, ki ga trenutno vodi Darja But. Glavni projekti, ki so bili izbrani iz naše občine so Lipov gaj, cerkev v Ponikvah in Podpeška jama. Ob njih se da s turistično ponudbo ponuditi še druge zanimivosti. V Jakličevem domu bo kmalu zgrajena turistična pisarna z reliefnim zemljevidom, ki bo zlasti ob privatni iniciativi igrala pomembno vlogo. Trenutno zavod organizira tečaj za turistične vodnike. Po županovih besedah bi bilo potrebno najti primerne osebe, ki bi opravile tečaj. Prek
projekta Po poteh dediščine se je možno prijaviti tudi za evropska sredstva Sappard. Po županovem mnenju pa ugotavljajo, da v Dobrepolju ni ekonomske nuje, ki bi prisilila ljudi k privatni iniciativi in kmečkemu turizmu.
V nadaljevanju razprave so se dogovorili še o čiščenju koče in o ceniku za njen najem. Sprejeli so sklep, da je potrebno za najem koče plačati kavcijo v znesku 5000 tolarjev. Sicer pa je cenik za najem koče naslednji:
do 40 ljudi: 15.000 SIT
od 40 do 70 ljudi: 20.000 SIT
od 70 do 100 ljudi: 25.000 SIT
Za večje število ljudi bo veljal dogovor, za člane društva je cena nižja.
Predsedujoči je nato seznanil prisotne o odstopu članice upravnega odbora Saše Strnad. Odstopila je na lastno željo, vendar še naprej
Turistično društvo PODGORA organizira
PRVOMAJSKO KRESOVANJE
v sredo, 30. aprila 2003, od 20. ure dalje,
H|
pri Koritu.
Za jedačo, pijačo in dobro bo poskrbljeno
razpoloženje
ostaja članica društva. Na njeno mesto je bil izvoljen Janez Nose._
Predsednik Franci Adamič je seznanil prisotne s prošnjo Godbe Dobrepolje, da bi ob 70-letnici praznovanja godbe prevzeli strežbo. Prisotni so se načeloma strinjali.
V zvezi z zadnjim pohodom z baklami na Kamen vrh so ugotavljali, da se s Planinskim društvom niso dovolj natančno o kritju nekaterih stroškov, v prihodnje so predlagali natančen predhodni dogovor.
Prisotne je predsedujoči Alojz Strnad seznanil še z enim sklepom upravnega odbora. Na njem so se zaradi ob-
sežnosti del, ki se predvidevajo (košnja trave na območju Naravovarstvenega centra, oskrba s hrano in pijačo in vodenje njene porabe, čiščenje koče po naročilu najemnikov, opravljanje rezervacij itd), odločili, da bodo v letošnjem letu ponudili opravljanje zgoraj navedenih del zainteresiranim članom društva, ki bodo za opravljeno delo prejeli tudi plačilo. Zainteresirani se bodo lahko prijavili s posebno prijavnico.
Občnega zbora se je udeležila večina članov, med njimi tudi precej mladih, pridobili pa so tudi nekaj novih članov.
M. Steklasa
ROKI VLAGANJA ZAHTEVKOV
Zahtevek za posebno premijo, klavno premijo ter dodatno plačilo za govedo se vloži na obrazcu Posebna premija, ki znaša za bika 36.000.00SIT, klavna premija, ki znaša za vse vrste klavnega goveda nad 8 mesecev starosti in nad 185 kg mesa ohlajenih polovic 13.800.00 SIT in dodatno plačilo za goved, ki izpolnjuje naštete pogoje 5.100.00SIT za leto 2003.
Ekstenzifikacijska premija znaša za leto 2003 17.300.00 SIT po živali. Do te premije so upravičeni rejci, ki so upravičeni do posebne premije oziroma so dali zahtevek za premijo za krave dojilje in imajo obremenitev krmnih površin nižjo ali enako 1,4 GV2/ha.Upravičenci, ki želijo uveljaviti ekstenzifikacijsko premijo, morajo to označiti na zbirni vlogi.
Oddana žival v klavnico od 1.1.2003 do 30.6.2003. Rok za oddajo zahtevkov od l.julija do 15. julija
Oddana živina v klavnico od 1.7.2003 do 30.9.2003. Rok za oddajo zahtevkov od 1. oktober do 15 oktober
Oddana živina v klavnico od 1.10.2003 do 30.11.2003 Rok za oddajo zahtevkov od 1.decembra do 15 december
Oddana živina v klavnico od 1.12.2003 do 31.12.2003 Rok za oddajo zahtevkov od 1. januarja do 15.januarja 2004
Obvezna priloga je klavni zapisnik. Obrazci se dobijo pri kmetijskem svetovalcu.
Obvezno se morate držati rokov, sicer se vloge vračajo!
Kmetijski svetovalec Jože Andolšek
Občni zbori
april 2003
OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA
Sprememba v vodstvu Planinskega društva Dobrepolje
Prelep pomladanski dan je privabil na občni zbor na Kamen vrh veliko število članov Planinskega društva. Bilo je tudi nekaj gostov, med njimi župan Anton Jakopič, predstavnik MDO, predstavnik Turističnega društva Podgora Janez Gačnik in sponzor g. Kirn.
Občnega zbora se je udeležilo veliko članov
Na začetku so udeleženci zbora z enominutnim molkom počastili spomin na nedavno umrlega Bogdana Smrketa st. Pokojni je bil član društva od ustanovitve dalje. Dolgo časa je bil gospodar koče in eden najbolj vestnih in zaslužnih članov.
V nadaljevanju je predsednik Alojz Nučič poročal o delu društva v preteklem letu. Poleg društvenih srečanj in pohodov so opravljali pred-
vsem tekoča vzdrževalna dela pri koči in izvajali redno dežurstvo. Tudi v letošnjem letu bodo dela približno v istem obsegu. Obstaja pa možnost, da bo le prišlo do odkupa zemljišča, na katerem stoji koča. Poskušali bodo izkoristiti trenutno pravno praznino, ko je še možen odkup kmetijskih zemljišč. Za letošnji društveni izlet pa so si izbrali Trdinov vrh in Belo krajino. V imenu nadzorne-
Planinsko društvo Dobrepolje vabi vse dežurne in sponzorje na prijateljsko srečanje na Kamen vrhu
v soboto, 26.4.2003, ob 14. uri.
Vljudno vabljeni!
Marjan Debeljak (prvi z leve) je novi predsednik PD
ga odbora je poročal njegov predsednik Franc Nučič in dejal, da je bilo poslovanje gospodarno in brez nepravilnosti.
Letos je potekel 3-letni mandat organom društva, zato so bile na dnevnem redu volitve. Dosedanji predsednik Alojz Nučič je odstopil na lastno željo in zaradi rotacije, ki je določena po statutu, na upravnem odboru pa so se dogovorili za novega kandidata Marjana Debeljaka iz Ponikev. To je bilo potrjeno tudi na občnem zboru. Dosedanji predsednik Alojz Nučič, ki ostaja član upravnega odbora, je delo društva v zadnjem obdobju ocenil pozitivno in se zahvalil vsem za dobro sodelovanje in vestno
delo. Ostali člani upravnega odbora so še Vlado Strnad, Franc Novak (tajnik), Aleš Zrnec, Jože Miklič, Stane Godec, Slavko Hrovat in Boris Cimerman.
Sicer pa je v zadnjem obdobju društvo doživelo nekaj sprememb. Že nekaj časa je gospodar koče Vlado Strnad iz Ponikev, lani pa je prišlo do zamenjave blagajnika Franca Škantlja. Na njegovo mesto so imenovali Slavko Novak. Na občnem zboru se je ponovno pojavilo vprašanje o upravičenosti te zamenjave, vendar je predsedujoči Jože Miklič prekinil polemiko med Francem Škantljem, Francem in Alojzom Nuči-čem ter Janezom Gačnikom, češ daje bila zadeva zaključe-
Dosedanji predsednik Alojz Nučič (levo) in delovno predsedstvo
april 2003
Iz društev
na s sprejetim sklepom že na upravnem odboru.
Na občnem zboru je bila sprejeta tudi članarina za visokogorje. Ta znaša 2500 SIT z zavarovanjem, za otroke in študen-
Kot sem že omenila, je letos minilo deset let DPŽ Dobrepolje - Struge. Nekako spodobi se, da kot soustanoviteljica in večletna predsednica društva napišem nekaj o nastanku društva.
Pred desetimi leti smo se zbrale na sestanku v godbeni sobi na Vidmu. Bila je nas le peščica. Dogovorili smo se, da ustanovimo AKŽ, ki naj bi deloval na več področjih. Predvsem smo bile istega mnenja glede izobraževanja, družabnih srečanj, reševanja problemov v kraju, kjer živimo, prirejanju razstav pridelkov, izdelkov ter vseh vrst kruha in peciva.
Vse smo bile mnenja, da tudi preprosto kmečko dekle ali žena potrebuje razvedrilo, strokovno znanje kot tudi dobro družbo.
V tem obdobju pa se je po dobrepolj-ski dolini širila neke vrste kožna bolezen zaradi okužbe z onesnaženo pitno vodo. Nihče se ni hotel dovolj zavzeti za rešitev tega problema in pa problema zaposlenih v zdravstvu in zobozdravstvu. Tukaj pa smo nastopile članice AKŽ. Če smo hotele zadevo voditi uradno, smo se morale registrirati. Pod vodstvom inž. Irme Lekan, zaposlene na KSS Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, smo se zbrale še: Marija Žnidaršič, Tončka Hren, Jana Levstik, Terezija Sever, Anka Hočevar, Fani Cimerman, Milka Padar, Marija Zrnec, Lojzka Jamnik, Ema Zev-nik in jaz ter odšle v Grosuplje podpisat registracijo. Stroške pisarniške registracije smo pokrile z denarjem, ki nam ga je delno prispevala ga. Irma od skupnega
te pa je cena 1000 SIT. Na koncu je vse udeležence pozdravil novi predsednik Marjan Debeljak in vsem zaželel uspešno delo in dobro sodelovanje.
M. Steklasa
fonda društev oz. KSS, 10 000 pa nam je dal g. Žlindra dir. Mesarije Kočevje. Ostalo pa smo dodale same. To je bilo nekaj o nastanku AKŽ. Seveda pa so se nam kmalu pridružile še ostale članice. Nekatere so ravno tako že vseskozi z nami.
Potem pa so sledili dogodki, ki jih je vredno omeniti. Najprej smo s podpisi, ki smo jih pobirale članice (ali kdo od njih) po vaseh, dosegle, da so se pričela dela na novem zajetju vode ter obnova -zamenjava cevi vodovoda po vaseh.
Tudi v zdravstvu smo napredovali. Izdelati smo dale članske izkaznice, ki nam jih je za simbolično ceno natiskal g. Novak. Potrebovale pa smo tudi svoj simbol, le tega pa nam je narisala ga. Sandi Zalar. Ga. Pavli Hočevar iz Strug pa nam je poklonila lepe prtičke vseh velikosti.
Pričeli so nas vabiti k sodelovanju. Med prvim je bilo sodelovanje ob 100-letnici železnice na Dolenjskem in ob tiskovni konferenci novinarjev iz Slovenije in inozemstva, ki so se pripeljali z vlakom do Predstrug.
Od društev Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje smo bile prve, ki smo sodelovale na sejmu Alpe-Adria pa na Jur-jevem sejmu na Muljavi, kjer smo dobile veliko priznanj - prvih nagrad za dobro peko in ostalo kulinariko.
Obiskovale smo razna predavanja, tečaje, se udeleževale gledaliških predstav, ogledov kmetij, raznih zanimivih krajev ter strokovnih izletov. Redne izlete smo imele za 25. marec, nato pa je sledil še
eden poleti.
Moja zamisel, da si društva izmenjamo svoja razmišljanja, izkušnje, navade, si razkažemo kraje, kjer živimo, ter z njimi navade, ki jih imamo, se je lepo vpeljala še do danes. To je vsakoletno srečanje v okviru izmenjave občin. Potem so še regijska srečanja, katerih se udeleži predsednica in namestnica DPŽ. Velik dosežek za kraj je tudi razstava na zahvalno nedeljo. Dobro sodelujemo tudi /, Občino Dobrepolje, kot tudi s šolo in vrtcem ter ostalimi društvi. Sodelovale smo tudi z Zelenim valom, potem ob 130-letnici smrti Frana Jakliča. Ob tej priliki smo gostili okrog 120 povabljencev na simpoziju, ki se je odvijal ravno v našem kraju. Redno smo obiskovale tudi sejme npr. v Gornji Radgoni ter razstave cvetja v Arboretumu. Ga. Irma je iz slik naše prve razstave na zahvalno nedeljo pripravila motiv za lepo zloženko vseh treh društev. Sodelovale smo tudi v sklopu Po poteh kulturne dediščine z angleškimi udeleženci. Veliko seje o nas pisalo v Kmečkem glasu, Dolenjskem listu, Slovenskih novicah, Večeru kot tudi v Našem kraju ter ostalih občilih. Za promocijo je velikokrat poskrbel Zeleni val. Ne smem pa pozabiti in omeniti gospe Stanke Ahlin, ki je naša večletna zvesta prijateljica ter zelo dobra članica in predsednica DPŽ - Sončnica Grosuplje ter redne dopisnice v Naš kraj.
