Učitelj Ljudomil v nadaljevalni šoli. z. Rosa, slana. Ljud. Zadnjič smo govorili o vodenih soparih, povedal sem vara, da se ti sopari, kodar se ohlade, zopet spreminjajo v tekočino, saj ste že večkrat videli, kedar so mati toplo jed pokrili z okrožnikom, da so se na okrožniku naredile rosne kaplje; naša oblačila, kedar smo lepega spomladanskega ali pa jesenskega časa zunaj pod prostim nebom, postanejo rosna, ker se vodeni sopari, proti večeru, kedar zrak postaja bladnejši, ohlade, zgoste in se naših oblačil prijemljajo v prav diobnih kapljicah. Sedaj pa povejte, kakšna postanejo okna v hiši na večer ali sploh, kedar se zunaj zrak ohladi? Učen. No, to dobro vemo, steklo v oknih se začne potiti. Ljud. To je že prav! Ali pa veste, zakaj in kako se to zgodi? Učen. I, zato, ker je zunaj merzleje, kakor v hiši. Ljud. No, to je že nekaj. V sobah, kjer več ljudi prebiva, je veliko vodenih soparov. Kedar se okna ohlade zarad zunanjega merzlejega zraka, ohlade se tudi sopari, ki se dotikujejo oken, ko se pa oblade, spremenč se v majhne kapljice in tako postajajo okna od znotraj rosna, ali kakor pravimo, šipe na oknih se pote. No, sedaj pa še nekaj! Kakšen postane kozarec, če po Ietu v gorki sobi vanj vlijemo studene vode- Učen. Vsi na enkrat: Kozarec se začne potiti. Ljud. To je res, a povejte zakaj? Sedaj pa vsi omolknejo, \~ učenec Razumen se oglasi, ter jame govoriti, Učen. Po studencih je po letu voda navadno bolj merzla, kakor zrak, če se tedaj merzla voda vlije v stekleno posodo, steklo se hitro ohladi, obladiti se pa morajo tudi dotični sopari, in ohladivši se, spreminjajo se zopet v kapljice, ki se prijemljejo steklenice, Ljud. Pravl Toda, do sedaj ste le bolj povdarjali ohlajenje zraka.Ali to ohlajenje ni odvisno samo od razhlajenja, temveč tudi od mno-žine vodenih soparov, ki so v zraku. Čim bolj je navzet zrak vodene pare, tem bližej je njegova temperatura oni stopinji, pri kateri se začenja para spreminjati v vodo, ali tem manj se mu je treba razhladiti, da je z navzočno vodno paro popolnoma nasiten, in da se potem para spreminja v vodo. To stopinjo toplote imenujemo temperaturo rosenja. Koliko se mora zrak ohladiti, da se spreminja para v vodo, to lahko poskusimo. Tukaj imam toplomer, postavim ga v steklenico vode, zdaj prav merzle vode prilivam toliko časa, da se steklenica začne potiti. Temperatura, pri katerej se to začenja, se imenuje temperatura rosenja. Toplomer tukaj v sobi kaže 16°, v steklenici pa, ko se je začela potiti je kazal le 10° — toraj zrak se mora splob ohladiti do 10°, da se rosenje more pričenjati. Ce je toraj spomladi ali jeseni zračna temperatura 11°, temperatura rosenja pa 10°, treba je, da se zrak le malo malo o-hladi in sopar se spreminja v vodo; taka sapa je zelo vlažna. Ce pa je po leti zračna temperatura 21", a temperatura rosenja vendar le 10°, ima zrak sicer ravno toliko vodene pare v sebi, kakor prej omenjenega spomladanskega dne, vendar se nara po leti sapa zdi suha, in zrak se mora ohladiti od 21° do 10°, da se sopar spreminja v vodo. Ali bote to razumeli? U č e n. To bo za nas morebiti še pretežko, vem pa, da se spomladi in jeseni veliko popred nareja rosa na oknih kakor pa po leti. Zakaj pa posebno lepa spomladanska ali jesenska jutra pada toliko rose? Ljud. Prašal si, zakaj rosa pada? če praviš pada, ne smeš misliti, da bi res iz ozračja padala. V starih časih so pač mislili, da rosa, kakti dež pada na zemljo; zopet drugi, posebno učenjaki, ki so se bahali, da znajo delati zlato, imenovali so jih albimiste, ti so mislili, da jo zvezde izžarivajo — da se izceja iz zvezd. Prirodoznanci 