.	
1 VJ / ^	4.					[C?®*!		B »C j
S. CONGREGATIO DE PROPAGANDA PIDE
Ex Civitate Vaticana, 18 aprilia 1953
Prot. N. 1425/53
(Mcntionem fadas, quaeso, huius nuracri in tua reiponsionc).
Reverendissime Domine,
vul'
Nuntium de trigeaimo anniveraarlo ephemeridis periodicae, go "Katoliški misijoni " denominatae, gaudio nos replevit. Anno eni® 1923 Conventus oatholicus nationalis Slovenus, inter alias deliberati nes introduotas, etj.am propoaitum de magia promovenda notione miaai°' num inter populum Sloveniae ratum habuit, et, ad finem illum uptius conae^uendum, memoratae ephemeridis misaionalia edendae neceaaitati aatiafeoit.
Eiusdem fundator ceterique cooperatorea satagebant, ut not?D, facerent problemuta misaionalia iuxta formam mentia leotorum, ut i® aia amorem erga miaaiones exoitarent ad materialiter quoque miasion®3 adiuvandas utque pro missionibus orandi debitum promoverent. Ultim0® bellum externum ephemeridis periodicae decorem quidem imminuit ill®®' que una cum multis filiis Sloveniae exailium oapere et ad tempua i® Argentiniae statu hospitalitatem quaerere coegit.
Sacra igitur haeo Congregatio, quae omnia et singula negot^ ad Fidem in universo mundo propagandam pertinentia cognoacit, fovet commendat, hac recurrente oocasione, res, quaa per sex luatra ephe®e' ria de re misaionaria optime edidit, laudibua effert atque libi hodi no redactori de diligentia et dexteritate, in ephemeride ad melior6® pj/ ordinem in dies redigenda adhibitia, impenae gratulatur. Idem Sacru® g caaterium auapioatur, ut eadem ephemeria mox ad cunabula redire ibi<J maiore quidem studio apiritum missionalem diffundere possit.Leotori® et oooperatoribus vero ominamur, ut, in his peouliaribus iubilaei iunctis, religionis noatrae praeatantiam penitius cognoacere vaiesJit' ardentea praeoones aotionis misaionalia evadant, dent nobia apem q.u° citiua inter populum Sloveniae amor erga miasionea in diea augeatuT atque ipaa gena omnea apoatolatua misaionalia formaa ita amplectatuf
ut nobia ob exoptatum illum progreasum vehementia gaudii cauaa exo
Quae dum Tibi aignificare aatago, aumma cum reverentia sU
tat’
V'1
signor
Rev.mo D.no Ladislav LENČEK Calle Coohabamba 1467 BUENOS AIRES Argentina
Dominationi Tuae Reverendissi®®® addictiaaimua in Domino /Tj
(007,



Pismo Svete kongregacije za širjenje vere ,,K.atoliškim misijonom" za trideseti6*11 Tu kopija izvirnika v latinščini, drsno slovenski prevod.
Sv- KONGREGACIJA za širjenje vere Prot. štev. 1425/53
Velečastiti gospod!
Iz Vatikanskega mesta 18. aprila 1953.
, Sporočilo, da obhaja misijonska revija „Katoliški misijoni" svojo .ridesetletnico, nas je napolnilo z veseljem. Katoliški shod leta 1923 Je namreč med drugim odobril tudi sklep, naj se med slovenskim na-?.°m bolj razširja misijonska misel. V čim bolj uspešno dosego tega CllJa je poskrbel, da je začela izhajati imenovana revija.
Ustanovitelj in sodelavci revije so se trudili, bralce primerno seznanjati z misijonskimi problemi, vzbujati v njih ljubezen do misijonov, da bi jih tudi gmotno podpirali, in oznanjati dolžnost molitve misijone. Zadnja vojna pa je najprej prisilila revijo, da je bila na '^naj bolj skromna, nato pa, da se je morala skupaj z mnogimi sinovi ‘Ovenije podati v begunstvo in iskati začasno prebivališče v Argentini.
Ta sv. kongregacija, ki vse, kar je v zvezi s širjenjem vere po ®Vetu, pozna in priporoča, daje ob tej priliki reviji priznanje za vse, je v teh 30 letih o misijonstvu tako dobro priobčila. Tebi pa, da-asnjemu uredniku, iskreno častita za vso marljivost in spretnost, ki z Jima revijo iz dneva v dan dvigaš in zboljšuješ. Ista sv. kongregacija el1, da bi se revija mogla kmalu vrniti v svoj rojstni kraj in tam še večjim prizadevanjem širiti misijonskega duha. Bralcem in sodelav-em pa želimo, da ob tem jubileju še bolje spoznajo vrednost naše ere m postanejo goreči apostoli misijonske akcije ter nam tako dajo Panje, da se bo ljubezen do misijonov med slovenskim narodom bolj ohvi j ve^aia ifi da se k° slovensko ljudstvo še bolj zavzelo za vse ime misijonskega apostolata, v naše veliko veselje.
želeč Ti to sporočiti,
beležim z velikim spoštovanjem
Tvoji velečastitosti v Gospodu vdani
^6ječ. gospodu Ladislavu Lenček pa le Cochabamba 1467 renos Aires
ArSentina
P. Kardinal Fumasoni-Biondi, prefekt
tPhilippus Bernardini, tajnik
NUESTltO TRIO CHINO
El celo apostolico en pro de la pro-pagacion del Reino de Christo, no se ex-tinguio con la desaparicidn de los dos grandes misioneros eslovenos: Federico Baraga e Ignacio Knoblehar. El abnegado ejemplo de estos dos pioneros del Evan-gelio entre los indigenas indios y africa-nos levanto mas bien un numero brillante de jovenes quienes decidieron sin v.aci-lacidn alguna seguir las sendas de sus precursores, ofrecer todo, tambien sus vidas si fuera necesario para que la buena nueva de paz y de amor que ya durantc dos mil afios enscfia la Iglesia, llegue hasta los ultimos y mas aparta-dos rinconcs de la tierra.
Es por eso que los eslovenos, apenas transcuridos tres decenios desde que Baraga y Knoblehar recibieron el premio mas grande de su infatigable Iabor de las manos del Misionero Supremo en el cielo, podemos contar en el lejano Orien-te, en la misteriosa tierra del Dragon dorado, en China, con otros tres misioneros, que de un modo especial sobre-salen en el horizonte de nuestra accion misionera. Es el famoso trio chino que lo forman los misioneros franciscanos: P. PEDRO BAUTISTA TURK, P. VESELKO KOVAČ y P. ENGELHARD AVBELJ. Nue^tro trio chinp, orgullo y ejemplo. Los tres continuan en la mišma fila de los grandes misioneros eslovenos, donde los abanderados son Baraga y Knoblehar. Igual que el Apostol dc los piel°s rojas y Abuna Soliman, el Padre de los negros sudaneses, el trio chino con su Iabor sobrehumana en pro de la victoria del Reino de Cristo entre los chinos, hizo lucir ante la Iglesia y ante el universo el nombre de un pueblo pe-queno que justo por la ciclopea obra de sus misioneros logra su vcrdadera gran-deza moral y espiritual en el concierto de las naciones grandes. Los tres grandes misioneros, componentes del trio chino, son las primeras flores de una rica y abundanic primavera misional, alla en los principios del presente siglo. Eran
ellos que hicieron volver los oj os de 1°9 eslovenos hacia las tierras del lejano Oriente; eran ellos que al pueblo esl°' veno le ayudaron para revivir dentro de su ambiente, tan profundamente cato-lico, el verdadero sentido del deber y actuar misional, que justo hoy en ChinBi en tan auspiciosa “Mision de Baraga"' organizada y conducida por los lazaristas eslovenos tantos frutos promctia. Hoy .apenas, ya transcurrido časi medio sigl° nos es posible apreciar en su verdadera grandeza y esplvndor la gigantesca la' bor de esos tres pioneros eslovenos en las misiones chinas.
El paraiso de arroz, China amarill®/ despues de la famosa revolucion de 1°® boxers, alla por el ano 1900, surgia a 1® vista del catolicismo universal com0 tierra de promisidn para la Iabor mi' sionera. No es de extranarse, si el joven francescano, P. BAUTISTA TURK al oir las palabras de un obispo misionero> visitante en su epoca de Eslovcnia, profit0 decidio partir rumbo a China. A pešat de su salud precaria y quebrantada, tra* bajaba, sin conocer descanso alguno dfi' rante 44 anos en la Prefectura de Han' kow. Sus superiores, conocedores de sU celo apostolico y de su elevado espiritU organizador, mandabanlo siempre a 1°9 puestos de vanguardia. Son muy poc°* misioneros quienes pueden mostrar tan' tos y tan excelentes exitos como justo le ocurre al p. Turk, quien en un solo lugat bautizd mas de diez mil personas. E® esto, la semejanza con el gran Barag* es extraordinaria. Su obispo en Hank°'G p. Eugenio Massi OFM ha exaltado l°s cxitos de nuestro misionero con la s*' guiente frase: “Si tuviera diez padre* Bautistas, bastarian para mi vicariato-En el suburbio de Hankow edifico p. Turk la hermosa iglesia de Cristo Rey con l°_s aportes eslovenos. Murio durante la ul**' ma guerra, en 1944, ha j o la triste ocupa' cion japoncsa. En los anales del vicariat* quedo inscrito como “vir zelo apostolih et paupertatae francescana pracclaru* — varon del celo apostolico y preclat* en su pobreza franciscana.”	—n j—-
SPOMINI NA KATOLIŠKE MISIJONE
l3rav gotovo bi jaz brez slovenskih »Katoliških misijonov" ne bil danes tu V misijonski deželi. Kako to?
»Katoliški misijoni" v trstu
»Katoliške misijone" poznam že od vsega začetka, že kot misijonsko prilogo »Bogoljuba", ob koncu prve svetovne vajne. Pri nas doma smo potom poverje-mstva tržaške Marijine družbe v ulici 'Sorta prejemali poleg Bogoljuba tudi asnik presv. Srca Jezusovega, in ko so ’’ atoiiški misijoni" izšli kot samostojen y ese<nik, tudi te. Tista leta je bil slo-. enski tisk na Primorskem že preganjan m tudi verske tiskovine niso bile izvzete. , 0 Je bil tudi razlog, da jih nismo pre-emali naravnost na domači naslov, ker 'kj ® tako upali, da tvegamo manj številk, oi nas sicer zgrešile. Tako sva najedena! stopila z bratom Marcelom po ^^deljskem popoldanskem opravilu pri ‘ Jakobu še v ulico Risorta po tisko-ne. Zgodilo se je seveda, da sva odha-a Praznih rok, bodisi radi zamude na ^°®ti alj ker so se paketi ,,izgubili". Pri-Ja‘l s° pač iz inozemstva... Izguba v', e številke je povzročila nenadomest-Praznino: prikrajšan sem bil naj-*'J zaželenega br.anja in ob letu je ala vrzel v zbirki celotnega letnika.