Toliko in še več se je dogajalo pod mojim vodstvom AKŽ. Nova predsednica DPŽ je vpeljala še sejem na Zdenski rebri na tiho nedeljo. Tudi taje bil letos lepo obiskan kljub slabemu vremenu.
Lahko omenim še to, da bo v maju ponovni prikaz pobiranja špargljev, nato pa degustacija - pokušina jedi iz njih. Sveže šparglje, predvsem zelene, boste lahko dobili od maja do avgusta na naši kmetiji Podgorica 10.
Vesele praznike vsem članicam DPŽ Dobrepolje-Struge, DPŽ Sončnica ter DPŽ Ivančna Gorica, kot tudi ostalim občankam in občanom.
Še en rek za konec:
KDOR RAD KRUH DELI, SE MU V ROKAH MNOŽI!
Marija Nučič
_10-letnica DPŽ Dobrepolje - Struge_
Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče
Tako nekako bi lahko pričela s kratkim povzetkom 10-letnega delovanja DPŽ (Društva podeželskih žena). Vse članice društva se trudimo za uspešno delovanje na vseh področjih, predvsem pa ravno s peko kruha in ostalih dobrot.
20
Iz društev in šol
april 2003
Sejem na Zdenski rebri
Zdenska reber, 6.4.2003 - DPŽ Dobrepolje - Struge je skupaj z učenci podružnične šole Kompolje na tiho nedeljo
po maši spet organiziralo sejem na Zdenski rebri. Vreme jim ni bilo najbolj naklonjeno, pa vendarle jim radovednih gledalcev pa tudi kupcev ni manjkalo.
Privlačnost tihih nedelj na Zdenski rebri je v zadnjih letih že sam sejemski vrvež, ki vsaj malo obuja nekdanje družabno življenje, hkrati pa v vsesplošni tekmi s časom človek vsaj malo zaustavi korak, si izmenja besedo ali dve z znancem in da priznanje tistim, ki se v društvih tako vneto trudijo, da je dogajanje okrog nas manj enolično. Tako priznanje prav gotovo zaslužijo članice DPŽ Dobrepolje - Struge. Koliko truda so spet vložile v vse, kar smo lahko videli ali kupili na stojnicah! Težko bi bilo našteti
vse, saj bi gotovo kaj pozabili. Lahko pa rečemo, da je bilo mogoče kupiti vse, kar je na mizi v velikonočnem času, od prelepih vezenih prtov, različnih velikonočnih aranžmajev, butaric in okraskov do značilnih dobrepoljskih jedi, velikonočnih kolačkov ter okusnega peciva. Lepi izdelki so bili tudi na stojnici kom-poljskih učencev, zato ni čudno, da so se lahko pohvalili z dobro prodajo.
Za lepo vzdušje je pred cerkvijo zapel Moški pevski zbor Rafko Fabiani.
M. Steklasa
Velikonočni sejem v Ponikvah
Letos je učencem in učiteljem na podružnični šoli Ponikve, ki so se pripravljali na velikonočni sejem, 6. 4. 2002, vreme nekoliko ponagajalo. Sneg jim je preprečil, da bi stojnice postavili v vaškem centru, kot po navadi. Pa nič zato. Sejem so organizirali v veroučni sobi v župnišču, in če merimo uspeh po prodaji, je bil spet zelo uspešen.
Kljub velikemu številu prodajnih artiklov so se mize hitro praznile. Tisti, ki so prišli nekoliko kasneje, pa so ostali celo praznih rok.
Največje zanimanje je veljalo okusnemu pecivu, ki ga v Ponikvah znajo res dobro narediti. Pri pripravi so sodelovale mame ali pa kar cele družine. Lepi so bili tudi razni velikonočni simboli in aranžmaji, različna priložnostna darilca, voščilnice, koški itd. Na šoli se trudijo,
da vsako leto ponudijo kaj novega. Letos so izdelali otroške predpasnike, kupiti pa se je dalo tudi butare za cvetno nedeljo. Otroci so prinesli brš-ljan in vse potrebno, narediti pa sta jih pomagala Pavlinov stric in Škuljeva mama.
Skratka, učenci in učitelji so se skupaj s starši spet potrudili in pripravili lepo presenečenje za vse obiskovalce.
M. Steklasa
april 2003
Naša gostja
Izdelovanje velikonočnih butaric s
teto Julko
Julko Draženovič iz Predstrug sem zmotila pri izdelovanju velikonočnih
butaric na podružnični šoli Kompolje. Okrog nje so se sredi zelenja radovedno gnetli učenci, ji podajali bršljanove vejice in poskušali tudi sami s sestavljanjem paličic in zelenja. Že tretje leto zapored so teti Jul ki pomagali izdelovati butare za sejem na Zdenski rebri. Ob mojem obisku je šlo delo že h koncu, saj je bilo na klopi narejenih še več kot trideset
butaric.
"Vidite, točno po petdesetih letih sem se vrnila v to šolo", je dejala Jul-ka, ki je bila v mladih letih Kompolj-ka. "Ja, prišli so me prosit pa sem prišla. Zakaj ne bi ustregla učiteljicam in učencem. Moji dve vnukinji, ki sta tudi med njimi, sta bili tako veseli, ko sem obljubila, da pridem", je še dodala in ko sem želela vedeti, kakšne veje in zelenje se uporablja za delo, je začela pripovedovati: "Osnova je bršljan, za eno butaro ali kravji žegen, kot so ji včasih rekli, rabiš še tri leskove in tri hudole-sove palčke pa eno vejico drena, nekaj mačic, trto, oljko in brinje. Pa moč moraš imeti v rokah, da dobro pritrdiš. Te otroci še nimajo, zato še ne morejo delati butaric sami." Tudi Julka je v otroških letih še ni imela, čeprav je že takrat veljala za precej močno. Butare je delala njena mama, od nje seje naučila, sama pa jih je začela delati kasneje.
Velikonočni čas s prelepimi običaji ji že od otroških let veliko pomeni in izdelovanje butar ji je v posebno zadovoljstvo. Vsako leto jih naredi kar precej za svoje vnuke, sorodnike, sosede in še kakšno naročilo pride od kje. Nošenje butar k blagoslovu je bilo vedno v domeni otrok, ki so se tega opravila
že vnaprej veselili. Julka ne bo nikoli pozabila nekega fantka, ki je prišel iskat naročeno butaro. Njegovih sijočih oči in presrečnega smehljaja, ki se mu je razlezel po obrazu, ko mu je izročila butaro. Tam, kjer otrok ni bilo pri hiši, je butaro prinesel kdo od sosedov ali sorodnikov in za darilo dobil en pirh.
Seveda pa je tudi za tako opravilo, kot je izdelovanje butar, potrebnega kar nekaj truda. Predvsem z nabiranjem materiala, zato Julki pri tem priskoči na pomoč tudi mož. V gozd gresta skupaj, nato pa ona nabere ši-bovje, bršljan pa ji priskrbi mož, saj je tega težje dobiti, ker se ponavadi ovija visoko po drevesih. Julkina mama je delala butare v enem šopu, ona pa je začela delati ožje in višje, da jih lahko postaviš na tla. Takšne so njenim vnukom bolj všeč.
Ko je bila pred nekaj leti v velikonočnem času v zdravilišču Laško, je videla, da imajo na Štajerskem drugačne butare. Večje in včasih okrašene s trakovi krep papirja. Kaj takega v Do-brepolju ne vidiš. Res je, tako ugotavlja Julka, da in ima, kar zadeva tudi velikonočne butare, vsaka pokrajina
nekaj svojega. Ponekod so imele butare celo statusni pomen. Večjo in lepše okrašeno, ko jo je kakšna družina imela, več je veljala. Tega v Dobrepo-lju ni bilo nikoli. Vsaj Julka se tega ne spomni. Spomni pa se, da so po cvetni nedelji osmukali in posušili bršljan, ter ga uporabili kot kadilo za svete večere. Leseni del butare pa so zataknili v les na podstrešeje, da jih je obvaroval ognja in strele. Ali pa v hlev, da jih je obvarovalo nesreče pri živalih. Večina teh običajev se je ohranila do danes, le da potrošniški način življenja neusmiljeno izrinja vse, kar je najbolj pristno in domače.
Velikonočni čas s svojimi običaji je bil in ostaja del našega življenja, zato seje tudi najin pogovor prepletal z vsakdanjostjo nekoč in danes ter se mimogrede dotaknil še česa drugega, kar nas spremlja skozi življenje. Tako mi je uspelo iz pogovora vsaj v grobih obrisih izluščiti tudi življenjsko zgodbo moje zanimive sogovornice tete Julke. Da, tete Julke. Naj jo tako imenujem tudi jaz. Kajti samo tako - in nikoli drugače - jo kličejo vsi, tudi nekateri precej starejši od nje.
Ze od otroških let, ki jih je preživela v Kompo-ljah, je bila vajena trdega dela, pa čeprav so imeli doma le eno njivo. Pasla je koze in nabirala zelišča od pomladi do jeseni. Z ostalimi vrstami kmečkega dela pa se je spoprijela, ko je hodila "v tabrh" po vasi, da si je družina odslužila konja, s katerim so jim zorali njivo ali pa drva za zimo, ker sami niso imeli gozda. Ko je že pri petnajstih letih začela delati v Stolarni, so bili z drvmi preskrbljeni.Ven-dar jo je odslej namesto "tabrha" pri sosedih vsak dan čakalo še hujše, tako rekoč "moško" delo v tovarni. Ker je bila močno dekle, so jo porabili za najtežja dela. Pa je zdržala celih petintrideset let. Medtem si je ustvarila družino in kmalu sta z možem začela graditi hišo v Predstrugah. Tja se je družina preselila leta 1970. Pred desetimi leti se je upokojila.
In kako živi zdaj koje še vedno razmeroma mlada upokojenka?
"Včasih smo delali zobotrebce, zdaj pa, ko tega ni več, dopoldne pospravljam po hiši, likam in kuham. Najprej za naju z možem, kasneje pa pripravim kosilo še za ta mlade. Trikrat na teden mi pripeljejo v varstvo vnukinje. Tako iz dneva v dan. Drugače pa nič posebnega," pravi teta Julka. Njena največja sprostitev in zadovoljstvo pa je klepet s sosedami. Ta pa mora biti. Vsak dan. Čeprav le za kratek čas. "Si že vzamemo toliko časa, da se dobimo pri kakšni na kavi", pravi tela Julka in o teh srečanjih s sosedami tako navdušeno govori, da človeka prepriča, da je morda to res tisto, kar v življenju najbolj pogrešamo. Druženja in dobrih odnosov med ljudmi. "Poglejte, kako je zdaj, ljudje so zmeraj bolj zase. Še svoje otroke vozijo z avtom v šolo, da se komaj še poznajo med seboj. Včasih smo hodili iz šole skupaj, in čeprav je bilo vsega, tudi prepirali in tepli smo se, je bil to čas, ki se ga vsi najraje spominjamo", pravi teta Julka in kdo bi ji ne dal prav.
Ne razume pa se le s sosedami, rada poklepeta s komer koli. V službo se je večinoma vozila s ko-
Od dopisnikov
april 2003
lesom. Pa tudi sedaj najraje sede na kolo, če mora po opravkih. Tudi zavoljo stika z ljudmi, da lahko koga pozdravi in z njim izmenja kakšno besedo. V vsaki družbi se dobro počuti. Tudi v družbo mlajših se zna vključiti, zato je vedno imela prijateljice tudi med precej mlajšimi od sebe.
In kje najde svoj mir? V dolgih sprehodih po gozdu. Ob nabiranju gob ali pa kar tako. Tudi klopi je ne zadržijo, čeprav je bila zaradi okužbe že dvakrat v bolnišnici. Le medveda se malo boji.
S teto Julko in njenim živahnim pripovedovanjem, s katerim zna še tako majhen dogodek zanimivo predstaviti, res ni dolgčas. In če zraven pokaže, kako se delajo velikonočne butare, še toliko manj.