17. stoletja so skoraj brez izjeme učili, da rosa leze iz tal. Da je rosa merzla, vedel je že slavni zgodovinar starega veka, Herodot po imenu, ki o krokodilih poroča, da po noči gredo v reko (Nil), ker je njena voda gorkejša od rose. V preteklem stoletji še le je neki Anglež pervi natanko preiskoval temperaturo rose, ter pervi spoznal in jasno izrekel, da toplota, ali prav za prav merzlota, vzročuje roso. Po solnčnem zahodu in čez noč se zemeljsko poveršje zarad izžarivanja toplote močno ohladi, ohlade pa se tudi zračne plasti, ki so z razhlajeno zemljo v dotiki, vodeni sopari se zgostijo, se izločijo iz zraka in premene v kapljivo tekočino, ter se v podobi majhnih kapljic vležejo in pobesijo na vse stvari, katerih se neposrednje dotikajo. U č e n. To nam je popolnoma jasno, toda zakaj pa niso vse stvari enako rosne, nekatere na pr. trava ali listi na drevesih so posebno mokre, a les ne toliko? Ljud. Povedal sem vam že, da različna telesa ne izžarivajo enako hitro toplote, nekatere stvari se silno hitro in močno razblade, nekatere pa počasi in prav malo. Kolikor hitreje in močneje se stvari ohlade, toliko več rose se na nje obesi, in prav zato so nekatere stvari z roso čez in čez oblite, poleg teh so pa druge skoraj suhe, ali pa se je le inalo majhnih rosnih kapljic na nje obesilo. Hrapava telesa toploto bitreje izžarivajo, toraj se bolj oblade, kakor prav gladka, in se na una več rose obeša, kakor na ta. Trava, listje na drevji, pesek in sipa se po noči kaj raočuo oblade, zatoraj so zjutraj z večo roso pokrite, kakor terda tla iz ilovice ali kamenja, in ta zopet z večo, kakor kovine, ki vse, priraeroma jako počasi, toploto izžarivajo. Učen. Zakaj pa rose ni, kedar je oblačno? Ljud. Pri oblačnem nebu oblaki pomanjšajo, ter zaderžujejo, kakor gorka odeja, izžarivanje toplote v merzli svetski prostor, poveišjc zemeljsko z vsetni stvarini na njein se ne more tako razhladiti, kakor pri jasnem nebu. Posebno velika rosa se nareja v jasnih poletnih nočeb, (takrat namreč oblaki ne branijo izžarivanja toplote iz zemlje), zlasti po priniorskih straneb vročih in zmerno toplib dežela, koder večkrat dcž nadomestuje, kakor n. pr. ob perzijskena zalivu, rudočem ali arabskem movji, v severnem Egiptu, pri Aleksandriji, v Siciliji itd. Po nekaterih suhih pokrajiuah in brezvodnib. pušavah, ki so daleč od jczer in morij ali velikih rek, kjer je zrak sub, pa je malo pada, ali pa nič. Zakaj pod košatinii drevtsi ni rose, če je drugod še tako vclika ? Učen. Zato, ker košata drevesa izžarivanje toplote zaderžujcjo, zemlja in druge stvari se pod njiini tako ne oblade. Kako pa je to, da takrat ne pada rosa, kedar je vcter, naj bodo nofi še tako jasne in hladne? Ljud. Kedar piha veter, takrat zračne plasti, ki bo se na stvaieh ohladile, hitro dalej žene in druge topleje na njihovo mesto pripiha, in tako zaderžuje, da se ne morejo obladiti do temperature rosenja. Zakaj se pa spomladi, kedar vse lepo cvete, ali pa jeseni, kedar še ni vse dozorelo, bojimo lepih in jasnih noči? U č e n. Takrat smo vedno v strahu, da bi ne Trilo slane. Ljud. Ali veste, kako se slana nareja? Učcn. Če so se stvari, na katere rosa pada, močno ohladile pod ledišče, zmerzne rosa, in ta zmerznjena rosa se imenuje slana. Kako pa se nareja ivje? 12* Ljud. Časih se po zimi, ali pa spomladi vodena para iz zlo merzlega zraka, iz megle izločuje, smerzne, ter v premalih kristalih, navadno v podobi iglic, pobeša na razne stvari na zemlji, n. pr. na drevje in strehe, to je tako imenovano ivje ali inje. Kadar dalj časa dežuje, nareja se srež iz nebrojno veliko ledenih iglic.