»v Kar me je najbolj privlačilo v „Kato-Ua -1*1 m's'jonih“, so bila pisma misijo-rJev, in od teh omenjam na prvem i estu ona častite m. Ksaverije Pirc. Če jjj. lnoSel, bi jih rad še enkrat bral. Ta-„ at Je tudi g. Kerec, poznejši monsi-šlf°r’ 7lnoS° dopisoval, in naši franči-t;	kitajski misijonarji. Sploh sem v
j * debi poznal samo Kitajsko kot misi-tak ° deželo. ..Katoliški misijoni" so dia rat scznanjali bralce tudi z „našo sl	katoličani, živečimi med pravo-
Vn*mi na balkanskem jugu. Bil je ta-bj| to Pravi misijonski problem, ki je s v teku let dokaj ugodno rešen, pa so i^neje ..Katoliški misijoni" posvetili JUcno ..zunanjim" misijonom.
DALI SO Ml MISIJONSKI POKLIC
Ob ..Katoliških misijonih" se je tudi v meni začel buditi misijonski poklic. V začetku si nisem upal misliti na nekaj tako vzvišenega. Bral sem. kako se iz Ljubljane odpravlja na Kitajsko lazarist g. Alojzij Mlakar in z njim tudi misijonski brat Martin. Ko sem še prebral brošurico ,,Redovniški poklici"^ sem tudi že vedel, da morem prositi za vstop v Misijonsko družbo (lazaristi) kot misijonski brat. ..Katoliški misijoni" so me tako privedli v redovni poklic.
V MISIJONSKI TISKARNI
Jeseni leta 1929 je v Misijonišču v Grobljah začela obratovati Misijonska tiskarna in moji spomini na »Katoliške misijone", ki so se do tedaj tiskali v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, se tu tesno spajajo s spomini na njo. Kot brat-novinec sem bil menda prvi določen za tiskarno, ko sem že par mesecev preje pomagal monterju snažiti in znašati skupaj razstavljene dele prvih
Pisec tega članka br. Karel Kerševan CM
tiskarskih strojev, iz katerih je tistega novembra izšla kot prva 2. številka »Katoliških misijonov" letnika 1929/30. Takrat sa je namreč letnik Ziačenjal z oktobrom .ali Misijonsko nedeljo. Okolje, v katero sem prišel, je bilo zame novi svet. Od doma sem poznal le delo v prosti naravi z motiko, ali, kakor pri nas pravimo ,,šapo‘‘ v roki in v poletju s težkima zalivačama. Tudi v Grobljah so me predstojniki najprej zaposlili na samostanskem vrtu, s katerega sem uhajal v nedovršene prostore tiskarne ter ogledoval težke razmetane dele strojev in si nisem mogel razložiti, kako more priti iz njih tiskan papir.
Proti koncu tistega oktobra je prispel težek zaboj, iz katerega smo izluščili prvi stavni stroj, ki je že par dni nato začel delovati. Seveda je bilo začetnih težav čez mero, ker smo bili vsi, razen g. ravnatelja in delovodje, popolni ne-vedneži v tej stroki. Velike neprilike nam je povzročala elektrika domače proizvodnje in deloma iz bližnje žage.
TISKANJE „KAT. MISIJONOV"
Jaz sem se kot bodoči strojnik vadil na »srednjem" stroju najprej s tiskanjem štirih strani ovitka »Katoliških misijonov". Seveda v začetku je šlo precej papirja v izgubo, zlasti ker smo tiskali dvobarvno in je morala vsaka pola štirikrat v stroj. In naklada takrat ni bila malenkostna: če se ne motim, 22.000 izvodov. Prav dobro vem, da smo n. pr. »Misijonskega koledarja" tiskali naslednje leto 25.000. — Ko je bil prvi ovitek dotiskan, je prišla na vrsto notranja pola, 16 strani naenkrat na »velikem" stroju. Pola papirja je bila sedaj še enkrat večja, torej nova vaja, da si pridobim potrebno spretnost pri vlaganju. Prava katastrofa je prevečkrat nastala, ko mi je stroj ušel na »prazno" ali mi raztrgal ali zmečkal polo; hujše je celo bilo, ko mi je pola ušla med valje. K sreči je šla ta pola le dvakrat v stroj, kar je vendar dalo 41 tisoč vložkov ob dani nakladi.
Dotiskana pola je šla v druge roke v zgibanje, šivanje in obrezavo. Tako so
nastajali pred mojimi očmi prvi »Katoliški misijoni", pripravljeni, da se razkropil0 v svet in oznanjajo veliko misijonsko misel vsem, ki so sprejemljivega src*-Imel sem veselo zavest, da že precej n®-posredno sodelujem z resničnimi misij^* narji. In ko sem pozneje prišel iz stroj' niče, kjer so me počasi nadomestili drugi, v stavnico, in so mi tam prišla v rok® resnična, iz rok naših slovenskih misij0' narjev izšla pisma, sem se jih dotikal z nekim svetim spoštovanjem.
Petnajst let in pol sem tako najtesneje sodeloval z vsemi uredniki, ki so s* sledili do usodnega aprila 1941 pri »Katoliških misijonih" in »Misijonskem koledarju". Bil sem edini, ki sem ostal * Misijonski tiskarni ves čas njenega obstoja. Bila je to doba največjega mis*' jonskega razmaha na Slovenskem *n vedno me je bolelo pri tem, da je bil® naše Primorje skoro odrezano od teg® misijonskega podviga. Bil je čas, ko j® četrtina naklade »Katoliških misijonov odhajala na Primorsko, kjer Je pa P0' zneje po sili razmer število naročnik0* od leta do leta stalno padalo. In to se j* v tiskarni močno poznalo. Ves čas j® tržaška Marijina družba v ulici Risoft® zvesto držala in ostala vedno najmočnejša poverjenica.
»MED DVEMA OGNJEMA"
Z leti se je oprema Misijonske tisk*®' ne stalno spopolnjev.ala in moderniziral*1 in delo se je vzporedno kopičilo. Avt®-matični ali napol avtomatični stroji 90 seveda zmogli mnogo več tiska kot P* ročno vlaganje. Pozneje so zato šli „Ka' toliški misijoni" mnogo hitreje skozi. v stavnici smo takr.at postali prepočasi®' Po čegavi krivdi? Meni je bilo rezerv* rano ustranjevanje ali »lomljenje" sta*' ljene tvarine, in ko so bili na vrsti ,,Ka' toliški misijoni" in sem se sklanjal n® svojim »čolnom", sem imel ob strani gospoda urednika i izdajatelja, ki 9* nista ravno lepo gledala. Zakaj? M®" težavice, kot pri vsakem delu. Gg. ure® niki so navadno precej zahtevni, sicer ® zase; gospodje izdajatelji pa zastopal
l
gospodarske interese podjetja. Jaz sem Pa moral ustrezati obema, ne da bi bili 1 tem iJKatoliški misijoni" kakorkoli oškodovani, na kar sem ljubosumno pazil nisem štedil pri tem »svojega" časa. ayka je bilo vedno več kot ga je bilo ogoče stisniti v določeno število strani, ar seveda ni hodilo vsem v račun. Mi-••n, da sem tako z božjo pomočjo spra-1 Preko svojega „čolna“ z večjimi ali . anjšimi težavami osem letnikov ,,Kato-'skih misijonov". Danes bi te letnike hjaV .ra<* ®e el,krat prelistal, pri čemer Pajbrže mnogo lažje pisal te spomine.
Z ODHAJAJOČIMI MISIJONARJI
v. ^ tistih letih med 1930 in 1940 sem el mnogo slovenskih misijonarjev od-Jati v misijone. Naravno, da so, če le ?Koče, prišli po slovo tudi h »Katoliškim j ls')°nom“. Kaj pravim, slovo, prišli so, a Se še tesneje povežejo z njimi, da se z rf0v.or'j° 2 urednikom o tem in onem v v kv v vza)eninega sodelovanja iz daljave Gr l'* bodočnosti. Prvi je odšel iz Um i- na Madagaskar naš prezgodaj la . *,ra^ Obreza, nato, da omenjam le tff*. brat Marcel v Kongo in leta v.' *nisijonarja gg. Jereb in Rupar na dr' 'aJsko, katerima so sledili pozneje še l .R'; Gg. jezuitski misijonarji, ki so od-do16 v V	80 tudi prišli pred odho-
jll*n * nam, kakor o. Poderžaj, br. Udovč ]jt^*ozneje še drugi ter nazadnje o. Ehr-
R^v M. Zalaznikove, ko je v spremni sv<)je ze priletne matere šla skozi ra.varno- Jaz bi bil takrat seveda naj-se S' ,Vae Popustil in odšel z njimi, tako Priu' 'e m'*° storilo. Pokorščina me je ePala na mesto k strojem, katere me „ ,ravnatelj noviciata g. Čontala kot •ho 'nCa ,iubiti bot orodje, s katerim tudi doma za razširjanje •j®Ka kraljestva na zemlji.
Ih, °* zadnji urednik, ob katerem sem Je V,*58* ac rra<J*ti »Katoliške misijone", l^dj, ^anji urednik, preč. g. Lenček *iuhv 8V' ®P°znal 8em Ka kot bogoslovca zad lans*tcKa semenišča, ko je včasih v ev' »Katoliških misijonov" pogledal
l‘rav dobro se tudi spominjam č.
v Groblje. Pozneje naju je skupno delo tesneje povezalo ob »Katoliških misijonih" in drugih misijonskih tiskovinah, ki so se postopoma množile, kot so se množili razni novi misijonski podvigi.
SAM V MISIJONE
Ker v novih razmerah nisem bil več potreben v našem misijonskem zaledju, me je g. Lenček, ki je med tem postal moj neposredni predstojnik, leta 1946 iz Rima ekspedir,al sem v Kongo, kamor sem menda najbolj spadal, čeprav sem svoj čas zidal gradove na Kitajskem. Zabičal pa mi je tudi, da moram iz Konga »pisati" za ,,Katoliške misijone" Ne vem več, če sem kaj obljubil, malo morda že. Ker pa imam sedaj že nekoliko izkušnje za seboj, bom rekel, da je bilo lažje »Katoliške misijone" tiskati.