M. Steklasa
Piše: Konrad Piko
Vzponi in padci ali po lestvici gor in dol
Zelo znan psiholog je nekoč primerjal naše življenjske cilje s prečkami na lestvi. Vsak korak predstavlja kaj od tistega, česar si v življenju najbolj želimo. Nekoga, ki živi v hudi revščini, bo na primer skrbelo le, kako bi si priskrbel dovolj hrane in pa streho nad glavo. Ko si to zagotovi, se lahko povzpne na lestvi korak više in si začne prizadevati za nov cilj.
Tisto, kar si najbolj želimo, in to se spreminja, ko stopamo skozi življenje, usmerja ves tok našega življenja. Kljub temu toku pa se vedno lahko svobodno odločamo in to tudi spremenimo. Ker smo ravno v predvelikonočnem času, ko se je tudi Jezus sam odločil za nekaj nam nemogočega, da je trpel in dal življenje za nas, vidimo, da nemogoče lahko postane mogoče. Seveda z veliko trdne volje, vztrajnosti in pokončne drže. Le tako lahko počasi plezamo po lestvi prečko po prečki, če nam je dano, prav do vrha. V življenju pride marsikdaj do vzponov in padcev. Moramo se vedno znova in znova moralizirati, se dvigati in ne kloniti. Če se vrnemo v čas Jezusovega trpljenja, se lahko spomnimo apostola Petra. On je imel dve lestvi. Ena je bila obrnjena navzdol v prepad, druga lestev je bila postavljena kvišku. Sam je stal med njima, že se je odločil za tisto, ki je bila obrnjena navzdol. Toda glej, na dnu pa res ni prav dobro. Pogledal je gor, zagledal, da druga lestev sega v nebo (primera), in se odločil zanjo. Doživel je spreobrnitev. Prav apostol Peter je zatrjeval, da ne bo nikoli zatajil Jezusa, in potem je storil prav to. Kot pripoveduje roman Quo vadiš, Peter v letu 67 po Kristusu zapušča Rim. Ker so kristjane zažigali, križali in metali levom, je sklenil, da je "previdnost mati modrosti", je zapustil mesto. Ko je spoznal vso vrednost življenja, spoznal svojo zmoto, je rekel: "Nisem vreden, da bi umrl z glavo navzgor. Tako je umrl Jezus." Njegova želja, ko naj bi ga križali, je bila, da bi umrl z glavo navzdol. Človek, ki je prisegal, da sploh ne pozna Jezusa, se je zelo spremenil. Včasih se mi zdi, da sem narejen iz dveh delov: del mene je ljubeč, drugi ni. Del mene veruje, del zastavlja vprašanja in dvomi. Včasih se mi zdi, da iščem le svoje zadovoljstvo, drugič da razdajam svojo energijo za druge.
Pod vsemi svojimi nagibi sem in tja in nihanji gor in dol nekako ne vem, da je to edina pot do moje sreče. Naša srca so bila ustvarjena za ljubezen in ne bodo se umirila, dokler ne bodo počivala v ljubezni. Podoben sem Petru, kadar se moje vrednote včasih nekoliko zamajejo, vendar mislim, da imam najbrž srce na pravem mestu.
Tako razmišlja J. Powell, profesor na Lovola Universitv v Chicagu. In kaj delamo mi s svojim življenjem?
Anica Štrubelj
Iz Društva upokojencev
Najpomembnejši dogodek v našem društvu je bilo odprtje naših novih prostorov in razvitje prapora. Prvič v zgodovini našega društva se je zgodilo, da smo dobili svoje lepe, moderne in velike prostore. To je zasluga našega župana Antona Jakopiča, za kar mu še enkrat iskrena hvala. Ravno tako tajniku občine Antonu Rusu za trud pri nabavi opreme. V teh prostorih se bomo počutili bolj sproščeno in udobno. Imamo lepo moderno opremljeno kuhinjo, pomivalni stroj, štedilnik na elektriko in plin, hladilnik in pripravo za shrambo pijače in drugo. Imamo tudi lepo pisarno z desetimi sedeži, stranišče za ženske in moške in posebej za invalide.
Dobili smo tudi nov prapor, saj je bil prejšnji že star. Temu praporu je botroval Anton Prelesnik iz Zdenske vasi. Prapor je lep in narejen po želji članov, saj je na njem slika žanjic, delo našega umetnika Toneta Kralja. Vsem, ki ste kaj prispevali ob naši otvoritvi, materialno ali kako drugače, se iskreno zahvaljujemo.
Dne 18. 3. 2003 smo se udeležili predstavitve BIO kluba iz Novega mesta. Predstavili so nam volneno posteljnino. Udeležilo se je 9 članov, na vsakega je društvo dobilo 700 SIT. Škoda, da ni bilo večje udeležbe.
26. junija bo srečanje upokojencev Slovenije v Rakičanih pri Murski Soboti. Lansko leto je bilo to srečanje v Slovenj Gradcu in naših članov je bilo tam 22, iz Ljubljane 5 in iz Dragomerja 6.
Člani in članice! Do zdaj so vam vabila za letno konferenco prinašali poverjeniki po vaseh. Od letos dalje bodo vabila na tem mestu v Našem kraju. Tako vas že sedaj vabim, da se udeležite naše letne konference, ki bo 27. 4. 2003 v naših prostorih v Jakličevem domu. Vsi vljudno vabljeni!
* * *
Spoštovani izletniki!
Kar 50 se vas je udeležilo »rajže« (cca 500 km) po Reziji in Beneški Sloveniji. Prijavljenih vas je bilo celo več, zato se opravičujem tistim, ki ste se pač prijavili zadnji, in tako niste mogli na izlet. Opravičujem se tudi tistim, ki ste upravičeno protestirali glede kosila (bilje resnično nesporazum med mano in lastnikom Kmečkega turizma). Upam pa, da zato niste od tam odšli ne lačni ne žejni. V prihodnje bom tem stvarem polagala več pozornosti. Tudi v avtobusu je, žal, samo 8 prvih sedežev in tako pač ni bilo mogoče ustreči vsem, ki ste želeli sedeti spredaj. Tudi to bom poskušala na drugem izletu popraviti v dogovoru z vami in s prevoznikom avtobusa.
DU IZLETNIŠKA DEJAVNOST: Pavlina Novak
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem nastopajočim v kulturnem programu ob odprtju naših prostorov. Posebno še našim gostom, povezovalcu g. Igorju Ahačevčiču, šoli Dobrepolje za nastop otrok iz vrtca, Godbi Dobrepolje, ansamblu Brass, sponzorjem, Občini Dobrepolje, g. župniku za blagoslovitev, marketu Vele, pekarni Blatnik, cvetličarni Lilija, Francu Lenarčiču iz Predstrug, botru praporja Antonu Prelesniku iz Zdenske vasi, vsem članicam za pripravo peciva in čiščenje prostorov, in vsem, ki ste kakor koli pomagali. Vam, člani in članice, pa hvala za udeležbo.
Tajnica DU: Tončka Kastelic
april 2003
Mladinska stran
Vkhlu
Za nami je dolga zima in že kar lep del zgodnje pomladi. Energije ti v tem času (če odmislimo spomladansko utrujenost) gotovo ne primanjkuje, zato smo v Mladinskem društvu Dobrepolje "staknili" glave in pripravili nekaj predlogov, s katerimi bi si lahko popestril svoj prosti čas...
Izleti
-> TOPLICE
2e stari Rimljani so vedeli, kako fino seje namakati v topli vodi. Priložnost za te užitke pa imaš tudi ti, saj bo društvo (približno) enkrat na mesec pripravilo t.i. izlet v toplice. Zabave (... in tunkanja) bo gotovo na pretek ...
-» PLEZANJE
Če so ti všeč adrenalinski športi in ti višina ne povzroča preglavic, mladinsko društvo organizira tečaj plezanja. Pridobljeno teoretično znanje in plezalne sposobnosti bi preizkusil na pravi plezalni steni...
-» POHODNIŠTVO
Vzačetku avgusta (koje lepo vreme) bi poizkušali osvojiti katerega izmed naših vrhov. Če te mika, da bi se izleta udeležil, pa meniš, da tvoja kondicija ni na zavidljivi ravni, naj te potolažimo. Naši "vodiči" obljubljajo, da bodo ture (penzionistično) lahke.
-> MORJE
Če si ljubitelj morja in sonca, se moraš tega izleta nujno udeležiti. Kaj je lepšega, kot z dobro družbo poležavati na vročem soncu in se zabavati...
Izlet naj bi se organiziral v sredini avgusta.
-* HOKEJ
Če ti je ta šport blizu, potem si lepo vabljen/a na turnir, ki naj bi se odvijal konec junija. Za zmagovalce so obljubljene nagrade ...
-> ODBOJKA
Tudi tega športa nismo pozabili ...Svoje sposobnosti boš lahko pokazal na turnirju, ki se bo organiziral v sredini julija.
v     • •
«♦ PLESNI TEČAJ
Če ti svoje plesne "sposobnostmi" ne zadostujejo oziroma bi rad svoje plesno znanje osvežil, si vabljen/a na plesni tečaj. Priskrbi si plesalko/plesalca in se (okoli) 15. septembra oglasi v klubu.
-* TEČAJ KITARE
Ta tečaj ti je gotovo že poznan, saj je bil že kar nekajkrat organiziran. Če do sedaj še nisi "zbral" poguma, pa ti je kitara zanimiv inštrument, si lepo vabljen/a, da se ga udeležiš. Okvirno naj bi se začel v sredini novembra.
-» TEČAJ TUJEGA JEZIKA
Dandanes je znanje tujega jezika zaželeno, če ne že nujno. Mladinsko društvo bo zato v sredini oktobra organiziralo tečaj italijanskega jezika. Gotovo se bomo naučili veliko novega ... pridi še ti!
-» KUHARSKI TEČAJ
Če ti je bolj "blizu" kulinarika in se ne bojiš čiščenja zažganih loncev,si lepo vabljen/a na kuharski tečaj. Pripravili bi ga v sredini oktobra.
Dodatne informacije o omenjenih dejavnostih lahko najdeš na spletni strani društva. http://users.volja.net/mdsion/klub.htm
Podani časovni termini so le okvirni. Nekatere aktivnosti se lahko večkrat ponovijo po spontanem dogovoru, zato nujno kontaktiraj, spremljaj in „bodi na tekočem". :)
Mednarodni projekti
Spodaj navajamo izbor zanimivejših mednarodnih projektov, za katere se lahko prijavite. Če potrebujete kakršnokoli pomoč glede spodaj navedenih stvari, nas lahko kontaktirate na e-mail, se neposredno oglašate na navedene telefonske številke in internetne strani ali pa izvlečete informacije iz najbližjega soseda.
EURODESK ELEKTRONSKE NOVICE
Marec 2003-01
Eurodesk, Nacionalna agencija programa MLADINA, MOVIT, Trg Mladinskih delovnih brigad 12, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/426 85 61, faks: 01/426 85 58, e-po-šta: eurodesk@mladina.movit.si spletna stran: http://mladina.movit.si
Eurodesk je projekt informiranja mladih in tistih, ki delajo z mladimi, o možnostih, ki jih ponujata Evropska Komisija in Svet Evrope na področju izobraževanja, usposabljanja, kulture, mobilnosti mladih, mladinskega informiranja.
Elektronske novice so na voljo tudi na spletnih straneh http://mladina.movit.si/raz-pisi.htm
1. Štipendije ljudskih šol na Danskem
Ljudske šole so brezplačne šole za izobraževanje odraslih na področju zgodovine, umetnosti, glasbe, športa, filozofije, gledališča, fotografije, ipd. in poleg modernega izobraževalnega sistema za vseživljenjsko izobraževanje predstavljajo tudi prispevek Danske k mednarodnemu vseživljenjskemu izobraževanju.
Danski parlament je namenil 400.000 EUR podpori mladih iz držav kandidatk za članstvo v Evropski Uniji z namenom sodelovanja na tečajih danskih ljudskih sol. Tečaji trajajo najmanj 12 tednov in so namenjeni mladim starejšim od 17,5 let.
Običajna šolnina znaša med 750 in 1200 DKK na teden, podprti kandidati pa bodo dobili štipendije v višini do 750 DKK (prbl. 23.000 SIT) na teden. Za sofinanciranje zaprosijo danske ljudske šole v imenu kandidata. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani http://www.hojskolerne.dk
Rok za prijavo je 30. maj 2003.
