Zcmljcpisjc v ljudski šoli. (Glej ta spis v lanskem tečaji!) Mična ta pokrajina, kteresrednja visokost iznaša 1200', deli se na sledeče predčle: a. na goratino litijsko meil Savo in višnjegnrsko cesto s kotlino Iitijsko na severji in s široko dolino reke Mirne (mokronoške) na jugu; b. na pogričjc trebanske ob obeh straneh novomeške ceste nied zgornjo Mirno na severo-vzhodu in zgornjo Kerku do nje zavoja pri Soteski na jugu; c. na goratino mokronoško, ktera se je deržf s kerškim poljem na jugo-vzhodu, pa d. na G o rj a n c e za doljno Kerko na hervaških mejali. a) Litijska višava je 4 uiilje dolga, 1 milješiroka, nagnjcna na vse strani in sega na zaliod do Ljubljanc, na vzhod tje do Save. Herbte ali grebcMic ima tri vštric deržeče in široke. Na najsevernejšem koncu je Kum ali Holm, \z visoke planote vzdigujc se nad samo Tavo pri Zagorji 3846'. V savski dolini ima Zagorje 834', Sava sania 648', na južnem kraji ob Ijubljanski cesti imajo Smarje 1617', Višnjagora 1262. V mokronoški dolini iina Mirna 787', potok Mirna nad izlivom v Savo 600'. b) V trebanskem pogričji ali berdji, ki je videti kakor čudna zmes riolinic ali rup, iuia cesta med Trebnim in Mirnopečjo 1102'. V dolinab ima Trebno 877'. Na zahodnjem nagibu (h Kerki) ima izvorKerke 870', Novomesto 608' vis. c} Goratina mo kronoška take tvorbe, kakoršne lUijska, dosega na glavnem herbtu in sicer na zahodu nad Dobencem, kjer se derži trebanske (goratine) 1711' visokosti, v sredi nad Trebelnom 1092', na vzhodu v Novigori nad Družemi 1800'. — Na vinorodnem 2'/2 niilje dolgrm in 1'/a milje širokem kerškem polji ima Kostanjevica 441', Sava pri Sevnici 540', pri Brežicah stajerskih 414'. d) V sprelepih Gorjancil), ki kažejo lične kljukaste obrise pagozdnate rebri n dokaj razrastki, obrobljaje 2'/2 milje na dolgo kerško polje, iina najviši verh Trebež južno od Kostanjevice 2543'. Sedlo na cesti med Novim mestom in Metliko je še 1980' visoko. J. Kakoina pa je druga dolenska stran? 0. Vso drugačno podobo dobiva Kranjsko za kerško dolino in na zaliod od Višnje gore, če potegnemo ravno čerto od Severina (hervaškega na Kolpi} k Gabru (Gabrovcu) v metliškem okraji, in če se ozremo po globoki dolini čermošniški h Kerki proti Soteski in če se ozremo na severo-vzhod okoii stenue apnenčne brežine. Gorjanca najdemo pogričje vse drugačne sestavc. Neravne planote so primeroma tu 1200' visoke ter imajo nizke in kepaste verhe, ti pa napolnujejo dolge in globoke (600—350') so doline, ktere se odpirajo ali h Kerki ali h Kolpi. Ta kraj se imenuje sploh metliško aličernomeljsko pogričje. Naj višja ^la severja (1000—1200'), valovila ravnina je primeroma 800' (doline 300—350') visoka, dasiravno se vzdiguje iz nje kepa Cirnika 2628' visoko. Metlika stoji sarao 592', Cernooilj (na Lahinji) 458'. Breg reke Kolpe ima na jugu pri Vinici 487', nad ustjem Kamenice na meji 328'. Metliška berdovita stran je torej najniža v deželi. J. Dosihmal ste mi pravili od gorenskih in nekaj od dolenskih gora, povejto mi še kaj od drugih krajev, ktere še nisva v niislih imela! Oče govore dalje: 3. Nad metliškim pogričjem pa nad dolino gomje Kerke na severo-zahod in od Višnje gore do Babne gore na IjubIjanski ravnini začenja povsod s skoro stermimi stenami od poprejšnje popolnoma različna pokrajina, sestavljena iz visokib gozdnatih planot in širokih na jugo-vzhod stegnjenih berd, med kterimi leže tudi na jugo-vzhod deržeča, kamnita korita in globoke doline s ponikvami. Ker jej manjka virov in tekočih vod, imenujejo to stran Suho Kraj ino. Na severji vzdiguje se stermo s skalnatami verhi nad Ijubljansko ravnino, na zahod odkazujejo jej mejo (goropisno in geologiško) planinska, cirkniška pa loška dolina; na jug sega nje tvorba povsod za Kolpo na Hrvaško in na Krajino vojaško ali Granico. To stran pokrivajo veliki gozdi, vendar nima potokov, ki bi po verh zemlje tekli, njene vode, kar jih je, so vse ponikvarnice, ki časi prihajajo, razun treh tekočih na sever v Ljubljanico in reke Čubranke, ki teče v Kolpo; vzrok temu so različni viseči skladi, kteri se tako čudno prepletajo in podirajo. Viših planj in herbtov se šteje v tej strani čez 10, in vsa ta sestava derži od severo-zahoda na jugo-vzhod. V tej strani so veliki bukovi gozdi, suhe doline in kotline pa globoki debri; tekoče vode se izgubljajo tii v votline in požiravnike, tam zopet previrajo na dan, verhovi in gorske kepe so zeld različne, trate in pašniki zlasli po planjah so zeld prostrani; vse to podaja tej pokrajini nenavaden obraz. Planote in berda so navadno 2—3000', kotline 1400', globokejše doline 800' visoke. Nagnjena je samo na severo-zahod in jugo-vzhod (k Ljubljanici pa h Kolpi.) (Prih. dalje.)