Zamorski katoliški veljak iz Centralne
Afrike v družbi z misijonarjem
KAJ SO ,.KATOLIŠKI MISIJONI" NAM, MISIJONARJEM, IN VSEM ROJAKOM
Brez »Katoliških misijonov" bi se jaz počutil tu gotovo mnogo bolj osamljenega, zlasti ker nisem med svojimi. Tako Pa imam po njih zvezo, v kolikor naše slovenske razmere dopuščajo, z misijonskim zaledjem in vsemi ostalimi misijonarji. če bi bil v kaki stiski, bi mogel preko »Katoliških misijonov" prositi pomoči in vsa slovenska misijonska javnost bi bila alarmirana. Že tako, ne da bi prosil, sem deležen Vaše pomoči. Izrabim priliko, da se dragim slovenskim misijonskim sodelavcem in dobrotnikom iskreno zahvaljujem za Vaše molitve zame, za misijonarje sploh. Ni dvoma, da v posebni meri misijonar potrebuje nadnaravne pomoči pri svojem delu, zlasti misijonar duhovnik. In jaz je tudi potrebujem. Bog povrni torej za molitev, tudi za ono, ki jo boste še opravili. Zahvaljujem se tudi za delež, ki sem ga prejel od 2.000 dolarske akcije. V potrebi bi se vas skoro ne upal nadlegovati, ko sami živite v gospodarsko skromnih razmerah. Vendar, misijonar je moralno dolžan prositi pomoči, ker ne prosi zase, kajti vse, kar počenja, je usmerjeno v en edini cilj: graditi Cerkev, reševati duše. S prošnjo misijonar daje svojemu bližnjemu tudi priliko za dobra dela, in eno odličnih dobrih del je ravno miloščina.
V tem so torej »Katoliški misijoni" koristni misijonarjem, ko posredujejo zvezo med misijonsko fronto in misijonskim zaledjem. Oboji moremo tako več storiti v čast božjo in zveličanje duš in lastno posvečenje, mi tukaj pri neposrednem delu med pogani in vi vsi v zaledju, z vašo vsestransko podporo, s čemer si zbirate zasluženje pred Bogom. — »Katoliški misijoni" s svojo vsebino budijo pri čitateljih smisel in Iju-, bežen za misijonsko delo ter s tem posredujejo misijonske poklice. — »Katoliški misijoni" so za nas, skupaj z vsemi »Misijonskimi koledarji", ki so v preteklosti izšli, tudi nekak misijonski arhiv.
Upam, da vihre zadnjih let le niso vsega uničile v domovini in da se le še kje nahaja popolna zbirka vseh letnikov. »Katoliških misijonov", iz katere naj bi poznejši misijonski zgodovinar črpal podatke za svoje delo.
»KATOLIŠKI MISIJONI" IN BARAGA
Trenutno imajo »Katoliški misijoni" veliko in edinstveno nalogo, da s polno paro delajo do srečnega zaključka za beatifikacijo misijonarja in škofa Baraga. Nič ni mogoče prerokovati, kolik0 časa se bo še vlekla vsa zadeva; v največji meri pa je to odvisno od mere ltl kakovosti molitev, ki se bodo opravljale* zlasti kot prošnje za čudežna poseganja božje roke v naša dogajanja, po posredovanju svetniškega škofa Baraga. »Katoliški misijoni" nas bodo vedno in vedno spominj.ali, da imamo mogočnega Pr'-prošnjika v nebesih, in to velja si zapomniti in se dosledno ravnati po tem vodilu zlasti nam misijonarjem, ki nimamo najmanj potreb. Kdo bo bolje razumel in rajše pomagal misijonarju kot tisti, ki je sam bil najboljši in najvn.e-tejši misijonar! Zato bomo ob branj11 »Katoliških misijonov" tudi mi misijonarji krepili svoje zaupanje v moč Baragove priprošnje in primerno pomnožili svoje prošnje k njemu ob kritičnih primerih, ne zato, da bi Boga skušali* marveč zato, d,a se dokaže Baragovo P°' vcličanje, o katerem verujemo.
MOJA VOŠČILA...
Ob tridesetletnici »Katoliških misijonov" Boga zahvaljujem, da je tim1 meni dovolil prispevati kamenček k vsemu, kar je ta list dogradil na misijonski zgradbi svete Cerkve v preteklosti, in srčno želim, če je tako v božjih načrtih, da bi se skoro vrnil v doma00 zemljo med osvobojene in združene brate in tam vzbudil, vzgojil in napotil čim vec sinov in sestra kot božje poslance i*1 apostole v širni poganski svet, da b° bliže in bliže čas, ko bo en hlev in etl Pastir.
OČETOVA BESEDA
Misijonska okrožnica pija xii. „evangelii praecones"
Prevaja in razlaga Karel Wolbang CM. — Nadaljevanje
7. PROBLEMATIKA SOCIALNEGA VPRAŠANJA (Razlaga papeževega besedila v zadnji številki, str. 297—298)
VLOGA CERKVE V SOCIALNEM VPRAŠANJU
Odkar sta Adam in Eva izgubila Pravico do bivanja v raju, je postalo •JUno življenje na svetu težko. V potu sv°jega obraza sta si morala služiti ysakdanji kruh, zemlja je rodila trnje ln osat in v bolečinah je od tedaj žena r°dila svoje otroke, čimbolj se je člo-estvo množilo in zemljo napolnjevalo, embolj aktualno je postajalo urejeva-Jo medsebojnih človeških odnosov. Vsak ? 0Vek, ki je po naravi družabno bitje, e naletel po izvirnem grehu v sožitju s oclovekom na raznovrstne težave. Od-ranjevati te težave in nesoglasja, preprečevati družabne krivice, najprimer-eJo urediti vsa pereča vprašanja medvojnega sožitja je bila naloga svetne lasti, katere nositelj je država.
^ ustanovitvijo svete Cerkve je le-ta svojim edino zveličavnim naukom sto-a vse, da bi odpravljala sproti nasta-aJoče socialne zmote. Ob razpadanju j^^rializiranega rimskega cesarstva vj Prepričevala človeštvo o dostojanstvu , Veške osebe in neoddatnih pravicah, ki ’ ’ma, da je ublažila in počasi odpra-a suženjstvo. V srednjem veku je pre-ecila, da bi svet utonil znova v barba-mu. Ko so zageie mase hlepeti po uži-nJU bogastva, je z beraškimi redovi a a vsem zgled, kako je možno tudi v Sj*lj skromnih življenjskih prilikah ^ ecn° živeti. Enega pa ne smemo poza-'• Cerkev božja je ustanovljena za re-vanje neumrjočih duš za večno življe-so°	naivišja predstavnica Kristu-
je a ”a zemlji neprestano poudarja, da v reševanje socialnega problema v prvi tei ■ Zadcva svetne oblasti, katere nosi-p J je država. Za pravilno sožitje med
kv’jo in državo podaja prva zdrava
načela. Zavisi pa od modrosti oblastnikov in dobre volje podložnikov, da jih realizirajo, prenesejo v življenje.
TISOČLETNI SADOVI PRIZADEVANJA CERKVE
Kjer duh Cerkve prodre v globino človeških duš, je socialno vprašanje, ki stremi za odpravljanjem družabnega zla in najidealnejšo ureditvijo Človeške družbe, mnogo lažje rešljivo. Vzor imamo v prvi Cerkvi, kjer so njeni člani prodali, kar so imeli, in pomagali drug drugemu v sleherni potrebi. Cerkev upošteva vse rase, narodne običaje, način mišljenja in skuša z moralnim vplivom pomagati vsem do miru, procvita in časne sreče. Tako je z njenim naukom prežetih 11 preprostih ribičev šlo v širni svet in triumf iralo nad rimskim cesarstvom. V teku dveh tisočletij je pokristjanila številne narode z nepremagljivo silo notranje svoje moči. Vodena po Svetem Duhu bdi nad šibkostjo, ki je lastna padli človeški naravi, in navdihuje vse, ki so dobre volje, z duhom živega krščanstva. Bogata na tisočletnih izkušnjah pa tudi venomdr svari pred „utopijami“ enkrat za vselej izgubljenega raja na zemlji, ki ga dandanes mnogi zapeljani in pijani od kričeče propagande iščejo, dokler razočarani, onemogli in strti ne obstanejo na življenjskem potu praznih rok. Neizpodbitno drži, da je blagodejni moralni kvas katoliškega nauka priklical v življenje in ovekovečil bogate sadove krščanske kulture. Dovolj je živeti kako leto v misijonskih deželah, da katoličan kav otiplje razliko med katoliško deželo in poganskim svetom, čeprav je v katoliških deželah mnogo: odpadlih, ki pa vendar podzavestno še žive pod vplivom katoliške tradicije, v deželi.
TOLAŽILNI NAUK O OČETOVSTVU IN OTROŠTVU BOŽJEM
Otroci božji smo in nebeški Oče bdi nad našimi življenji. Ker Očeta ljubimo, se z veseljem pokoravamo njegovim zapovedim. On je pot, po kateri velikodušno hodimo. In čeprav razvijamo v družbi vsak svojo osebnost, se le trudimo, da nismo kot po puščavi raztresene karavane, marveč v Očetovi hiši bivajoči njegovi otroci. Zaupanje v nebeškega Očeta razpršuje naše dvome in neutemeljeni strah pred bodočnostjo. Mar bo pozabil na nas, če skrbi tako zvesto celo za lilije na polju in živali v gozdu? Skratka, vera v očetovstvo božje napravlja družbo vernih krepostno, veselo in nekako brezskrbno.
„KOT JAZ VAS LJUBIM SE LJUBITE..."
Zapoved krščanske ljubezni, ki je prva in največja, je najprivlačnejša značilnost katoliške Cerkve. Ta krepost povzroča v dušah, da ljubimo Boga nad vse stvari, svojega bližnjega pa zaradi Boga kot sami sebe. Značilno za katoliško karitas je, da je stopila vselej v akcijo posebno, kjer se je pokazala trenutno največja potreba. Zgodovina piše, da v poganskem Rimu ni bilo nobene prave bolnišnice, ne zavetišča za stare ali sirotišnice za otroke. Ljubezen prodirajočega krščanstva je posejala krščanski svet z imenovanimi ustanovami, v katerih ljubezen božja pridiguje iz Bogu predanih duš. Kdo je mislil na gobavce, dokler se jih Cerkev ni usmilila? Reveži so bili pred Kristusom prezirani. Dan.es mrgoli dobrodelnih ustanov, ki olajšujejo njihovo bedo.
Trdijo, da je tretjina francoskih mest dolžna hvalo za svoj obstoj redovnikom, ki so se naseljevali po mnogih gozdnatih krajih, krčili gozdove, razvijali poljedelj-stvo, zbirali okrog sebe razpršene rodove in jih urili v raznih obrtih. Pred leti je bilo nekaj sličnega izvedeno po redovnikih na delu Filipinskega otočja.
Na Kitajskem je med poplavami in državljansko vojno bilo dnevno ogromno
tisočev ljudi odvisnih zgolj od karitativnih prizadevanj duhovnikov in sestra-Čiang Kai Šek je ob nekem nagovoru mladim oficirjem-kandidatom takole dejal: „Danes vam nameravam govoriti o vzoru vaših življenj kot častnikov kitajske republike. Ta vzor je katoliški misijonar, kot ga najdemo na Kitajskem. Ti duhovniki so pošteni, vztrajni odločni, neustrašeni kljub vsakovrstnim oviram, neutrudni pri svojem delu."