2. Tečaj komunikacije v mednarodnih mladinskih projektih v okviru programa MLADINA
Univerza mesta Plvmouth v Veliki Britaniji v času od 12. do 25. julija 2003 organizira tečaj angleškega jezika za mladinske delavce. Tečaj je namenjen izboljšanju komunikacije v mednarodnih mladinskih projektih v okviru programa MLADINA. Tečaj je namenjen projektnim voditeljem in drugim, ki upravljajo mladinske projekte, iz držav članic Evropske Unije kot tudi iz držav pridruženih članic, ki želijo izboljšati svoje znanje angleškega jezika, razviti komunikacijske tehnike, se spoznati z mladinskim delom v Veliki Britaniji ter ustvariti nove kontakte za razvoj projektov v okviru programa MLADINA ter že imajo dobro osnovno znanje angleškega jezika.
Udeleženci bodo za sodelovanje na tečaju imeli zagotovoljene stroške nastanitve, prehrane in programa, sami pa bodo morali zagotoviti sredstva za pot do Londona in nazaj. Celoten razpis in prijavnica sta na voljo na spletni strani http://mladina.movit.si/raz-pisi.htm. Prijavnico je potrebno poslati na Univerzo Plvmouth do 30. aprila 2003.
24
Prireditve
april 2003
Materinski dan na šoli v Kompoljah
20. marca je dvorana v gasilskem domu v Kompoljah spet zaživela v prazničnem razpoloženju. Ustvarili so ga otroci PŠ Kompolje in tamkajšnjega vrtca s programom za materinski dan.
Pomladanski šopek, ki so ga dobile obiskovalke ob prihodu, je bila prva pozornost, ki so jo bile deležne. Sledila je urica uspešnih otrokovih nastopov. Najmlajši iz vrtca so peli, pripovedovali in zaigrali igrico Piščanček Pik. Učenci so poleg recitacij in igranja na instrument zaigrali igrico Obiskali so nas marsovci. Program je popestril otroški pevski zbor ob spremljavi harmonike, na poseben način pa tudi uvodni nagovor staršem, ki ga je pripravila vodja šole Jelka Samec. Lepe misli o ljubezni, materinstvu, vzgoji ter vlogi družine v času otrokovega odraščanja so spodbudile k razmišljanju slehernega obiskovalca.
M. Steklasa
Materinski dan v Strugah
Struge - 24.3.2003 - Podružnična šola v Strugah se vsako leto skrbno pripravi za materinski dan. Učenci že nekaj časa pred praznikom pripravljajo izdelke za razstavo in darila za svoje mamice ter se pridno učijo za nastop na prireditvi.
Tudi letos so pripravili bogat program, v katerega so vključili vrsto novosti. Poleg moškega pevskega zbora, ki je stalni gost na njihovih prireditvah, so tokrat povabili tudi Vokalno skupino Mavrica. Program, ki so ga pripravili za svoje mamice, pa so razširili tudi na aktualne vsebine. Tako je dramska skupina uprizorila ekološko pravljico, učenci tretjega in četrtega razreda so zaigrali prizore iz šolskega in družinskega življenja, otroci devetletke so zaigrali igrico Lev in miška, učenci angleškega krožka pa so pripravili igrico v angleščini. Med recitacijami učencev razredne stopnje so obiskovalci prisluhnili zvokom kitare, šolskemu pevskemu zboru in pevcem iz tretjega in četrtega razreda. Oba zbora je spremljal na klavirju Roman Gačnik.
Bogat program in množičen nastop učencev ter obeh gostujočih zborov ni bil le darilo materam, ampak tudi dragocen prispevek h kulturnemu dogajanju v Strugah.
M. Steklasa
Proslava za materinski dan razredne stopnje na Vidmu
Videm, 25.3.2003 - Zelo lepo prireditev za materinski dan je pripravila razredna stopnja šole na Vidmu. V programu so se razvrstili zanimivi nastopi učencev, ki so se prepletali s pevskimi točkami otroškega pevskega zbora in nastopi učencev glasbene šole.
Zaigrali so na blok flavto, kitaro, harmoniko in na klavir.Ob zvokih popularne glasbene skupine so zaplesali, še posebej pa so navdušili z ljudskimi pesmimi in plesi. Predstavili so se z dobro izbranimi recitacijami in prisrčno predstavitvijo svojih mamic. Pomlad ni bila le zunaj, bila je tudi na odru, kjer jo je pričarala lepa scena in otroci, ki so prikazali, kako sonce prebuja pomladanske cvetice. Predstavo so zaključili učenci prvega razreda devetletke z glasbeno pravljico Zajčkova hišica. Z omenjeno igrico so se uspešno predstavili tudi na območni reviji otroških igralskih skupin in se uvrstili na medobmočno revijo.
V programu so nastopili učenci vseh razredov devetletke in osemletke. Navdušene mamice pa so ob odhodu dobila še lepa darilca od svojih otrok.
M. Steklasa
Proslavo za materinski dan je pripravil tudi vrtec Ringaraja
Videm 23.3.2003 - Prireditev za materinski dan so pripravili tudi v vrtcu Ringaraja. Nastopili so ježki, pikapolonice, polžki in celo najmlajši - bibice. Program je bil pester in sproščeno prisrčen. Otroci so zaigrali igrico,
peli in plesali ob prijetni glasbi. Vmes pa so povedali tudi kakšno pesmico in povedali kaj zanimivega o svojih mamicah. S svojim prisrčnim nastopom, otroško igrivostjo in neposrednostjo so osvojili srca vseh v dvorani.
Povezovalka programa je bila vodja vrtca Ringaraja Marija Žnidaršič, ki je otroške nastope nadgradila z razmišljanjem o vlogi družine pri vzgoji in odraščanju otrok. Nekaj lepih misli je namenila mamam in njihovemu prazniku, največ pa otrokom, ki jih starši v nekem obdobju zaupajo tudi vzgojiteljicam, ki se skupaj z njimi trudijo za dobro njihovih otrok.
Da v to poslanstvo vlagajo veliko svojega truda in ljubezni, dokazujejo tudi take prireditve, kakršno so pripravile za materinski dan.
M. Steklasa
Materinski dan v Ponikvah
Ponikve, 28. 3.2003 - Na materinski dan nikoli ne pozabijo na podružnični šoli Ponikve. Letos so pripravili še posebno presenečenje.
V letošnjem šolskem letu namreč izvajajo projekt o ljudskem izročilu. Prvi del projekta so prikazali pred novoletnimi prazniki z naslovom Otroške igre naših babic in dedkov, za materinski dan pa so pripravili drugi del, ki so ga poimenovali Travnički so že zeleni. V njem so ob spremljavi harmonike in preprostih ljudskih instrumentov prikazali splet rajalnih igric, starih pesmi, plesov in običajev. Hkrati pa so v celoten projekt spretno vpletli nekaj pesmic in pripovedi o mamicah. Nastopajoči so bili oblečeni v poletne obleke iz časov med obema vojnama. Ob točki grabljenje sena pa so nosili oblačila, ki so jih pri tem kmečkem opravilu nosili samo v Ponikvah. Obleke so jim izdelali v šiviljstvu Ostržek, strokovne nasvete za pripravo oblačil so črpali iz strokovne literature avtorice Marije Makarovič, pri plesih pa so jim bili dobrodošli nasveti Marije Mare Brodnik. Projekt je bil odlično pripravljen. Z njim so se 13. marca v nekoliko skrajšani obliki predstavili na območni reviji otroških folklornih in plesnih skupin v Grosuplju in se v hudi konkurenci uvrstili na medobmočno revijo, ki bo 16. aprila v Litiji, za kar zaslužijo iskrene čestitke.
Prireditev so pripravili v dvorani DVZ Prizma Ponikve. Zaradi velikega zanimanja so predstavo zaigrali dvakrat, prvič za oskrbovance zavoda, druga predstava pa je bila namenjena staršem in vaščanom Ponikev.
M. Steklasa
Zdravje je naše največje bogastvo
V mesecu februarju je na naši šoli potekal projekt z naslovom Zdravje je naše največje bogastvo. V projekt so bili vključeni vsi učenci 1., 2.r. devetletke in 2., 3. r. osemletke, saj imajo vsi to tudi v obveznem učnem programu.
Ko smo se pogovarjali o zdravju, zdravem načinu življenja in zdravi prehrani, so vsi učenci vedeli, da je zdravje naše največje bogastvo. Ko pa smo razglabljali zakaj, tega niso znali razložiti. Razumejo, da si "bogat", če imaš veliko denarja, lepo hišo, dober avto toda zakaj si bogat, če imaš zdravje, tega še niso sposobni popolnoma razumeti. So še premajhni.
Žalostno pa je, da se tega zavedamo odrasli šele takrat, ko nam zdravje začne "pešati". Zajeti smo v svet materializma, v katerem je bogastvo in razkošje pojem brezskrbnosti in popolne sre-
če. Mnogo redkeje pa se zavemo, da je mnogokrat vse to razkošje le zunanji sijaj, da se za njim skrivajo skrbi in teža ve, ki ostanejo opazovalcem prikrite. Kajti z denarjem ni moč kupiti vsega, predvsem pa ne največje človekove dobrine - zdravja.
Schopenhauer je zapisal: "Zdravje prevladuje med vsemi dobrinami, tako da je zdrav berač srečnejši kakor bolan kralj."
Prav zato se mi zdi pomembno in smiselno, da že naše najmlajše navajamo na zdrav način življenja, na zdravo prehrano in rekreacijo.
Ko smo temo obdelali, smo za zaključek projekta povabili v svojo sredino našega
april 2003
Prireditve; iz sosednje občine
"dohtarja", specialista splošne medicine dr. Zdravka Marica, katerega smo Do-brepoljci prav zares vzeli za svojega.
Dr. Maric seje našemu povabilu prijazno odzval in nas v četrtek, 13. 3. 2003, tudi obiskal. Da je bil to poseben obisk, seje kazalo tudi na obrazih naših učencev in otrok iz vrtca. Saj zdravnik le ni kdor koli. Je osebnost, ki vzbuja še posebno spoštovanje. Pa vendar so učenci zadrego in strah kmalu premagali in zdravnika spraševali prav zanimive reči. Dr. Maric je na vsa vprašanja prijazno odgovarjal in vmes tudi marsikaj zanimivega povedal. Prav posebno doživetje pa je bilo, ko smo si ogledali njegovo zdravniško torbo, ko nam je kazal instrumente in razlagal, za kaj vse jih potrebuje. Čas je kar prehitro minil in doktor se je moral posloviti, saj ga je čakala popoldanska ordinacija.
Mi pa smo s prijetnimi občutki odšli domov, veseli, da imamo takega zdravnika, ki mu lahko zaupamo in je hkrati tudi naš prijatelj.
Vodja šole: Jelka Samec
Obisk ne mine kar brez vtisov, še posebno, če te obišče zdravnik z veliko zdravniško torbo in brez bele halje. Poglejte, kaj so o obisku spregovorili devetletkarji.
Okoli vratu so mu visele slušalke za poslušanje srca in pljuč. Ko nam je vse povedal in poučil o zdravju, pa je odhitel k svojim bolnikom. MIHA
Kadar sem bolan, grem tudi jaz k zdravniku. Včasih pa me pošlje kar v bolnišnico. KRISTJAN
S seboj je prinesel veliko zdravniško torbo. Vse nam je točno pokazal in opisal. Dr. Maric je zelo prijazen zdravnik. Upam, da nas bo še kdaj obiskal. MOLNIKA
Če božamo živali, si moramo potem umiti roke. Pa še nekaj, če smo bolni, ne smemo lizati sladoled. Pa nič drugega, aja, še nekaj. Kakšno veliko injekcijo je imel?! KRISTJAN
Najbolj me je zanimalo o cepljenju. KLARA
Zanimalo meje, kako uporablja injekcijo. MATIC
Poglejte, kaj so o obisku zapisali učenci 2. in 3. razreda.
Obiskal nas je zdravnik. Kar všeč mije bilo, ko nam je povedal, zakaj kri teče iz nosa, koliko "cajta"je hodil v šolo ... Pokazal nam je še torbo. Noter je imel šivanko za šivat, škarje, injekcijo, povoje in zdravila. In tako smo končali. Dali smo mu še darilo inje šel. BLAŽ
Učenci smo postavljali zdravniku vprašanja, on pa nam je odgovarjal. Potem smo si pogledali še zdravniško torbo. V njej je imeli injekcije, povoje, kladivo za reflekse. Na koncu obiska smo se mu zahvalili.
Upam, da nam bodo dobri nasveti kdaj tudi koristili. LARA
Ugotovila sem, daje ta poklic zelo zanimiv. Zdravniki imajo zelo naporen delavnik, saj se srečujejo z raznovrstnimi bolnic. SANDRA
Zdravnik je pripovedoval o bolezni otrok. Najbolj meje zanimalo o cepljenju. Cepimo se zato, da se zavarujemo pred boleznijo. Predenje zdravnik odšel, smo mu dali darilo. PRIMOŽ
Pripravila: darbara Žnidaršič
Z "Mojstri pletenega srca Pekarne Grosuplje" osvojili Zlato pero
Son Francisco, 3. aprila 2003 - Mednarodno združenje poslovnih komunikatorjev I ABC je razglasilo letošnje dobitnike priznanja "Zlato pero", med katerimi je tudi ekipa iz Studia Kernel za video predstavitev projekta "Pleteno srce", pripravljenega za Pekarno Grosuplje.
IABC, združenje profesionalcev, ki so zavezani izboljševanju delovanja organizacij s strateškim komuniciranjem, združuje 13.500 članov v 60 državah po vsem svetu. Letošnja žirija prestižnega priznanja Zlato pero, v kateri so bili uveljavljeni strokovnjaki iz Avstralije, Kanade, Hrvaške, Mehike, Švice in ZDA, je ocenjevala 1.051 prijavljenih komunikacijskih projektov
THE MASTERS
OF PLAITED
HEART
iz enajstih držav. Med letošnjimi dobitniki Zlatega peresa so tudi slovenski komunikatorji. To sta ekipa iz agencije Studio Kernel ter Meta I^avlin iz agencije Pristop.
Zlato pero ali Gold Quill je ekipa iz Studia Kernel prejela za video predstavitev projekta "I^leteno srce" o dejavnosti Pekarne Grosuplje pri ohranjanju kulturne dediščine.
"Zlato pero je spodbuda za celotno ekipo in za Pekarno Grosuplje. Za priznanje v prijavljeni kategoriji je neobhoden odličen strateški premislek avtorja oziroma avtorjev ter učinkovit izkoristek medija, vendar je projekte, kakršen je ta, mogoče izpeljati le z naročnikom, ki enako razmišlja. Posebej se zahvaljujemo tudi Studiu Grand iz Male vasi pri Grosupljem", so povedali dobitniki priznanja.
Podelitev Zlatih peres bo na IABC-jevi mednarodni konferenci 9. junija v Torontu.
Vita Kernel
Gospodinjska stran
april 2003
Kuharski recepti
Zima seje dokončno umaknila pomladi in v naravi je povsod čutiti novo življenje. Dnevi so daljši in toplejši, vse se prebuja, cveti in brsti. Prihaja pa tudi čas, ko se bližajo velikonočni prazniki.
Velika noč ni le najstarejši in največji krščanski praznik, ampak tudi praznik pomladi, ki se ga vsi veselimo. Praznujemo jo vedno na prvo nedeljo po prvi pomladni luni, torej se jo določa po luninem koledarju. Uvod v teden pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cvetna nedelja, ko v cerkve nosimo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje.
Blagoslovljene butare nato razdelimo in določimo en del za njive, del za čebelnjak, drugo zataknemo za streho ali položimo na podstrešje. Vsaj del ga mora priti v kaščo med zrnje, v hlev k živini in v vsak kraj, kjer hranimo kaj dragocenega, saj butarice nosijo k hiši blagoslov.
Prijetno praznično vzdušje popestrijo tudi pisani pirhi, ki so simbol novega življenja in upanja, potem dišeča šunka, orehova potica ... Vse to prispeva k toplemu družinskemu vzdušju.
Potegnjeno iz pozabe -ALELUJA
Včasih so ljudje jedli v soboto dopoldan ali celo v nedeljo zjutraj, preden so se lotili znamenitega "žegna " posebno postno jed, ki so jo splošno imenovali " a leluja ".
Ta velikonočna jed je bila spomin na čase hude lakote. Jeseni so lupili repo in pazili, da so lupili v dolgih trakovih, ki
so morali ostati celi. Te so potem posušili in nazadnje zalili z vodo, v kateri so prej kuhali svinjino. Podmetli so jih z ajdovo moko, ker je jed morala biti gostij ata.
Regrat s slanino ali ocvirki
Regrat je prva spomladanska solata, ima zelo veliko vitaminov, predvsem železa. Vse vrste solat, tako sveže, kot kuhane, konzervirane ... zelo ugodno delujejo na čiščenje krvi in so zelo priporočljive srčnim in ledvičnim bolnikom, znižujejo krvni pritisk, pospešujejo boljši tek in prebavo, primerne so za shujševalne diete in pri sladkorni dieti. Pri kroničnem zaprtju je zaželena zaradi obilice celuloze.
Ko pripravljamo regratovo solato, opranemu in očiščenemu regratu dodamo še slanino, ki jo predhodno narežemo na kocke ali rezance in jo fino v kozici precvremo. Pripravljeno slanino polijemo po regratu, dodamo vinski kis ali cviček, malo solimo in zmešamo.
To je predvsem kmečka jed, poznamo pa tudi regrat s fižolom, s toplim krompirjem, s trdo kuhanimi jajci...
Pečena šunka v testu
Vzamemo primeren kos šunke, jo operemo v topli vodi z mehko krtačko ter osušimo. Namesto, da bi šunko kuhali, jo lahko spečemo v kvašenem testu. Pri-
pravimo testo kot za kruh, lahko pa tudi brez kvasa. Zvaljamo ga, nanj položimo šunko ter testno zvijemo, da med peko ne uhaja sok. Šunko pečemo nekoliko dlje, kot pa če bi jo kuhali, zato pa ostane dosti bolj sočna, kot pri kuhanju.
Pletena štruca
lkg bele moke, pol 1 mleka, 2 žlici sladkorja, 4 jajca, sol, 12 dag margarine, maščoba za pekač in 1 jajce za premaz ter sladkorna moka za posip.
Postopek; Pripravimo kvas ter ga na toplem vzhajamo, tudi moka naj bo nekje na toplem. Posebej vmešamo maščo-bo,jajca in sladkor ter zlijemo v moko. Dodamo kvas, mleko, solimo ter fino stepamo s kuhalnico toliko časa, da odstopi od posode. Testo naj počiva, še prej pa ga razdelimo na 9 malih hlebčkov, ki jih posvaljkamo po pomokani deski, da dobimo velike svaljke.
Pekač namažemo in pomokamo z ostro moko. Najprej spletemo kito iz 4 delov in jo položimo v pekač. Premažemo s stepenim jajcem ter spletemo naslednjo kito iz treh svaljkov. Položimo v pekač, premažemo z jajcem ter spletemo še iz 2 delov ter tudi to položimo v pekač. Premažemo vse lepo z jajcem ter pečemo 1 uro in 10 minut pri temperaturi 150-180 stopinj Celzija.
Nataša Erjavec
Vabimo vse gasilce in občane
na tradicionalno Florjanovo nedeljo,
11. maja v Ponikve.
Svečano bogoslužje z gasilsko povorko in pihalno godbo bo ob 10. uri.
Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev nove motorne brizgalne Ziegler, za katero so prispevali tudi krajani Ponikev. Za prispevke se jim najlepše zahvaljujem.
PGD Ponikve, GZ Dobrepolje
april 2003
Pisma bralcev; o drogah
Pisma bralcev
Z neurejenim propustom v Evropo!
Kot že večkrat do sedaj tudi marčev-ske številke "Našega kraja" nismo dobili, ker je v njem bila zapisana na občinski seji izpostavljena ureditev odvodnjavanja cestnih voda - propusta pri Križma-novih v Četežu. Vprašanje je postavil spoštovani Janez Pavlin, ki ga strokovno delo zanima. Odgovoril mu je sam Jakopič: "Daje treba odvodnjavanje - propust urediti v zadovoljstvo vseh."
O, Jakopič, tako zadovoljstvo "uživajo" vsi uporabniki tega vhoda v vas Če-tež, če ga hočejo ali nočejo, ga morajo. Vse to že od prve ure vašega bivanja na občini Dobrepolje, s celotno vašo ekipo vred, ki ste vključeni v neureditev odvodnjavanja v dobro vseh, kot to imenujete.
Mi, Križmanovi, nismo pri teh "vseh"!
Nas izključujete, nam se mora delati škoda in hudo.
Pa še to! Na Okrožno sodišče v Ljubljano ste dajali neresnične podatke, med drugim tudi to, da ni možna ureditev tega odvodnjavanja - propusta, ker da teče iz naše Križmanove štale gnojnica na cesto in naprej po kraškem polju, in še in še ...
To je laž, ta, ki laže, pa lažnivec, tako "Jako - pič". ,
Nočete urediti odvodnjavanja cestnih voda, "vašim" vaščanom vasi Četež pa ste lepo uredili odtoke s tal in greznic na naš vrt na cesto in v cestne propuste. To je dobro "vseh", kajne?
Napisala Marija Krizman na prošnjo moža Ivana
Borimo se proti drogam
Kako preprečiti zasvojenost z droga-mi, ki postaja iz dneva v dan vse večji problem med mladimi, se ukvarjajo različne institucije, pa tudi šola vključuje v učnovzgojni program boj proti drugam. Na OŠ Dobrepolje to poteka v okviru predmeta biologije. V letošnjem šolskem letu so učenci pod mentorstvom Toneta Steklase pripravljali referate o tej temi, nekaj najboljših bomo objavili v nadaljevanjih.
DROGA
Narkomanija kot bolezen odvisnosti od drog zavzema vedno večji obseg, njene socialno-medicinske posledice so vidne po vsem svetu, pri vseh narodih in družbenih slojih. Število drog, ki so zlorabljene, se nenehno povečuje, nezakonita proizvodnja in razpečevanje pa sta vedno bolj intenzivna. Boj proti narkomaniji je zelo težaven in zapleten, na uspeh pa lahko računamo samo pod pogojem, da se bojujemo vztrajno, strokovno, celostno, sistematično in z usklajeno
akcijo svetovne skupnosti.
Upajmo, da ne bomo nikoli doživeli usode držav, v katerih so zaradi množičnega drogiranja izgubljene cele generacije mladih ljudi. Najboljše jamstvo za to je sama naša mladina, ki sodeč po dogovorih v anketah, meni, da so narkomani bolne in nenormalne osebe, medtem ko samo 30% vprašanih misli drugače. Poleg tega je med 30 vprašanimi že poskusilo travo, 12 tabletke in 7 jih je šlo še dlje.
Dejstvo je tudi, da so se pri velikem številu narkomanov pokazala znamenja vedenjske motenosti in duševne obremenjenosti tudi pred stikom z dro-gami. Pri njih droga vidno načenja to, kar je bilo že prej prizadeto. Na ta način bo že poprejšnja napetost prešla v popolno brezbrižnost, osiromašeno čustvovanje pa bo preraslo v čustveno hladnost do vseh in vsakogar. Narkomani niso samo bolni, temveč so tudi globoko nesrečni ljudje. Toda mar lahko obstaja še večja nesreča, kot je meja, ki jo občuti mlad človek in ki ga ločuje od stvarnega
sveta, od brata in sestre, očeta in matere in drugih ljudi? Zaradi nenehne skrbi v zvezi z nabavljanjem droge, ki jo spremljajo materialne težave, živijo narkomani mučno življenje, polno skrbi in strahu pred zdržnostjo ali zdravstvenimi komplikacijami. Kot rizično skupino jih resno ogroža velika nevarnost okužbe z aidsom. V svetu je vse več mladih narkomanov, ki obolevajo za to boleznijo. O tej in drugih nevarnostih mladi še preden so prišli v stik z drogo, niso bili ustrezno informirani, saj narkomani v redkih trenutkih iskrenosti izjavljajo, da ne bi droge nikoli uporabili, če bi že prej vedeli, kaj jih čaka. In kaj je droga in kaj človeku rabi?
VRSTE MAMIL
Pisana paleta mamil nam ne daje kaj prida upanja, da bi se situacija lahko izboljšala. Mafijski mogotci, ki so proizvajalci in tudi prodajalci mamil, imajo v svoji oblasti ves svet in zaradi naivnosti, socialnih, psiholoških in drugih problemov tudi lahko dostopen trg, nad katerim zelo dobro vladajo in ustvarjajo ogromne dobičke. Levji delež si lastijo sami, ostalo pa gre za izredno široko in gosto posejano mrežo preprodajalcev, tako, da po rangu višji dobijo več, tistim na ulici pa ostane zelo malo od velikega kolača bogastva, ki ga prinaša industrija mamil.
Njihova prednost v razvoju in iznajdljivosti je tudi v tem, da se izredno hitro in učinkovito prilagajajo trgu, saj poznamo že nešteto vrst in variant droge, ki jo ponujajo uživalcem.
Še posebno učinkovito iščejo tržne artikle, s katerimi pridobivajo nove "žrtve".