Lepo je zapisal Pij XI. v okrožnici Mystici corporis: „Duh Odrešenikov, ki bo do konca časov prodiral v sleherni del Cerkve in aktivno v njej deluje, dvigu krščansko družbo visoko nad celotni naravni red."
ZABIČUJE VAŽNOST PRAVIČNOSTI, AVTORITETE, PRAVA
V	sebe zaverovani individualizem ifl svobodna tekma liberalnega gospodarstva sta močno prizadejala delavstvo-Cerkev zlasti po Leonu XIII. in Piju XI-v delavskih okrožnicah ponavlja zahtevo po socialni pravičnosti, ki naj postane temelj urejenega sožitja med delom i1) kapitalom. Dokler to ne bo doseženo, n* upati na zadovoljivo rešitev socialnega vprašanja, pa tudi ne na konec svet pretresujočih revolucij. Organizem družbe bo mogel uspevati le, ko se bo delodajalec zavedal, da je za delo dolžan delavcu odmerjati pravično plačo. Pravičnost je vsekakor pred usmiljenjem in miloščino in mora urejati vse odnose med delom in kapitalom.
Cerkev uči, da je vsaka oblast od Boga. če se tega zavedajo oblastniki i® podložniki, bo delovanje oblasti vselej v skladu s postavo božjo in pokorščina podrejenih oblasti vesela, čim oblast pre' žira Boga in njegovo postavo, postane vir trpljenja za podrejene in vsled p°^ manjkanja božjega blagoslova ne rodi trajnih uspehov pri vladanju.
V	sedanjem času obstoji nevarnost, da celi narodi zapadejo spet v barbarizem. Samodržci strahujejo ljudstva, osnovne človeške pravice so teptane, p0” godbe neupoštevane in prelamljane, med rasami obstajajo neupravičene napetosti
^arskim'-'Sk' m's'joni izvršujejo s svojimi obrtnimi, industrijskimi in drugimi gosposkega,mi «stan°vami silno socialno akcijo med azijskimi ljudstvi. Tu vidimo sloven-sa tz|janskega brata Ludovika Zabreta, ki z modernim traktorjem prevaža dragocene žitne snope, ki bodo dali kruha številnim sirotam
sk0laZ ike’ rev°luc'je pretresajo zemelj-EVr površin°- Kot izpričuje zgodovina ni 0pe od renesanse dalje, je svetni hu-1Zem rodil le nečloveško samodrštvo.
Važnost delavskih unij
annooP®Ška okrožnica „Quadragesimo . Jasno brani svobodno organizi-njeJe delavskih unij. Ne za pospeševa-zem razredne borbe, ki jo želi komuni-Pi'av' ma,'več kot navavno delavčevo dobi 1?°’ ^a Pveko svojih organizacij pri-Ve a ekonomske, umske, moralne in žjn'.e dobrine sebi, članom svojih dru-’n s tem tudi vsej človeški družbi. razv ^romn° Je storila Cerkev tudi za -srno Z£u*l'ugarstva. V naših deželah g0s ° okušali na lastni koži v vsem °darstvu malega človeka. A bržkone
mnogi ne vedo, da je bilo okrog leta 1947 samo na Kitajskem okrog 167.000 zadrug s 13,800.000 člani. 50% le teh je bilo kreditnih zadrug; 41.750 živilskih, 5.500 industrijskih, 27.839 poljedelskih in nad 8.000 raznovrstnih drugih zadrug. Pomen zadrug ni le gospodarski. Tudi kulturno in duhovno korist črpa ljudstvo iz njih. V njih je zdravilo proti izkoriščanju delovnega ljudstva. Garantirajo tudi bolj pravično razdelitev zemeljskih dobrin.
OBRAMBA ČLOVEŠKE OSEBNOSTI
V poganskem svetu je zavisela vrednost poedinca od njegovega družabnega položaja, od njegovega premoženja ali osebnih talentov. Krščanstvo pa proglaša slehernega človeka za otroka božjega,
ustvarjenega po božji podobi in določenega za večno življenje. Tako je vsak Bogu drag! Saj je za slehernika prelil na križu svojo božjo kri v njegovo odrešenje. Tako daleč gre Bog, da proglasi za sebi storjeno, kar koli kdo napravi najmanjšemu izmed njegovih bratov.
To krščansko gledanje na človeka je družbi v stoletjih spremenilo lice. V rimskem cesarstvu je Ulpian nekje o sužnju uradno zapisal: „en suženj ali druga žival" ter prvega vzporejal navadni živali. Po tedanjem pravu so bili obsojeni na smrt vsi sužnji hiše, kjer je bil umorjen gospodar. Ob neki priliki jih je tako padlo naenkrat 400. Ob gladiatorskih prireditvah je bilo nekega večera 18.000 gladijatorjev prisiljenih pomoriti v igrah drug drugega v zabavo gledalcev.
Previdno, a vztrajno je Cerkev suženjstvo na svetu odpravila, kamor je segel njen vpliv. Sužnji so bili posvečeni v duhovnike, njih zakoni blagoslovljeni, celo do papeškega prestola se je povzpel sin sužnja. Ob odkritju novega sveta, Amerike, naletimo sv. Petra Kla-verja, ki lajša bedo sužnjem v Kartagini, ko jih odvažajo iz Afrike v Ameriko. Krščuje jih in jim oznanja enakost, bratstvo, svobodo. Kardinala Lavigerieja srečamo, kako budi katoličanom vest v vprašanju suženjstva. Ustanovljene so bile celo redovne družbe z namenom odkupovati in reševati sužnje ter jim pomagati do svobode, ki naj jim v mnogo-čem olajša zveličanje duše.
ENAKOPRAVNOST ŽENE
Molk, ki ga zasledimo v zgodovini predkrščanske dobe o ženi na sploh, je značilen za pogansko pojmovanje o ženi. Ona je brez civilnih pravic, manjvredno bitje, katerega delovanje je omejeno na vzrejo otrok, oskrbovanje družinskega ognjišča in popolno podrejenost možu. V Indiji je celo danes, kjer še vlada ta-koimenovani „purdah", usoda žene prav taka. Mlada Indijka ne sme, čim postane godna za možitev, nobenemu moškemu, razen v lastni družini, pokazati več
svojega obraza. Omejena je v svobodi *** premikanju. Samo dva odstotka indijskih žen zna čitati in pisati, kar je nujna P0-sledica tega sistema.
Zdravniška oskrba žena je zato silno težka. Mohamedanska žena bo dovolil® moškemu zdravniku izmeriti njen pul* ali pogledati njen jezik. To je pa tud* vse. Hinduistične žene ne morejo niče-sar podedovati in v slučaju moževe smrt* jim ni dovoljena ponovna poroka. Skoz* vse življenje so podrejene možu, brez časti, svobode in veselja njihovih kr-ščanskih sosestra.
Krščanstvo je to gledanje povse*** spremenilo. Staro nečloveško gledanj6 na ženo je odpravljeno in postala je n*o' žu enakopravna. Marija je postala vzor krščanskega dekleta in matere. ČloV6' štvo ob Mariji sodeluje v naj višji mer* z božjimi načrti. Prav s pomočjo žen6 Kristus izpopolnjuje delo svete Cerkv6 med človeškim rodom. Po njej Bog dy>' ga človeštvo k nadnaravnemu življenj**1 Kot Marija mora biti tudi ona Kristo' nosilka po svoji skromnosti, velikodu®' nosti, samopremagovanju, očiščujoča i*1 posvečujoča svoje okolje ravno v nalo' gah, ki so lastne njenemu spolu.
S prakso devištva je Cerkev nedop0 vedljivo dvignila položaj žene. Kršča**' sko dekle se svobodno odpove veseU*1 družinskega življenja, ne iz sebičnih n®' menov, marveč da more služiti v celot višjim nalogam celotne krščanske dr**' žine na svetu. Lepo piše o tem vpraš®' n ju p. Manna: ..Misijonska sestra P°v' sem podre poganske ideje. Predstavi i jim kot svobodna osebnost v deželi, kj6f pravo, običaji in predsodki zagovarjal kot edini razlog za žensko eksiste**66 zadovoljevanje moških kapric. Opazuj6 jo jo neodvisno od vsakovrstnih oblik^ ženjstva, obdano z dostojanstvom, zas6^ teno po človeškem in božjem pravu, obl® godarjeno s tako visokim, plemenitim * univerzalnim poslanstvom, da jo vse *" napravlja kot izvoljeno bitje s PraV1£j druge nadkriljevati in s prestižem, K. vzbuja občudovanje. Vsak pogan, pa **®_ bi mu bili moralni pojmi še tako i*ep°
razr'IP' ■*? industrializacija na pohodu, z njo pa tudi nevarnost n redne borbe. Misijoni prinašajo v'te nevarnosti luč in varnost
tudi nevarnost novega proletariata, soc. nauka Cerkve
jjvf n‘> niora biti vplivan od veličine kato-sn G vere 'n njene moči, ki zamore tako ' bremeniti in povzdigniti položaj žene." tjv . vodstvom bolnišnic, zavetišč, siro-^stllc’ šol so sestre čudovito pripomogle ^širjenju vpliva svete Cerkve v pod-5 CJlh ženskega sveta, ki odhaja od njih, k] n® spreobrnjen, vsaj Cerkvi bolj na-V(,°njen. Nemogoče je oceniti pravilno str Vredn°st sodelovanja redovnih se-je s. 'b družb in laičnih delavk pri šir-Ju pravilnega pojmovanja o ženi v ganskem svetu. Gotovo, da njih zgledih oljenje in poseganje v področja, ki pr lastna ter možu nedostopna, svet hinfr^Ujei° 0 neprecenljivi vrednosti nad °Ve ^r.tve v točkah, kjer je žena ne-jot °flestlj*va z ozirom na od Boga pre-e lastnosti v ženski naravi.
družina temelj zdravja
ČLOVEŠKE DRUŽBE
Cei-krav tabo kot položaj žene pa je V *ev reformirala tudi stanje družine. Crazvezljivem zakonu je dala dru-
žini stalnost, ki je garancija za dobro vzgojo otrok. Dvignila je zakonsko zvezo v zakrament, v nadnaravo in v luči svete vere olajšala obema zakoncema prenašanje težav, ki so z zakonskim življenjem v zvezi. Globoka duhovna ljubezen, rahla obzirnost, potrpežljivost z napakami druga, nerazrešljiva medsebojna zvestoba do groba, naj dvigajo njuno sožitje v nadnaravni svet in varujejo pred uničenjem zakonske sreče oba zakonca zlasti v trenutkih viharnega ozračja trenutnih strasti. Ko sta bila pred oltarjem drug drugemu obljubila neminljivo zvestobo, je njuno vez potrdilo nebo in duhovnik izrekel v imenu božjem, naj „človek ne loči, kar je združil Bog“. Cerkev jima je ostala tudi poslej izvir vseh potrebnih božjih milosti, da bosta mogla ob pomoči zakramentalne milosti z nadnaravno pomočjo izvrševati svoje pravice in izpolnjevati medsebojne dolžnosti zvesto, sveto, stanovitno do smrti.
Ozrimo se okrog, kaj se godi, kjer so zavrgli katolicizem? Dejali bi lahko s
pesnikom Goethejem, da je „človek uporabil razum, da je postal bolj živalski od živali samih." Poniževana je žena, med družinami vlada sovraštvo, otrok se varujejo, počutnost med zakoncema prevladuje, duhovnost se na splošno zanemarja. Le krščanski zakon to stanje lahko prepreči.
Duhovno vzdušje krščanske družine je topel dom nebogljenim otročičem, za katerih vzgojo čutita oba zakonca pred Bogom silno odgovornost. Njuno prizadevanje kleše otrokov značaj in preprečuje nered v bodočnosti človeške družbe, ko bodo ti otroci napolnjevali svet. Samo krščanska družina zamore zagotoviti zdravje človeške družbe, s krščansko zakonodajo, običaji in srečo njenih udov.
Cerkev ne priznava rasnih razlik, ne razredov in kast, niti zakonskih zaprek socialnega značaja. Z zakonskim zadržkom sorodstva varuje zdravje družin.
ŠTUDIRAJMO VZTRAJNO SOCIALNO VPRAŠANJE
Vse papeške okrožnice zadnjih desetletij poudarjajo važnost in problematiko socialnega vprašanja med človeštvom. Res je, da naši materialni viri nikakor niso tako pomembni, da bi mogli nasititi lačne množice. Z uporabo svojih umskih sil v službi sovialnega nauka Cerkve pa bomo mogli biti v vseh delih sveta, kot je zapisal kardinal Co-stantini, ..vzgojitelji, trenerji in apostoli krščanske socialne akcije". Zato študirajmo socialno vprašanje in se pripravljajmo, da ponesemo vsak po svojih močeh v svoje okolje veselo oznanilo katoliškega socialnega nauka, ki je bogato nadrobljen v celotnem evangeliju; nau ka, ki preobraža posameznike, njih mišljenje, želje; opominja na dan, ko bo prišel Gospod po račun od oskrbovanja danih nam talentov, in tako žene v dejavnost vse naše duhovne in fizične sile, krepi našega duha in zavest koristnosti našega poslanstva; evangeljskega nauka, ki preganja zapuščenost v poganskih
dušah in ki je krepka podlaga krščanskega veselja.
Sveta Cerkev v teh urah zlasti z upanjem zre v doraščajoči rod katoliških laikov, ki naj doprinesejo pri vzpostavljanju novega mednarodnega življenja oni delež, ki ga kler ne more. O tem je tudi razmišljal rimski svetovni kongres laičnega apostolata. Pa se bomo ob tem vprašanju ustavili malo bolj v zvezi Z razmišljanjem o UNO in njenih organizacijah. Vredno je živeti in biti žrtvovan za neumrljive ideale katolicizma in prav bi bilo, da bi Bog našel med nami vedno več pripravljenih žrtvovati ozke interese lastne osebo, da ponesemo čim večim dušam v širni svet neprecenljive sadove katoliške vere, ki edina zagotavlja vsakemu zemljanu — večno življenje.
Literatura : Papeške okrožnice: Rerum novarum, (Juadragesimo anno, Mystici Corporis, Rerum Ecclesiae, Im* mortale Dei, Firmissimam constantiam, Summi Pontificatus, In plurimis, Časti connubii, Divini Redemptoris, Graves de communi, Divini Magistri, Lux veritatiSf Maximum illud, Mit brennender Sorge> Caritate Christi compulsi.
Rev. James A. Kielt: The Chuch and Social Order, New York 1944.
Charles Bruehl: The Pope’s plan.
Igino Giordani: The Social Mesag£c of Jesus.
Rev. A. Tanquerey, S. S.: The Spi' ritual Life.
Paul Furfey: Three theories of So* cety.
A. I. Smith: The Catholic Church and Social Order.
Rev. John T. S. Mao: China’s Recon' struction is Cooperation v reviji „Land and home" 1944.
Medical Mission Sisters, Philadel phia, Behind the Veil.
M. Anna Dengel M. D.: Social cUS' toms of India v reviji ,,Shield“ 1943.
P. Manna: The conversion of pagan world.
Revije: America, The Medical MijJ3*. onary, The Catholic Mind, The Fa East, Catholic Missions, Jesuit Missions-
V OGNJU
deljiv11' avgusta ie bila dobrohotna ne-naSe U • Publika vel'kih kino-gledališč n,irjRa ,n evropskega sveta trdo vzne-1'iko°lla zarad* potovanja dveh zvezdna V ne°djenljivega, četudi že močno 2a * ,Cea’ večnega ljubimca z Divjega a' ^iark Gablaja in trikrat ločene
MAU-MAU
holywoodskc Venere, Ave Gardner. Znamenita igralca sta jo namreč mahnila v Vzhodno Afriko z namenom, da bi tam zavrtela nekaj posnetkov za nek novi eksotični film. Vznemirjenje je imelo svoj vir v vesteh o požigih in moritvah dotqdaj povsem neznane črnske ločine,
ki si je vzdela ime MAU-MAU in si za torišče svojega ,,človekoljubnega" početja izbrala angleško provinco Kenyjo v Vzh. Afriki. In se je svet filmskih občudovalcev in oboževalk zdrznil že ob sami misli, kaj bo, če bo belo meso obeh igralcev postalo plen skrivnostnih sekta-šev. Svetovne poročevalske agencije so ko lačni psi prežale na trenutek, ko bodo pozornemu svetu lahko oznanile, kako so črnci razčetverili Clarka in razmesarilo Avo. Kakšen vzdih olajšanja pa se je izvil iz zaskrbljenih prsi, ko so časopisi že Po nekaj dneh objavili, da se je gospe Gardner lotila samo drobcena slabost, ker je menda popila kozarec pokvarjena vode...
KAJ I'A SO ZAPRAV TI MAU-MAU?
Tudi nad njimi se izpolnjujejo evangelije besede: „Po njih delih jih boste spoznali...". Mau-mau mori, požiga in mrcvari, potem pa izgine čisto brez sledi, Danes je kak poglavar nasprotnik, ki so ga z njegovo ženo vred na piko vzeli, jutri sto in stoglava čreda govedi belega naseljenca; nocoj bodo s kolom po glavi belega misijonarja, proti jutru črnega bogoslovca, prihodnji teden spet kenyj-
skega kmeta, ki so mu kot mačke tiho prišli za hrbet, ko je z nabito puško v roki za trenutek zadremal; v nedeljo bo brez sledov izginila bela angleška 8°' spodičnica, ki se je po krepki golf partiji le malo predaleč drznila od svojih družic in sedla v senco visoke palme.. •
Tisti maloštevilni, ki jim je bilo dano, da so odnesli zdravo kožo, potem ko so jih kot množice drugih črnih so-rojakov dosegli Mau-Mau s svojo propagando in so morali prisostvovati skrivnostnemu obredu prisege te sfanatizirane ločine, pripovedujejo, kako so novi kandidati' Mau-Mau zrli udeeo prst, pil* nekšno mešanico kozje krvi iz posušene bananine lupine, kako so metali v zrak lesene nože in rezali z njimi nočne sence v pomenljivih simbolih, kako so prižviž" gavali pravljičnim strupenim kačam, ki so preteče dvigale svoje pošastne glave. Prisegli so! če so bili kristjani, so svoje krščanstvo pod pritiskom in pretnjam* starih čarovnikov zavrgli in obljubili nič manjše strupeno sovraštvo do svojih včerajšnjih ,,belih očetov" kot miroljubnih turistov ali do protestantskega zdravnika, ki jim je še sinoči obvezoval rane in izpiral uljesa. Še pred nekaj urami povsem miroljubni in delavni črnci se zdaj vsi opiti črne magije vračajo na svoje domove kot zagrizeni fa' natiki: njih duševnost se je oddvojila zdravi treznosti poštenega človeka napol poblaznela od strahotnih čarovniških urokov se je brez misli vrgla v naročje peklenski zaroti temnih sil!
TUD OREH ZA ANGLEŽE
Angleži, kot se zdi, imajo v teh P°' vojnih letih zares smolo po vsem svojem nekdanjem imperiju, človeku je kar hudo pri srcu, ko gleda njih kaj trdo zadrego ob početju teh afriških preku-cuhov, ki kradejo miroljubnim londonskim lordom krepko zasluženi spanec in zraven vsega takole kar procej *z' zivalno spreminjajo staro, slovesno °^°' relo imperijsko geografijo. No, pa Al' bionci navkljub vsemu le še niso čist** pri koncu: urejajo in uravnavajo tele
crnjaške zmešnjave in prekucištva kot *lac najbolje vedo in znajo; če ne gre rugače, vtaknejo vse, ki tako ali dru-Sace sumljivo gledajo, za bodečo žico...
es’ tudi demokratski Angleži si znajo Pomagati s koncentracijskimi taborišči, ac*ar jim gre za nohte...
KDO tiči ZA „MAU-MAU“
Če bi vse tole onegavljenje danes po enyji bilo le golo policijsko opravilo, a°> zmajali bi pač z glavo in mislili na ugo. Ampak za temlem črnjaškim par-*anstvom prav prikrito žehti črna ma-kl)a> ki Pa je verjetno zaprav samo sred-v° v rokah še mogočnejšega gospoda T" rdečega zmaja s komunistično zvez-,°> saj vsebina nazadnje ni nova, le meč drugačen. V Španiji so Se leta 1936 r*li za krinko „osamosvojitve prole-r,ata“; pri nas doma med vojno za ^-Narodnoosvobodilno borbo"; na Kitaj-em Po vojni za ,,iztrebljenje imperi-a *zma“; nu, pri zamorcih, ki so bili do ceraj še fetišisti in vsi zagledani v Polbožje čarovnike, pa jim kar od-cn° služi črna magija. Tako pač sme-° sklepati po vsem, kar se je do zdaj M>dil0 — godi se še vedno in iz dneva Uan strahotnejša so poročila! — da so c zamorske krvave orgije samo prva . P^ja, ki naj pripravi drugo: komu-•stični prevrat v Konyji, kjer so tla za nf*'|lloljske krilatice menda rodovitna kot j ,Jer ua svetu. In še nekaj je, kar nam n -u	da je Mau-Mau samo spreitno
v vKriU za®etek komunistične revolucije sm Z*10<*n* Afriki: pobijanje črncev samih, rtne obsodbe nad lastnimi rojaki, ki 7 Predhodno prav po ,,ljudsko" razglase ‘a izdajalce... Dogodki in bližnja bolnost bodo pokazali, v koliko so bile 8iiv sumnje pravilne.