VRSTE ODVISNOSTI
Odvisnost je lahko telesna ali duševna ali oboje hkrati, kar je še najpogostejši pojav.
Do telesne odvisnosti pride takrat, ko se telo navadi na drogo. Najprej telo absorbira prvo dozo, in že si zaželi tudi nadaljevanja, čim učinek prejšnje doze ponehuje in se popolnima razblini. Na-
30
Informacije
april 2003
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
slednji korak pa je že usoden, saj pri večini, tudi tako imenovanih "nedeljskih uživalcih" povzroči želeno in iskano ugodje, vendar pa se rok trajanja že malo skrči ali pa mora biti odmerek večji! Telesna odvisnost je že na pragu vašega življenja oziroma se z vsako nadaljnjo povečano dozo približuje konec tvojega življenja!
To stalno povečevanje doze, ki jo želi in zahteva vaše telo, imenujejo strokovno porast tolerance in je največkrat vzrok smrti, kar lahko dnevno berete v časopisih. Ko pa uživalec, ki je telesno odvisen od droge, telesu prilagojenega odmerka ne dobi več, ko mu je usahnil vir dohodkov ali je vzrok drugje, pa nastanejo resnično velike težave. Nastopi namreč abstinenčna kriza, za katero pravijo nekateri, ki so ta "pekel" preživeli, da je nekaj najhujšega, kar se mlademu človeku lahko zgodi!
Pri abstinenčni krizi se najprej pojavi nemir, nespečnost, bolečine v mišicah, driska, slabost, bruhanje ... Odvisnik ima široke zenice, kurjo polt, mrzlico in se poti. To traja toliko časa, da se telo popolnoma prečisti. Odvisnik je torej težek bolnik in od njega ter od njegove trdne volje je odvisno, ali bo še segel po mamilih.
Se več težav, ki so tudi bolj resnejše narave pa je z duševno zasvojenostjo, kajti za njo tičijo veliko globlji problemi. Droga je namreč nadomestilo za neizpolnjene želje in zahteve, pomanjkanje samozavesti, beg pred neprijetno resničnostjo, "Pomaga" jim vzpostavljati porušeno duševno ravnotežje, prežene občutek osamljenosti, dolgočasja, tesnobe. Vse to je le navidezno, saj v resnici droga duši in preprečuje vsako željo po tem, da bi omenjene stiske v resnici odpravili.
SLA PO DROGI JE TAKO MOČNA, DA SI ODVISNIK ŽIVLJENJA BREZ DROGE SPLOH NE MORE PREDSTAVLJATI!
Istočasna telesna odvisnost pa položaj še znatno poslabša
(nadaljevanje v naslednji številki) Žiga Palčar
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je februarja 2003 na območju občine Dobrepolje obravnavala 6 kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bile 4 kršitve storjene v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. V mesecu marcu pa je PP Grosuplje obravnavala 9 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 6 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 3 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot v gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
KAZNIVA DEJANJA
V februarju smo obravnavali 11 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. V mesecu marcu pa je bilo storjenih 9 kaznivih dejanj. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamlja pa se v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš ter trgovin storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim seje osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
V februarju smo opravili tudi oglede 7, v marcu pa 11 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice so pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647 Čuš-perk - Zdenska vas - Videm - Ponikve in v samem naselju Videm.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu aprilu 2003 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
april 2003
Kino
MINOPllOGRHM M MUH 2002
KINO "OOtlttEPOLlE" VIDEM 5«
DOLBY-DIGITAL ZVOK
PETEK, 2. MAJ, ob 21. uri
ameriška uspešnica - najstniška komedija
VROČA BEJBA
KRATKA OZNAKA: Priljubljeno in nesramno, včasih celo zlobno, gimnazijko Jessico (Rachel McAdams) urok spremeni v moškega, roparja bencinske črpalke Cliva (Rob Schneider). Ko se zjutraj prebudita, je seveda presenečenje popolno. Jessica se mora soočiti s svojo kosmato vestjo in po novem tudi z zelo kosmatim telesom ter poiskati način, kako bi se znebila nadležnega uroka. Pri tem ji nesebično pomaga najboljša prijateljica April (Anna Faris). Da pa je mera polna, se April vanjo zaljubi, njen fant se začne spogledovati z drugo, ropar pa v Jessicini podobi pleše v striptiz baru in ropa moške, zato policija za njo izda celo tiralico. Jessica bo morda končno spoznala, kako plehka in nesramna je bila, vprašanje pa je, ali se bo lahko vrnila v svoje telo. DOLŽINA: 101 minuta
NEDELJA, 4. MAJ, ob 15. in 20.30
ameriška uspešnica - akcijska drama
TOLPE NEW YORKA
KRATKA OZNAKA: New York, 1863. Spodnji Manhattan je mesto nezakonitosti, brezmejne politične korupcije in velikih nemirov. Zaradi državljanske vojne je država razcepljena in na pragu kaosa. Tudi prebivalcem razvpitega predela Manhattna "Five Points" je vojna vse bliže.
Amsterdam Vallon (Leonardo DiCaprio), mladi irsko-ameriški priseljenec se vrne v Five Points po petnajstih letih. Tam se hoče maščevati VVilliamu Cuttingu, oz. Billu Klavcu (Da-niel Day-Lewis), mogočni vodji antiimigrant-ske bande, ki je ubil njegovega očeta. Amsterdam ve, da je prvi korak do uresničitve njegove naloge prebiti se v Billov krog. Toda s svojo neizmerno samostojnostjo in lepoto ga privlači tudi skrivnostna tatica Jenny Everdeane (Cameron Diaz). In prav njena skrivna preteklost nepričakovano zaplete Amster-damov načrt. Njegova pot postane bitka tako
za njegovo osebno preživetje kot za preživetje njegovega naroda. Višek doseže med vojno leta 1863, koje Amerika priča najhujšim mestnim nemirom v vsej zgodovini. DOLŽINA: 160 minut
PETEK, 9. MAJ, ob 21. uri
ameriška romantična komedija
ZGODILO SE JE NA MANHATTNU
KRATKA OZNAKA: V romantični komediji Zgodilo se je na Manhattnu Jennifer Lopez igra garaško, inteligentno in odločno mamo samohranilko, ki sanja o boljšem življenju. Prebija se kot služkinja v prvorazrednem manhattn-skem hotelu Beresford in se zaljubi v obetavnega politika, ki meni, daje predstavnica visoke družbe in hotelska gostja. Ali bosta hotelska uslužbenka iz Bronxa in uglednež iz osrednjega Manhattna postavila vse na kocko zaradi ljubezni? Marisa in Christopher spoznata, da večje ko so tvoje sanje, večje možnosti imaš za njihovo uresničitev. DOLŽINA:103 minute
NEDELJA, 11. MAJ, ob 15. uri
ameriško italianski igrani mladinski film
OSTRŽEK
KRATKA OZNAKA: Po neverjetnem uspehu tragikomedije Življenje je lepo (1999) in slavi, ki si jo je Roberto Benigni pridobil z oskarji, vsemogočimi nagradami in priznanji, so od naslednjega filmskega projekta tega nadarjenega režiserja, scenarista in igralca pričakovali najmanj čudež. In uspelo mu je. Benigni je iz strahot koncentracijskega taborišča pobegnil v domišljijski svet pravljic. Klasična zgodba Carla Collodija o leseni lutki Ostržku je v prvih tednih predvajanja v Italiji potolkla vse rekorde (1,1 milijona gledalcev) in za sabo pustila celo tako uspešnico, kot je Gospodar prstanov.
Benigni je na svoj edinstven način predstavil pravljico o leseni lutki, ki si želi postati pravi deček. Nemirni duh vodi Ostržka iz dogodivščine v dogodivščino, pri tem pa večkrat zaide s prave poti in spoznava različna bitja: od Og-nježera, ki želi Ostržka pospraviti s tega sveta, mačka in lisjaka, ki mu želita ukrasti denar, pa vse do vile Plavolaske, ki mu izpolnjuje želje in ga na koncu spremeni v dečka. Film je poln živopisnih sejmov in cirkusov, magičnih gozdov, govorečih živali, osupljivih igrač in nenavadnih pokrajin, saj Ostržek med drugim obišče Deželo igrač in se celo znajde v trebuhu morske pošasti. Film so snemali v popolni tajnosti, brez prisotnosti medijev. Gledalcem se niti sanjalo ni, kaj bo nepredvidljivi Benigni ustvaril tokrat. Toda zakaj seje sploh lotil tako ambicioznega in zahtevnega projekta? Pravi, da je že 20 let sanjal, da bi pravljico o Ostržku prenesel na filmsko platno. Čeprav gledalci od Benigni-ja pričakujejo, da jih nasmeji, spravi v jok ali drugače čustveno pretrese, pa je slavni filmski ustvarjalec tokrat presegel samega sebe. Gledalce bi rad povrnil v otroštvo: "Želim si, da bi ljudje odšli iz kinodvorane z občutkom, da jih je nekdo pravkar objel, in da bi poljubili drug drugega." DOLŽINA: 108 MINUT
NEDELJA, 11. MAJ, ob 20.30
ameriško mehiška komedija
POVLECI GA
KRATKA OZNAKA: Angel je človek, ki živi običajno življenje in sanja o oralnem seksu. Boji se svoje grozne mame in vara svojo ženo. Ana sluti, da je nekaj narobe, zato prepriča svojo najboljšo prijateljico, da mu sledi, vendar se na koncu tudi ona zaplete z njim. Ana to odkrije in ga zapusti, ter se preseli k njegovemu bratu, prodajalcu orožja. Ponižan in obupan Angel ve, da tako ne more več dolgo živeti. Nekega dne mu neznanec ponudi čudež - modro cvetico, ki bo pripeljala Ano nazaj. Vse, kar mora storiti, je verjeti v to. Kot bi šlo za čarovnijo, se Ana vrne, do ušes zaljubljena vanj. Ugodi vsaki njegovi želji in ga ves čas ga kliče v službo, kar pa Angelu kmalu ni več po volji, zato jo 'da na čevelj'...
Nekaj časa se ima lepo. Ana ostane brez vsega, zato se odloči za maščevanje. Na pomoč ji priskoči prijateljica, ki ji je dolžna uslugo... Prvenec Roberta Satiagaje neizprosna absurdna komedija, nadrealistična zgodba o seksu, lažeh in sanjah, ki se grozljivo uresničijo. DOLŽINA: 93 minut
PETEK, 16. MAJ, ob 21. uri
ameriška uspešnica - drama
GOSPOD SCHMID
KRATKA OZNAKA: VVarren Schmidt (Jack Nic-holson) pride na razpotje, ko se mu življenje naenkrat korenito spremeni. V živo ga prizadenejo upokojitev, saj je celo življenje vdano služil svetovnemu zavarovalnemu društvu za varstvo gozdov, smrt žene Helen (June Squibb), s katero sta bila poročena 42 let, povrhu vsega pa se njegova edina hči Jeannie (Hope Daviš) namerava poročiti s tepcem. Vdovcu brez družine in kariere se poruši svet, v katerega je verjel, zato si obupno prizadeva najti nov smisel v svojem brezizraznem življenju. Z avtodomom se odpravi po podeželju Nebraske in začne odkrivati svoje korenine. Končna postaja je Denver, kjer se bo omoži-la njegova odtujena hčerka. VVarren z namenom, da bi premostil brezno, ki nastane med njima, pride prej, ker ji hoče pomagati pri pripravah na poroko. Na žalost sovraži njenega bodočega moža Randalla (Dermot Mulronev), zanj nadvse povprečnega, neambicioznega prodajalca vodnih postelj. Ob misli na to, kakšna neotesanca sta šele Randallova starša (Kathy Bates, Howard Hesseman), ki sta zelo svobodomiselne narave, mu postane slabo. VVarren kmalu sklene, da bo naredil vse, da bi preprečil poroko, kar tudi postane nov smisel njegovega življenja.
Medtem ko Warren doživlja zelo boleče trenutke, ki so včasih tudi komični, se v njegovem življenju nepričakovano pojavi prijatelj, s katerim začne deliti svoja opažanja in pustolovščine. To je 6-letni osiroteli deček Ndugu Umbo iz Tanzanije. VVarren vsak mesec preko organizacije, ki skrbi za otroke v stiski, zanj nakaže 22 $. Preko dolgih pisem se prvič začenja poglabljati v življenje, ki ga je živel. DOLŽINA: 125 MINUT
Kino
april 2003
NEDELJA, 18. MAJ, ob 15. uri in 20.30
ameriški mladinski akcijski - po stripu
DAREDEVIL
KRATKA OZNAKA: Blodi po svetu večne teme - a temnina je zapolnjena z zvoki in vonjavami, okusi in dotiki, ki jih večina ne zazna. Čeprav je odvetnik Matt Murdock slep, njegovi štirje drugi čuti delujejo z nadčloveško ostrino. Čez dan Murdock zastopa zatirane. Ponoči pa je Daredevil, ki vzame pravico v svoje roke in se potika po temnih mestnih ulicah, neumoren pravični maščevalec.