SOCIALNO OZADJE
sp -°'c vPr,ašanje Mau-Mau, ki je bilo San' k3 izrazito lokalno kolonijsko vpra-j !e’ se je čez noč sprevrglo v vpra-Sv 1Vl svetovnega zanimanja. Ker pa je tol-v°Vn°’ ie Pač dolžnost slehernega ka-'eana, ki zares katoliško, se pravi ve-
Čarovnik-doktor, ki je v okraju Kikuyu, vršil obrede ..očiščevanja" pristašev Mau-Mau-a. Bela pega nad nosom pomeni znamenje očiščenja
sol j no misli, da se vsaj za trenutek pomudi ob njem, pa da ne išče v njem samo poceni romantike v tarzanskih oblačilih!
Vsega skupaj meri provinca Kenyja 280.000 kvadratnih kilometrov. Od teh jih je kakih 150.000, ki so še prav po-sebe navdušili angleške merilce tam okrog: so to pokrajine, raztresene po , vzvišenih mizastih vzpetinah, kjer je zemlja dvakrat žlahtna in rodovitna in skoraj docela neobdelana; tako tedaj naravnost idealna za kako belo kolonizacijo. Prejšnja laboristična angleška politika je usmerila svoj pogled prav semkaj, v prepričanju, d,a bo ta neobdelana, od plodnosti naravnost kipeča, deviška zemlja lahko žitnica za še enkrat toliko duš, kot jih šteje današnji svet. Angleški koloni so londonske sanje začeli spreminjati v resnico. Kenyjske vzpetine so preorali počez in povprek: sinočnja divjina se je spremenila v ob-
►1
♦ ♦
/
♦
t
t
$
t
VELIKA PROŠNJA
VSEM NAROČNIKOM »KATOLIŠKIH MISIJONOV"
Slovenska misijonska akcija v zamejstvu se prav lepo razvija. Predpogoj njenega nadalnjega procvita so vedno popolnejši »Katoliški misijoni". Ti pa v to potrebujejo pred vsem finančne trdnosti, h kateri ji lahko pripomorete vsi tisti naročniki, ki ste malo bolje gmotno stoječi, in sicer z enkratnim vplačilom dosmrtne naročnine (v Argentini 300 pesov, v ciieju 1.500 čilenov, v Italiji 15.000 lir, v Avstriji 600 šilingov, v Angliji in 'Avstraliji 10 funtov, v USA, Kanadi in ostalih deželah pa 30 dolarjev), za katero Vas iskreno prosimo in jo bomo sprejeli kot Vaše
I NA J LEPŠE DARILO
»KATOLIŠKIM MISIJONOM" ZA TRIDESETLETNICO
Vsak dosmrtni naročnik ima pravico prejemati do svoje smrti n a le »Katoliške piisijone", ampak tudi vsakoletni misijonski zbornik »Misijonska nedelja", obenem pa je vpisan v Misijonsko mašno družbo in s tem za življenja in še po smrti deležen sadov večnih svetih maš, ne da bi mu bilo treba za vse to še kdafi v življenju kaj prispevati.
Prosimo Vaš, naj ne gre mimo Vas ta res
VARLJIVA FONU DR A
V
I ♦ ♦
: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦

delana polja, ki so rodila do dvajsetkrat več, kot katera koli druga. Seveda so za takšno delo po stari, že drugje po svetu preizkušeni evropski tradiciji brž najeli tropa črnih domačinov, ki so morali z odprtimi usti in zavzetimi očmi gledati, kako se je njih včerajšnja divja posest po njih trudu in znoju zdaj za bele naseljence spreminjala v pravi žitni paradiž. Koloni so pri obdelavanju uporabljali povsnm nove načine poljedelske tehnike: naravnost pravljični uspehi so začeli zapirati sapo vesoljnemu svetu. Črnemu peonu, njenemu včerajšnjemu lastniku, pa je bila seveda ta zemlja zdaj prekleta, saj mu je bila vir vse stiske, siromaštva in skoraj suženjstva.
Od črnega prepričanja, da se v umetnem gnojilu in v miroljubnem poljskem traktorju skriva čarovnija pošastne lakote, siromaštva, golote, bolezni in vsega zla, ki črnce že od nekdaj, precej po krivdi njih lenobnega, fatalizmu vdanega značaja peste, jo bil samo še korak
Ulica v Nairobi v Kenyi
do vstajenja stare, skrivnostne črne m®' gije; odtod pa le pol koraka, da se je spremenila v fanatično orožje, ki danes opijanja zaprisežene pristaše M®®' Mau. Tedaj je vstal „nekdo“, ki je zavohal kaj premeteno, d.a bo boj temu nameravanemu belemu zemsken"1 paradižu mogoč in uspešen edinole, & se bo zanj prav črncu lastnega orožj® poslužii: treba jo ustvariti tajno ločin® — ta bo črnce vlekla; treba bo napadal’ iz zasede, kot iz zasede naskočiš tigra- •' In poskrbeti je treba za poživitev zamorskih izročil, povratek v poganstvo "' saj krščanstvo in nasilja pač nista združljiva — in zraven obdolžiti izdajst'® slehernika, ki bi še naprej, navklju® vsemu peklenskemu pritisku, vztrajal * veri v enega Boga in živel življenje, k se ne sklada z izročili čarovnikov.
..OGNJENO KOI‘JE“
Tisti ,,nekdo" je bil »Ognjeno Kopj® ' Jommo Kenyatt, črnec po očetu in n*®.' teri, v človekoljubju po londonski un’ verzi izobražen, ki je vsa leta svoje ml® dosti preživel v Evropi nič manj raz košno kot kak afriški princ (kot tak r prav gotovo do dna okušal sirotno re1' ščino in brezpravnost svojih črnih brat® na afriškem vzhodu!) ; ločil se je od svoj® angleške soproge, pa se med svoje, kryu® brate zatekel; kO|t predsednik Afri®^ zveze v K-utyji. »Ognjeno Kopje" se > še pred leti poslužii neke sovjetske št®' dijsk) podpore, odšel v Moskvo in ta1® precej dolgo študiral, četudi danes moč zanika svojo komunistično prip®®^ nost, kot hkrati zanika tudi svoje vrho'r, no svečeništvo v ločini Mau-Mau. sredi svojih zamorcev v razkošni, evr<1!? sko urejeni vili, prav tam, kjer je ®t® ^ slamnata koliba njegovih staršev; z® si zavezati ovratnico krog ovratnika ®v lene srajce; a mnogo rajši si goli hrb® prekrije s tigrovo kožo, da se lažje smuk med svojimi ,,verniki" kot njih ,-P1^, rok"... Poročilo, ki smo ga brali, da ^ je po nekem črnem meetingu, kjer J sorojake pozival spet k poganstvu, z®, vlekel v svoj dvorec, sedel v kanape,
® Postreči s čajem in se ravnodušno lotil rat|ja nekega revolverskega romana, nam zadosti jasno razkrije značaj tega junaka", pa hkrati tudi krepko razjas-1 vse tisto, kar danes Mau-Mau po Ke-počenjajo. ^Ognjeno Kopje" se tru-jtl’ da bi se katoličani in katehumeni ohških misijonov spet povrnili v svoje ,ejsnie barbarstvo, kajti pogansko r<ldjei in skrivnosti, čutni plesi pre-tenih čarovnikov so kaj krepka vaba, l)#7ar si hočeš naloviti bedneže, ki ti 0 o jutri služili kot uspešna hrana za opove! Ne zaveda pa se menda ta afri-1 »mesija", da z napadi na katoliško v lSli°nstvo podira edino rešilno in zares -r dn° Pot, po kateri se lahko danes 6 resni^n° osamosvoji, da postane akovreden član družine narodov.
MAU-MAU PREGANJA MISIJONE
ho ?r.!V *a P°teza tega krvavega vzhodov r,8kega domačinskega gibanja, nam-ion vlen° PreKanjanje vsega, kar je misi-Vs sltOffa, njeno strupeno sovraštvo do g sa, kar izpoveduje križ, nedvomno tp v. .dvakratni meri razkriva pravi in sn>čni obraz črnih sektašev. kat v?enyi' ie skoraj tretjina milijona °'ičanov in 50.000 katehumenov. V £a”^to*akem vikariatu Nyeri bo katoli-iotn v km,alu več od deset odstotkov ce-3» Prebivalstva. Tam bomo našli skih*1-1*'*1 'n ® velika semenišča; 93 ljud-Pen 'n- ^ srednjih šol; 15 bolniških dis-tn Vrijev in 2 bolnišnici. Vse to vodijo laUSKrbujej,o izključno katoliški misv. nka*rK krščanskega sveta! Veliko je do* teH1'!1 ^ukovnikov, število redovnic, ka* Zny-S}.°.Y *n črnih učiteljev pa naravnost Pred ^'V° raste 'z dneva v dan. če si Vs t *° °čitno resnico, da je namreč kičn ° .Ve***t° delo rodila edinole nesenj ^u^ezen do bližnjega, pa da da-°hia-C| u‘c lahko zamenja svoje tttaro liŠkp' °vZ dostojanstveno sutano kato-črneRa akofa, ne da bi zato prenehal biti Čen C’ j’I'e*td°“ oči zakriva, potem upravi-diVj°a^r epamo. da vodi tistega „nekoga“ speč ,Ka Pamet, ki se je prav krepko a z materialstičnim naukom.
Jommo Kenyatt, organizator Mau-Mau
Mau-Mau v poslednji stopnji svojega pridobivanja pristašev zahteva od svojih črnih bratov odpad od krščanstva. Nekaj kot pridih groze je sedlo zamorcu v lice: molčeč je in nezaupen. Ve, da ne dela prav, ko se odpoveduje križu; a strah pred krvavimi, pretečimi noži sektašev, ki zdaj slede sleherni njegov korak, je močnejši kot vse drugo. Prav redki so, ki vztrajajo in rajši pretrpe mučeništvo, kot pa sprejmejo odpad!
PASTIRSKO PISMO
Mons. Mac Carthy, apostolski prefekt iz Zanzibarja, je v svojem pastirskem pismu zadosti resno oznanil vsem črnim vernikom, da odpadniki, ki so prisegli Mau-Mau, zapadejo izobčenju. Opominja

Marija z Jezusom (črna umetnost)
jih, da so po zakramentalni milosti svete birme postali vojaki Kristusovi. Cerkev je prišla v Kenyjo iz taistega razloga kot na Trg svetega Petra v Rimu! Črni k®' toličani v Nyeri imajo pravico do istih odpustkov kot beli v New Torku, saj s° sinovi iste svete vere in sedajo kot vsi drugi narodi, ki sprejmejo Kristusa, z® isto mizo usmiljenja. Ni važno, kaj 0 tem lažejo različni »ljudski voditelji11: P° svetem krstu so črnci postali svobodni 'P docela enaki ameriškim Indijancem, k>' tajskim kulijem in belim evropskim S°' spodom, pa naj potem brezverni poslan' ci v zbornici govore kar koli!