Za Daredevila je pravica slepa......in krivec
(pogosto pa tudi sam) mora za to drago plačati.
Daredevil: The Man VVithout Fear založbe Marvel Comics se je prvič pojavil leta 1964 na vrhuncu srebrne dobe stripovskega univerzuma. Takrat so nastali tudi drugi priljubljeni Marvelovi stripi, kot so The Fantastic Four, The Incredible Hulk, Iron Man, Možje X in Spider-Man. Daredevil je sčasoma postal eden najbolj priljubljenih stripovskih junakov vseh časov. DOLŽINA: 99 minut
PETEK, 23. MAJ, ob 21. uri
ameriška uspešnica - akcijska dok. drama
BOVLING ZA COLUMBINE
KRATKA OZNAKA: "Bovling za Columbine" je šaljiv, a grozljiv film o Združenih državah Amerike. To je film o tamkajšnjih razmerah, o nasilnem duhu. Zakaj mora vsako leto zaradi nasilja z orožjem v Ameriki umreti 11 000 ljudi? Televizijci pred kamerami valijo krivdo na vse mogoče, od hudiča do video igric. Toda ali se res tako razlikujejo od ostalih držav? Kaj jih tako ločuje? Kako so lahko postali tako gospodarji kot žrtve tega množičnega nasilja? To ni film o nadzoru nošenja in uporabe orožja. To je film o trepetajočem srcu in duši Združenih držav, o 280. milijonih Američanov, ki imajo srečo, da smejo imeti pri sebi ustavno zaščiteno Uzi.
"Bovling za Columbine" je bil po 46-ih letih prvi dokumentarni film, ki seje smel potegovati za nagrade na filmskem festivalu Cannes. Žirija mu je enoglasno podelila posebno nagrado ob 55. letnici festivala. Posnetki varnostnih kamergimnazije Columbine; dom Oskarjevega nagrajenca, predsednika Združenja za pravico do nošenja orožja (National Rifle Association) Charltona Hestona; fant, ki doma ustvari bombo po knjigi The Anarchist's Cookbook; šestletnik, ki umori prav tako šestletno deklico - "Bovling za Columbine" je popotovanje po Ameriki skozi njeno zgodovino. Zakaj je naše iskanje sreče tako prepleteno z nasiljem? DOLŽINA: 120 minut
NEDELJA, 25. MAJ, ob 15. uri in 20,30. uri
ameriška uspešnica - zgodovinska drama
PIANIST
KRATKA OZNAKA: Wladyslaw Szpilman je bil briljanten pianist. Če bi ne bil rojen leta 1911 na Poljskem in če bi leta 1939 ne živel v Varšavi, kjer je igral na klavir pred mikrofoni
državnega poljskega radia, bi imela njegova življenjska zgodba zagotovo povsem drugač-
no pot. Tako pa jo je kruto in nepojmljivo tragično zaznamovalo prav dejstvo, da se je kot Jud znašel v, za tisti čas, najbolj krutih okoliščinah in samo neuničljivi volji do življenja in dobroti peščice Poljakov se ima zahvaliti, da je preživel nacistično okupacijo Poljske in varšavski geto. Film režiserja Romana Polan-skega je v gibljive slike prelita glasba, ki ga je ohranjala pri življenju skozi več kot štiri leta skrivanja, stradanja in nedoumljivih ponižanj. Izjemni glasbenik se tudi po vojni ni vdal in je ostal do svoje smrti zvest mestu, v katerem je preživel najlepše in na žalost tudi najbolj grozljive trenutke svojega življenja. Kmalu po nemški zasedbi Poljske so njegovo družino, očeta, mater, obe sestri in brata, nasilno deportirali v koncentracijsko taborišče. Po golem naključju in izkrivljeni dobroti svojega bratranca, ki je v varšavskem getu opravljal sramotno službo judovske policije, seje izognil grozljivemu vkrcavanju ljudi na živinske vagone, ki so jih peljali v smrt. Sprva se je z redkimi preživelimi Judi skrival v samem srcu geta ter z njimi delil trpljenje, ponižanja in lakoto. Z vsakim mesecem bliže koncu krvave vojne odisejade je bil bolj sam. Koje bilo v zraku že čutiti bližajočo odrešitev in na ulicah opaziti mrzlično umikanje zdesetkane nemške vojske, je bil komaj še živ. Z zadnjimi močmi se reši pred poslednjim uničevalnim divjanjem umikajočih nemških čet v do tal porušeni del Varšave in si najde zatočišče v edini še kolikor toliko celi stavbi, v kateri pomenljivo, kot spomin na nekdanje čase, stoji koncertni klavir. Mrzlično išče mladi pianist karkoli, kar bi mu za silo potešilo lakoto. Najde konzervo, poskuša jo odpreti, da bi prišel do klokotajoče vsebine, pa mu zdrsne iz premrlih rok. Zakotali se naravnost pred zloščene škornje neznanca. Ko dvigne pogled, stoji pred njim nemški častnik strogega pogleda. Kdo si? Se skrivaš tukaj? Si Jud? Szpilman samo nemo prikimava; groza je tolikšna, da mu je zadrgnila grlo. Na vprašanje, s čim se preživlja, mukoma odgovori, da je bil pred vojno pianist. Nejeverno pomigne Nemec proti klavirju in hladno ukaže, naj mu kaj zaigra. Szpilman obotavljivo sede. Ga bodo premrli prsti ubogali? Bo sploh zmogel izvabiti glasbo iz ljubljenega inštrumenta? Je to sploh pomembno, saj bo najbrž zaigral svojemu rablju? Morda prav zato zbere še poslednje atome moči in iz zaprašenega klavirja sredi ruševin zadonijo najbolj popolni in najveličastnejši zvoki, kar jih je tisti "od boga pozabljeni" konec sveta kdaj slišal. Ko zamre njihov zadnji odmev, Szpilman čaka na milostni strel... DOLŽINA: 148 minut
PETEK, 30. MAJ, ob 21. uri
ameriška uspešnica - musical
CHICHAGO
KRATKA OZNAKA: Film temelji na občudova-nem in nagrajevanem odrskem mjuziklu "Chi-cago" Johna Kanderja, Freda Ebba in Boba Fosseja. Je sijajen spektakel, poln intrig, ljubezni, prevar, izdaj, rivalstva in prijateljstva; alegorija glasbe in plesa ter seveda odlične igre vseh sodelujočih; celovita, kot iz tančic stkana zgodba Roxie Hart, ki jo plepletata resničnost in fantazija, ki jo spremljamo od je-
če, do sodne dvorane in končno na oder, kjer z Velmo Kelly zablesti v vsem svojem sijaju. Lažnem ali resničnem? Odgovorite si sami. DOLŽINA: 123 minut
NEDELJA, 1. JUNIJ, samo ob 15. uri
ameriška risanka
KNJIGA O DŽUNGLI 2
KRATKA OZNAKA: Knjiga o džungli je klasična pripoved Rudyarda Kiplinga, po kateri je studio Walt Disney posnel risani celovečerni film in izjemno uspešnico leta 1967. Tedaj je bil režiser VVolfgang Reitherman in 78- minutni film je bil zadnja celovečerna risana stvaritev, katere nastanek je osebno nadzoroval in vodil sam VValt Disney. Takoj po predstavitvi v kinih je postala izjemna uspešnica. Njeno nadaljevanje je za režiserja Trenbirtha in vso ekipo predstavljalo izredno obremenitev in odgovornost; zavedali so se, da bo potrebno v drugo zgodbo vključiti tako nekaj nepozabnih večno zelenih melodij kot tudi izjemno tesno vez med Movvglijem in prešernim medvedom Balujem, poleg tega pa znova oživeti nepozabno zabavno doživetje, ki ga je milijonom otrok po vsem svetu nudil prvi del. Zgodba se v nadaljevanju začne natanko tam, kjer se je prva končala; Movvgli je razpet med dva svetova, med človeškim, ki ga spoznava v vasi, kjer prvič živi v krogu ljubeče družine, in živalskim, ki ga vneto kliče k sebi s skrivnostnimi zvoki globoke džungle takoj na oni strani reke. Njegovi novi prijatelji so polbratec Randžan, deklica Šanti, zaradi katere je pravzaprav zapustil pragozd, krušni oče in vaški otroci, stari prijatelji v gozdu pa so medved Balu, panter Bagira in slonja družina, ne pozabimo pa še skupine zgovornih jastrebov, med katerimi je najbolj drzen novinec Srečko, in pa starega smrtnega sovražnika, krvoločnega tigra Šir-kana, o katerem Movvgli tako rad plete zgodbe in "straši" vaško mladež z Randžanom na čelu. DOLŽINA: 72 minut
NEDELJA, 1. JUNIJ, samo ob 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film PRENAŠALEC
KRATKA OZNAKA: Izpolnjuje skrivnostne in včasih nevarne naloge v sfriziranem BMVV-ju in se strogo drži svojih pravil, ki jih nikoli ne prekrši. Pravilo številka ena: nikoli ne spremeni dogovora. Številka dve: nobenih imen - Frank noče vedeti, za koga dela ali kaj prenaša. Številka tri: nikoli si ne oglej pošiljke. Frankov novi transport se na videz ne razlikuje od neštetih drugih iz preteklosti. Najel ga je Američan, znan samo kot Wall Street (glej pravilo številka dve), da bi dostavil pošiljko. A ko se Frank na poti ustavi, opazi, da se njegov "paket" premika. Prekrši pravilo številka tri in pogleda v vrečo, v kateri leži prelepa zvezana ženska.
Frank prekrši svoja pravila, s pomočjo katerih mu je do zdaj uspelo preživeti, s svojo novo spremljevalko pa sta pahnjena na pot šokantnih skrivnosti in smrtonosnih zapletov. Frank spozna še nekaj neverjetnega: da so pravila postavljena zato, da jih prekršimo.
april 2003
Gasilstvo; šport
__Iz TP tarok sekcije Dobrepolje_
Državno prvenstvo je bilo po odpovedi Ljubljane na Vidmu
V petek, 31. 1. 2003, je Tarok sekciji Dobrepolje uspel pravi podvig. Zaupana ji je bila organizacija 2. kroga ekipnega državnega prvenstva v taroku. Tekmovanje se je odvijalo v gostilni Brdavs na Vidmu ob udeležbi 19 ekip iz cele Slovenije.
Prva tri mesta so si priigrale ekipe:
1. mesto: STARA GORA (Bukovec, Višček, Klemenčič),
2. mesto: CELJSKI BUR. (Smodej, Turščak, Josič),
3. mesto: LJUBLJANA (Jež, Marenče, Fabjan).
Po zaključku tekmovanja je sledila podelitev pokalov in praktičnih nagrad glavnega sponzorja Stolarna Dobrepolje in drugih sponzorjev, ki jih je podelil g. Stane Škulj, predsednik Turističnega društva Dobrepolje.
V skupni razvrstitvi ekipnega državnega prvenstva so od skupaj 28 ekip pokale in nagrade prejele naslednje najuspešnejše ekipe:
1. mesto: JURČIČI
(B. Maksimovič, M. Maksimovič, M. Perovšek),
2. mesto: STARA GORA (Bukovec, Višček, Klemenčič),
3. mesto:
CELJSKI BUR.(Smodej, Turščak, Josič),
V skupni razvrstitvi so se med prvih 12 ekip uvrstile tudi 3 ekipe iz Dobrepolia, kar je za prvo sezono v državni konkurenci zavidljiv nastop.
Za dobro organizacijo smo prejeli pohvale vseh udeležencev in zveze, na kar smo preko svojih aktivnih članov prav ponosni.
Naslednji turnir za državno prvenstvo v taroku bomo organizirali jeseni v novih večnamenskih prostorih Jakličevega doma.
Tarok sekcija
_JPi_
2. mesto skupno - skupina STARA GORA
1. mesto skupno - skupina JURČIČI
Iz PGD Struge
Dasiravho PGD Struge ne sodi med najmočnejša in najbolj opremljena gasilska društva v dobrepoljski dolini, gaje poleg nekaterih že znanih, zavidanja vednih dejstev, potrebno postaviti v ospredje (če ne kar na prvo mesto) še pri enem zelo pomembnem parametru gasilske angažiranosti. To je skrb za gasilski podmladek.