KRISTUSA AFRIKI, AFRIKO KRISTUSU!
Prav koristna bi bilo, če bi se angl®' ške oblasti, ki s policijskimi jeepi dirjaj0 po deželi in za bodečo žico stikajo su®1' ljive zamorce, zavedele, da proti črn’ magiji ni močnejšega in koristnejše!?8 sredstva, kot sta krst in krščanska rcs' niča! Črnemu fanatiku samo s tem, da 8 ga vtaknil pod ključ, še dolgo nisi izv* iz rok divjaškega kopja njegovega ded®' A ena sama pobožno prižgana sveča Pre podobo Križanega utegne zastaviti te smrtonosni puščici; in tisti, ki z duhov' nikom daruje samega sebe Bogu P' sveti maši, pač ne razmišlja več o Sr°' zotah čarovnikove jame. Žalostno je, . danes prav katoliški misijoni plačuje) kot povsem nedolžna žrtev grehe evroP ske masonske politike nad črnci, medtei® ko Moskva šola na svojih marksistic111 vseučiliščih črne štipendiste! Ampak ReS' niča ostane, Resnica ne mine: danes Cerkev v katakombe, naj že v Rusiji, 0 Kitajskem, v Jugoslaviji, ali v KenJ’^ nič zato. Jutri bo zmagoslavno iz n) izšla. In bo pozabljen komunizem, kot pozabljena Mau- Mau. In pozabljenje zadnje, kot prejšnjega, ne bo v str®0, pred atomsko bombo, marveč v iskre zavzetosti belega, rumenega in črn®*, človeka, ki bodo vsi slovesno izpoved® »Verujem v Boga Očeta... in v Je*®®, Kristusa, Sina spoda našega..
njegovega, edinega u ALADlN
SREDI RDEČE POPLAVE
*Z POROČIL EDINEGA PREOSTALEGA BELEGA MISIJONARJA V jjELlKl KITAJSKI PROVINCI KIANGSI, NAŠEGA ROJAKA GOSP.
^Panceta jereba cm iz ,.Baragovega misijona", ki jih
JE PISAL V ČASU OD 17. AVGUSTA 1952 DO 20. MARCA 1953.
Objavljamo to vrsto pisem iz kitajske province Kiangsi, v kateri so bili »rdis^^i Prc<^ 20 leti najmočnejši in najkrutejši in v kateri je tudi danes pritisk o'kre. “ Proti katoliški Cerkvi morda najnevarnejši. Pisma podajamo skoraj ne-jji njena. Bralci bodo kakor iz misijonarjevega dnevnika sledili pestrim, pa žalost-ho,s Poglavjem divje borbe rdečih oblasti proti domači katoliški duhovščini, ki jo syCej0 ločiti od Cerkve in papeža. Doživljali pa bodo bralci tudi borbo našega mi-Jonarja jn belih misijonarjev sploh za njih čim daljši obstanek v deželi, da stati ob strani preizkušani kitajski Cerkvi. Mimogrede pa bomo v misijo-levih pismih našli še vse polno podrobnosti o sedanjem položaju v rdeči Kitajski, na ' ^eseli smo, da moremo nuditi našim bralcem ta izvirna, najbolj verodostoj-
i	Zlim m ix7o	1 o l/ofovo Ki 7 Ttov/Incnninm nEiavliuli »InovniVi v miliiAn-
akimi
Jaku
zanimiva poročila, katera bi z navdušenjem objavljali dnevniki z milijon-naldadami, če bi jih imeli na razpolago. Zanja se pogumnemu našemu ro-
g- Jerebu iskreno zahvaljujemo!
Uredništvo
17- avgusta 1952:
8 SkUšNJAVO SO PRIŠLI NADME
tre ^.ene še kar pri miru puste. A pred jjjj tedni sem imel zanimiv obisk, ki g Je, Ppživil zaspano kri. Proti večeru v (||°J'av' pri meni naš policijski načelnik Sc ,Uzbi dveh neznancev. Eden teh dveh
koj'
.	uv-nuaiitc v. _i.jhv.ii uvti uvun
J(; oblastno zleknil v naslanjač in ta-
začel:
,nas”Vemo, da ste vi kakor Kitajec, da lazumete, da čutite z nami, da ste vedno pripravljeni pomagati...“ iU6r.atn Pri sebi sem začel ugibati, kam br« '',^*asn*o pa sem se seveda skromno kat.m kot kak star kitajski odličnik: pu d0ftlaai1ff’ Preveč ste vljudni... Nena-Uda Pa je začel treskati in grmeti; U0v ' J® Po protidržavnih ljudeh in usta-Pra v naših vrstah (kat. Cerkev!). gij0 Posebno si je privoščil Marijino Le-2bir'l 1 Je’ ”^°t na primer v Kančovu, biu a a orozje za prevrat...“ Mirno sem bič H^dal, da v Legiji ne vidim prav borm-) e®3- To Je> sem mu dejal, čisto lika a n° delo za razširjanje vere. Razda si^d Prej- in zdaj je edinole v tem, o Prej najemali za denar pomoč-
Fotografija g. Jereba Franceta CM iz letošnjega leta
nike pri našem delu, Marijini legionarji pa nam kar zastonj darujejo svoj prosti čas za pomoč. Kar pa orožje in kakšne prekucijske namene zadene, je gola domišljija!
Priliznjeno je zdaj začel:
,,Vi veliko znate; govorite tuje jezike, glejte, učili bi nas angleščine, ruščino, ...mi pa vam bomo zato nudili vse ugodnosti!" Itd.
Ko se je njegovo onegavljenje končalo z narekovajem in dvopičjem, kar je pomenilo, naj jaz govorim, sem mu takole povedal:
„Dragi tovariš (imena in položaja ni hotel izdati!), če vaš poziv pomenja, naj bi jaz premenil svoj poklic in k vam v službo1 vstopil, vam povem, da je škoda sleherne besede. Kolikor pa mi od poklicnega dela prostega časa ostaja, vedno rad pomagam vsakomur. Tako vsaj smo misijonarji vselej ravnali."
Nekaj nerazločnega je zamomljal. Kot bi jih nekaj pičilo, so vsi trije izginili v noč. čez nekaj dni pa sem na svoje veliko začudenje zvedel, da je bil moj obiskovalec nihče drugi kot sam novi policijski načelnik. Prejšnji je teden dni po tem večernem razgovoru odšel...
Vlada hoče kitajsko Cerkev na vse mogoče načine odtrgati od svetega očeta. V škofijah, kjer jo razmeroma veliko domačih duhovnikov, jih silijo, naj odpadejo javno ali vsaj prikrito. V zadnjih časih so kitajski duhovniki zares začeli žalostno popuščati. Kjer pa domačih duhovnikov ni, se ves pritisk znese nad verniki, da bi leti obdolžili svoje misijonarje - inozemce najhujših zločinov proti državi; na podlagi iteh bi jih „ljudskai oblast" potem lahko sodila in obsodila na izgon, včasih tudi na ječo. Misijonske postaje pregnanih misijonarjev pa bi vlada izročila v skrb izdajalcem!
IZREDEN NAVAL NA ŠOLE
Prav izreden je letošnji naval na šole! Nanovo sio v našem mestecu letos odprli učiteljišče in objavili, da bodo za prvi letnik nižje stopnje sprejeli 160
gojencev, se pravi, vse tiste, ki se boi0 pri avgustovskem sprejemnem izpit0 najbolje odrezali. Pa sem že pred nek*) dnevi ujel, da je število prijavljenih doseglo nekaj stotin! Zdaj so seveda' tiri1 brihtni dijaki na trnih, saj ne vedo, °e bodo priSli med tistih 150 izbrance^' Vzroka takšnega navala pa seveda nih<-e več ne prikriva': na učiteljišču imM0 namreč študentje zastonj hrano in str°' ho. Vse pa kaže, da jih bodo slednjič *e še nekaj več sprejeli, kot so prvotn0 objavili; saj zdaj s polno paro zidajo n°' ve šole. A nič manjši je naval letos tiri na- srednje šole, četudi te ne nudijo h1' kakšnih gmotnih ugodnosti. Okraj'1'*
srednja šola pri nas je oznanila, da )
bodo letos sprejeli 150 v prvi letnici Sprejemni izpit je bil že v juliju in 3° učencev ga je z uspehom opravilo. Z®” jih bodo tudi tam sprejeli več, kot J, bilo prvotno določeno. Razlastili so ^ sosedov, njih hiše pa podirajo in k 9° prizidavaji. Te reči so zdaj pri nas h9^ precej enostavne. Ljudje pa seveda no niti potožiti več ne upajo, kje §e ' da bi se zares pritoževali!
Razlika v plačah je pri nas straš91*.
ska! To navkljub temu, da tile r<^j
ptiči trdijo, kako so edini na svetu,. pridigujejo enakopravnost in ščit’), uboge. Delavci in učitelji osnovnih 9 prejmejo mesečno od 122 do 200 waJl0,' kar pomenja, da za družino skoraj j;, česar ne ostane. Srednješolski učitc1^ bančni, poštni, pa uradniki v držav11 zadrugah dobe pa od 30 do 60 „ta v likih". Ti so seveda na- konju...
12. decembra 1952:
..KRŠČANSKI SHOD" V NANČA

Na tisti usodni shod v Nančani?
s«
$V
šli od naših trije gospodje: Liu, ( starejši in Florijan, prednik g. časi9) Ningtu, sedaj v Taholi. Shod je traFJ od 9. do 20. novembra. G. Liu je ^ nekaj dneh pisal generalnemu vikarJ, da je katoliškim delegatom koj SP°
kah1
■Q-fy
govoril sam tovariš deželni glavar. p — olepševanja da jim je povedal,
Z at^a °d nas misijonarjev pričakuje, da otn° -storili prav isto, kar je njega dni uganjal Martin Luter! Nič več in nič n ,anj! Takšne vere, kot jo zdaj ozna-Jamo, da za nobeno ceno nočejo. Na to o^nje so naši duhovniki, ki so doma stali, odgovorili: „če je tako, gremo pa aJsi krošnjarit, kakor pa da bi odpadli!«
v Pa se je gospod Liu vrnil, je s navdušen povedal, da so pravzaprav vogali! On da je na zborovanju sesita-Posebno spomenico, v kateri je naj-
__J na splošno udaril po imperialistih
ad captandam benevolentia-m — pokale Pa Je	da mi katoličani ni-
or_ ne moremo svojega nauka spre-IV.v'1' -3li pa Se	od svetega očeta.