V začetku aprila je kar osemnajst struških osnovnošolcev uspešno opravilo izpite za gasilske značke vseh plemenitosti, torej svojo prvo, in za nadaljevanje zelo pomembno stopnico gasilskega udejstvovanja. Dvajseturni tečaj, vsebujoč tako teoretični, kakor tudi praktični del, sta z veseljem vodila stara znanca struškega gasilstva. Kot se spodobi, sta zaključek s svojo prisotnostjo počastila predsednik in poveljnik društva, ki sta nadobudnim in požrtvovalnim obiskovalcem tečaja podelila značke in priznanja.
V imenu mentorjev in celotnega gasilskega društva Struge mladim gasilkam in gasilcem javno izrekam priznanje in pohvalo za njihovo zavest in trud, s katerima so suvereno upravičili naše prizadevanje za nadaljevanje bogate tradicije struškega gasilstva.
Andrej Debeljak
Šport
april 2003
Občni zbor Športnega društva Dobrepolje
4. aprila so se zbrali na občnem zboru tudi člani ŠD Dobrepolje. Pregledali so svoje delo v preteklem letu, sprejeli plan dela za letos in izpostavili nekaj vprašanj in
pobud.
V poročilu za preteklo leto je predsednik Športnega društva Dobrepolje opredelil njihovo dejavnost kot masovno športno rekreacijo, ki jo izvajajo v okviru minimalnih pogojev dela. Kljub temu so lani realizirali vse planirane aktivnosti in opravili kar 245 ur dejavnosti, ki so vključevale košarko, nogomet, odbojko in vadbo za ženske. Društvo je uspešno realiziralo dve utečeni športni prireditvi, in sicer turnir v malem nogometu z veliko udeležbo prijavljenih ekip ter Veter v laseh - s športom proti drogi. Omenjene akcije se je udeležilo prek sto tekmovalcev. Najboljši med njimi so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje v Sežani, kjer so bili zelo uspešni, saj so se Do-brepoljci uvrstili v vsaki disciplini med prve tri.
V letu 2002 si je društvo zadalo cilj približati kvaliteten šport mladini, zato jim je omogočilo trening velikega nogometa v ekipi Livar v Ivančni Gorici. Tako že nekaj
mesecev vozijo trikrat tedensko na trening deset dečkov, ki so v tem času že vidno napredovali. S treningi nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje.
Plan dela za letošnje leto je okviren in temelji na športni rekreaciji (nogomet, košarka, odbojka, vadba za ženske), promocijskih prireditvah (1. junij: Veter v laseh - s športom proti drugi; 5. do 6. junij: turnir v malem nogometu) in izobraževanju. Obseg dejavnosti je tudi letos pogojen s finančnimi sredstvi, ki jih dobijo iz članarine, donatorjev in občinskega proračuna.
Po sprejetih poročilih in planu dela seje razvila razprava. Predsednik društva Alojz Kuplenk je poudaril, da se je v zadnjih letih na področju investicij za šport vendarle veliko premaknilo na bolje. Igrišče na Vidmu bo končno le dobilo ustrezno ograjo, za klubske prostore v Jakličevem domu pa pričakuje, da bodo zgrajeni najkasneje v
naslednjem letu. Nekateri od prisotnih so izpostavili potrebo po ureditvi igrišča za šolo in gradnjo športne dvorane, drugi so izražali dvom v uspeh tako velike investicije, predvsem pa stroškov vzdrževanja. Izraženojebilo nezadovoljstvo, ker se denar preveč drobi na društva. Podpirajo gradnjo igrišč po vaseh, vendar menijo, da bi se moralo več vlagati v center. Pogreša-
jo tudi večjo povezavo med šolo in društvom. Na koncu so sprejeli še enotno stališče glede plačevanja višine stroškov najemnine za šolsko telovadnico za člane iz Račne. Ker gre za člane Športnega društva Dobrepolje, imajo po mnenju vseh prisotnih pravico, da koristijo telovadnico pod enakimi pogoji kot ostali.
M. Sleklasa
Shotokan karate sekcija Videm - Dobrepolje
Shotokan karate klub Grosuplje je bil ustanovljen konec
leta 2000 z namenom, da omogočimo talentiranim športnikom kvalitetno vadbo tudi v domačem kraju. V našem klubu redno trenira približno 90 karateistov, več kot polovica jih je iz vrst osnovnošolcev.
Klub deluje pod strokovnim vodstvom trenerja Esada Boga-Ijeviča, ki je nosilec črnega pasu 3.DAN. Predsednik kluba je dr. Saša Trampuž, ki je tudi aktive karateist. Pri opravljanju izpitov za višje pasove in s strokovnimi nasveti klubu pomaga mednarodni mojster karateja Dušan Đačić 8. DAN, nosilec medalj z evropskih in svetovnih prvenstev in dolgoletni selektor jugoslovanske reprezentance. Imamo tudi več pomočnikov trenerja, ki s svojim delom in znanjem pripomorejo k še bolj kvalitetni izvedbi treningov. To so: mojster karateja Ado Bogaljevič 2. DAN in mojstri karateja 1. DAN Miha Trampuž, Tadeja Petrovič, Špela Trampuž in Maša Gala.
Treningi potekajo vsak dan v OŠ Louis Adamič v mali telovad-
nici v več terminih glede na starost in nivo znanja. Dvakrat tedensko pa so tudi dodatni treningi za borbe in kate.
Shotokan karate klub Grosuplje je zelo hitro postal eden največjih in najuspešnejših karate klubov v Sloveniji. Zaradi velikega števila članov so prostori postali premajhni. Odločili smo se, da približamo in omogočimo treninge tudi mladim v sosednjih občinah, ki so do sedaj prihajali k nam. Zato smo zaradi večjega zanimanja organizirali treninge v Dobrepolju.
V novembru lanskega leta smo ustanovili Shotokan karate sekcijo v OŠ Dobrepolje. Dvakrat tedensko (torek, četrtek), se treningov udeležuje 12 zagnanih mladih športnikov.
^»nadaljevanje na str. 36
april 2003
Oglasi; zahvale
35
Šport
KOŠARKA
Doseženi rezultati spomladanskega dela košarkaške občinske lige za leto 2003
PAR		REZULTAT
SCENA	SD kompoue	16 :"~21~
ŠD KOMPOLJE	BAR KRAJČEK	21     V"12
BAR KRAJČ.EK	SCENA	21     : 12
PAR		REZULTAT
MIZARSTVO MUSTAR KOMPOLJE	ZAGORICA	9      : 21
PIZZERIA ADAM	MIZARSTVO MUSTAR KOMPOLJE	21     : 6
ZAGORICA	KOMA 750	19     : 21
KOMA 750	PIZZERIA ADAM	21     : 19
KONČNA LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA
		STEV.			TOČKE	DANI	PREJ.	KOŠ
MESTO	[ Kil'A	TEKEM	ZMAGE	PORAZ		KOŠI	KOSI	RAZLIKA
1	KOMA 750	6	6	0	12	126	88	38
2	PIZZERIA ADAM	6	4	2	10	123	97	26
3	SD KOMPOLJE	6	4	2	10	121	98	23
4	ZAGORICA	6	3	3	9	119	106	13
5	BAR KRAJIČEK	6	2	4	8	101	108	-7
6	SCENA	6	2	4	8	95	115	-20
7	MIZARSTVO MUSTAR	6	0	6	6	53	126	-73
NOGOMET
Ponovno se pričenja sezona športov na prostem: tek, kolesarjenje, pohodništvo,košarka, nogomet,rokomet, in še bi lahko naštevali.
Med najbolj popularne igre z žogo lahko v občini uvrstimo mali nogomet, igrajo ga tako mlajše selekcije kot starejši.
Tudi letos ZŠO Dobrepolje organizira občinsko prvenstvo v malem nogometu.Predvidoma se bodo tekme odvijale ob nedeljah dopoldne na Vidmu.
V času, ko to berete, so že znane ekipe, ki se bodo med seboj pomerile v dvokrožnem ligaškem sistemu. Prepričani smo, da bodo tekme zanimive in da bo tekmovanje popestrilo športni utrip doline.
Pomembno obvestilo za starše mlajših dečkov (do 10 let): Če ima vaš otrok željo igrati nogomet, redno vaditi in kasneje tudi tekmovati, pokličite na GSM 041 669 227 (Kuplenk).
ZŠO Dobrepolje želi vsem društvom in posameznikom prijetno rekreacijo na prostem in vas vabi, da se vključite v rekreativne in tekmovalne programe društev.
Pripravil: Kuplenk Alojz
Krmljenje prašičev s pomijami
Opozarjamo vse nosilce dejavnosti, katerih ostanek tehnološkega procesa so pomije, da jih smejo oddajati kot krmo za prašiče le v obrate, ki so registrirani pri Veterinarski upravi Republike Slovenije. To pomeni, da ustrezajo pogojem, ki jih za tovrstne obrate predpisuje NAVODILO o pogojih za uporabo pomij za krmljenje prašičev (Ur. List RS, št. 95/00).
Istočasno pa rejce prašičev opozarjamo, da je hranjenje le-teh s pomijami prepovedano, razen če so pomije nabavljene v obratu za obdelavo pomij, ki je registriran pri Veterinarski upravi Republike Slovenije.
Zgoraj omenjeno NAVODILO je v veljavi že od 1. 1. 2001. Izdano je bilo zaradi preprečevanja in zatiranja klasične prašičje kuge, ki se lahko širi tudi s hranjenjem prašičev s pomijami in ker od 10. 11. 2000 prašiči niso več zaščiteni proti tej bolezni s cepljenjem. Od omenjenega datuma dalje je cepljenje prašičev proti klasični prašičji kugi v naši državi prepovedano!
VETERINARSKI INŠPEKTOR dr. Rozalija FUCHS, dr. vet. med.
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče in stare mame
TEREZIJE MEGLEN roj. MURGELJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in sosedom, ki ste se poslovili od nje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, kakor tudi za vse darovane sveče, sodelavcem KPL za cvetje, izrečena soža-Ija in prispevke, ki ste jih darovali za svete maše in zanjo
molili ter darove za cerkev. Hvala tudi dr. Mariču, sestri Ljubi ter patronažni sestri Mariji za nesebično pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in za obisk na domu. Hvala Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepo zapete pesmi, Strahovima z Vidma za pogrebne usluge, kakor tudi vsem drugim, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Posebna zahvala vaščanom, ki SO jo obiskovali na domu in ji lajšali težke trenutke in vlivali pogum. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: sin Štefan z ženo Jožico, vnuki Štefan, Robert in Jože
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in deda BOGDANA SMRKETA st.
se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku Francu Škulju, Planinskemu društvu Dobrepolje in g. Romanu Gač-niku.
Vsi domači
36
Oglasi
april 2003
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
- izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
- izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781 -03-28
^»nadaljevanje s str. 34
To so: Erik Strnad, ki obiskuje malo šolo, Sara Purkat in Rok Mavric, 1. razred, Nika Žgajnar, 2. razred, Lidija Vrščaj, Blaž Somrak in Luka Mavric, 3. razred, Renata Jeršin in Peter Blatnik 4.a razred, Matej Malavašič, 5.b razred, Bekim Krupič, 6.b razred in Matej Lenarčič, 8.b razred. Vsi so že opravili izpit za 8. in 7. kyu. Pogoji za treninge v OŠ Dobrepolje niso idealni, saj treniramo v "avli" med učilnicami. Treninge motijo učenci, ki prihajajo in odhajajo iz učilnic. Upamo, da se bo v naslednjem letu našel kakšen prost termin v telovadnici, kar bi omogočilo bolj kvalitetne treninge in s
tem tudi večje tekmovalne uspehe v prihodnje.
V soboto, 15. marca, je v Šenčurju pri Kranju, pod pokroviteljstvom Karate zveze Slovenije potekala 1. tekma za pokal Slovenije v karateju. Član Bekim Krupič je uspešno prestal ognjeni krst na državnem tekmovanju in osvojil odlično 5-8. mesto v borbah. To je dober obet za v prihodnje in odlična motivacija tudi za mlajše.
Vabimo vse, ki vas zanimajo karate veščine, da se nam pridružite.
Shotokan karate klub Grosuplje Sekcija Videm-Dobrepolje Uroš Perme
KMETIJSKA ZADRUGA DOBREPOLJE z.o.o.
Prodamo zazidano stavbno parcelo v velikosti 1750 m2 v centru Vidma.
Informacija na tel. 01-7807-204 od 7. do 15. ure.
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o,
FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPOVI -PREDELNE STENE PO SISTEMU
kmif
@rmstrong
MERKUR,
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35,1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.