]a . °vn^ni vladni predlogi bodo pa izde-t v St*e čez nekaj tednov; o njih se bo a posvetovati na krajevnih zboro-anjih.. _
..napredni1* verniki in duhovniki
Skupina ..naprednih vernikov", usluž-v xrCGV. v bolnišnici je poslala- na shod So ,yn®an£ lastne zastopnike. Med njimi tej **e. ženske. Ena od njih je ob 2aLt^r^oznesti tudi po meni udarjala. žentevala je od vlade, „naj čimprej iz-dolgočasno nesnago iz svetega aek.lna---“ Prav čudil sem se, odkod 1 *ne ženska pozna. Pa mi je sobrat
Pismu
povedal, da se imenuje Kuo-
ntya.	r	uucimjc »vuu
Pred - Vz^°,j*ie 80 j° sestre in sestra la]a n£a Jo je z lastnim denarjem izšo-Pog Ker j6 živela- z dvakrat ločenim por n°m> so njeno razmerje nazadnje Vnali s pavlinskim privilegijem... v6dalestr(' avguštinke v bolnišnici so po-US]u*f’ j6 bil shod za katoličane-p0V( . ence kar tam. Upravnik, da jim je var. a ist°. kar že prej deželni gla-" Proč od popeža; ustanovite samo-
gitojn oa P0Peza; ustanovite samo-v°dstv	cerkev pod državnim
čini -0,n'. ^er 80 ..napredni" tam v ve-kjer )e k** Predlog sprejet. Na škofiji,
Poča„:S? bolj počasni, so menili, bodo -- "m tudi —---------• -	'r -i-
za nami prišli... V nekate-
p0Rledih je še hujše kot v Nančangu,
kjer je novi generalni vikar kar koj pokazal pravo lice in se ga zdaj dobri verniki ogibljejo kot garjeve ovce!
Eden od treh kitajskih duhovnikov v škofiji Čanting, Fukien, je tudi kar odločno začel z reformo. Da razkol napreduje, se kaže tudi iz časopisa, ki ga izdajajo hunanski odpadniki. List financirajo z zaplenjenim imetjem izgnanih italijanskih frančiškanov v čang ša. Vlada jim je to imetje odstopila — za razkolniško propagando.
Takoj po shodu v Nančangu je skupina .naprednih" silovito začela napadati irskega misijonskega škofa Cleary iz škofije Nančeng; zahtevali so njegov izgon. To se bo v kratkem tudi zgodilo, kot pripovedujejo juikinski protestantje. Tudi pri nas so protestanti, kolikor jih je res dobrih kristjanov, zelo potrti nad izidom nančanskega shoda. Pred menoj imajo velik „respckt“, ker sem udeležbo na shodu odklonil; zato zdaj vedno hodijo k meni po nasvet in tolažbo,..
V novembru je rdečo Kitajsko zapustilo le 29 misijonarjev in misijonskih sestra. Je to najnižja številka enega meseca v zadnjih dveh letih. Med izgnanimi sta tudi dva škofa.
Prejšnji rektor katoliške univerze Fu Jen v Pekingu p. Rigney kot kaznjenec pometa ceste po prestolici... Strašno so poldrugo leto mučili Belgijca p. Schynsa, ki so ga zdaj tudi izgnali.
Pogled na pokrajino in mesto Kančow, središče škofije g. Jereba
Lahko si mislimo, da z našim ubogim p. Tichitom, bivšim provinciaiom lazaristov, ne postopajo boljše...
4.	januarja 1953:
ŠTEVILNI IZGONI
Še vedno otepam juikinski riž! Po človeško rečeno, predlanskim nikakor nisem pričakoval, da bo Gospod toliko potrpel z menoj. Letošnje leto bo prav gotovo usodno še za tiste ostanke, ki smo ga učakali na Kitajskem, saj je z novim letom število vseh inozemskih misijonarjev v tej deželi padlo pod 700. Decembrski mraz jih je pognal' kar 55; največ so k temu številu doprinesli an-huiski jezuiti (iz province Anhui), ki pogrešajo nad 20 sobratov. Naša provinca Kiang Si pa je žrtvovala poslednjega škofa Clearyja) ki je bil izgnan tik pred božičnimi prazniki. Dva njegova zadnja sobrata pa pričakujeta izgon iz dneva v dan, saj sta že brzojavila po denar. Prav čudim se, da je naš ameriški sobrat Joe še učakal prihod novega leta v Kančovu. Če pa je danes še tam, ne morem priseči...
Tik pred božičem je vse kazalo, da bodo naši duhovniki vendarle še ostali zvesti Rimu. Joe* jih je nad mesec dni vztrajno rotil, naj ne store usodnega koraka. Tudi meni je pridno pisaril po nasvete. Malo pred božičem je latinsko pisal tudi škof: kratko, a prepričevalno. Za njim pa še Jules z dolgo razpravo. Prepise obeh pisem sem tudi jaz prejel in ju naprej sosedom odposlal, škofu Lesinskemu se je zdela škofova okrožnica tako izvrstna, da jo je prepisal za vse tri svoje kitajske duhovnike. Naši gospodje so vsa opozorila krepko kritizirali, češ saj ne razumejo položaja; a nekaj vtisa so tista pisanja le pustila. Še večji vtis pa je napravil
* „Joe“ je poslednji od številnih
amerikanskih lazaristov v škofiji, ki so bili s škofom vred drug za drugim izgnani; le ta Joe je še ostal, a bil, kot bomo razvideli iz naslednjega, kmalu potem tudi izgnan.
Joe, ko je vztrajno bojkotiral njih služb" božjo, odkar so vladi izjavili, da so Pj' pravljeni podpisati njene zahteve. Jezil0 jih je, ker je Joejev zgled vernikom za' čel odpirati oči. Drug za drugim, začet1' ši pri najboljših, so prihajali h gosp0' dom iin jim zatrjevali, da jim bodo obrn*1 hrbet, če se bodo „prenovili“.
BOŽIČNA PRIDIGA GENERALNEGA VIKARJA
Na Sveti dan je pridigal generala* vikar Tsou. Vernikov se je v cerkvi k® trlo, ker so prišle skupine iz Pinglu >** Nankanga. Govornik je povdarjal, da s° nikakor ne booo ločili od svetega očeh*’ naročal je, da je dolžnost vernikov, velik0 moliti za svojega škofa. Pobožne duše J takšno govorjenje, čisto razumljivo, P1'6' cej potolažilo, saj si ne žele druge?0 kot imeti pravoverne duhovnike. Joe 1 pripomnil, da mu je pridiga zelo ug°^ jala, da je bila zelo pogumna, a dv°, mov glede kitajske duhovščine niu ** razpršila. Pa sita ga prijela kitajska %°' spoda Lojze Chcn in Liu, naj prizna, " je pridiga dovolj trden dokaz za AJj pravovernost; naj torej preneha z °P0^ zicijo... Radi te opozicije, da jim niki obračajo hrbet; to, da jih boli-’.' No, naš Joe je rad priznal spet, daj. bila pridiga pogumna, da je njih polo® ^ na sploh zelo težak, da kitajski duh<J niki spretno in vztrajno iščejo P1*1*® nega izhoda iz stiske, a priznanju, je sedaj vse v redu, se je spretno izogn*
Tri dni pozneje pa se je izkaza da je imel prav: tista pridiga gener® nega vikarja je bila samo poskus, ka prevariti vernike! Na god nedolžnih otr so vsi kitajski duhovniki, razen g- J -0 vana, ki se je izgovoril s svojo staros J 78 let, podpisali vladine predloge. “ j spod je o vseh stvareh seveda Joeju ne povedo; po slehernem sestanku državnem uradu so se ga kar mirno 0 križali, češ da je vse gladko šlo... liko pa sta mu povedala služabnika škofiji, še veS pa sestre avguštin kajti v bolnišnici je še vedno zvestih katoličanov, ki sestre kaj to®
A
» Vs^h stvareh obveščajo. Tako je tudi °e izvedel, da je bil tisti zadnji shod usoden: besedo je imel gospod Tsen, ki J<; krepko udrihal po tujih misijonarjih:
»Ven
z vsemi! Mi Kitajci bomo misijon-
?k° delo brez njih bolje opravili!" je do-vfsedno izjavil. Udarjal je tudi po nad-sk°fu čowu.
Spet mi je Joe pisal po nujni na-
1	eV ali naj avguštinke službo božjo Jkotirajo in naj ne prejemajo zakra-
n.®n*'°v iz rok odpadlih kitajskih duhov-, °v-.. Same, da tako žele, a on se 0 ro zaveda, kako bo njih korak še ^sodnejšega pomena, kot je bil njegov; jnJ sestre domačinke gledajo na svoje ozernske sosestre kot na merilo v vsem. v govoril sem mu, da je tokrat sveto-a 1 zelo lahko: škof je v pismu, ki sem a zgoraj omenil, sleherni podpis glede » eformacije«, „treh svoboščin" in ”.ung-hu“ (sodelovanje s komunistično °di°čno in zadosti utemeljeno v u. Sama ustna zagotovila, da smemo
2	?aprej ostati z Rimom v zvezi, so ne-
adiosit,na.	^itreh svoboščin" in
’’ ung-hu" s komunistično stranko pa ne ni °,sti opredeljena; če bi duhovniki pod-dol' * ^U(ii takšno, navidez še tako ne-st zn?. izjavo, naj sestre in verniki opu-pre.njih službo božjo! A Joe je še pred Rtr Jem°m moje£a odgovora naročil se-nike«1’ naj’ bojkotirajo kitajske „podpis-
RAZKOLNIKI?
ločil? ZakaJ je že sam tako hitro odšel ^redzadnji dan v letu mu je pri-s0 v vr°ke tiskani dokument tega, kar Plo^8* trije gospodje — Liu, Siao in 'pj ,.Jan — že v Nančangu podpisali! V n-’er^®^* Papir leži zdaj v moji miiznici: hil • ^ 16 Vse bisto, kar sem zgoraj ome-t0 , kar je škof zavrgel; zraven pa še »zlo-a Potrjujejo ti duhovni gospodje g0vClne: ®kofa Clearyja in da se z nje-trekttl. izgonom strinjajo. Poleg naših taj ’ Je. dokument podpisalo še šest Ki-škoff 'z nadškofije in eden iz kianske Vseh'"16’ sl°vesno izjavljajo, da zastopajo Pet škofij v deželi!... Iz tega do-
Stara poganska božanstva so brez vsake moči napram brezbožnemu komunizmu
kumenta mi je dovolj jasna prežalostna resnica, da so namreč naši gospodje že 6 tistega novembrskega zborovanja prišli — z zvezanimi rokami! Na njih dokončno odločitev pa je najbrž tudi močno vplivala obsodba duhovnikov in vernikov, ki so delovali pri Marijini legiji; vlada je to obsodbo spretno razglasila dva dni pred podpisom duhovnikov: g. Chen, kurat v bolnišnici,1 je prejel 15 let zapora; njegov rojak g. Wang pa 9 let; oba sta iz province Hopei na severu. Takoj sta bila tudi proti severu poslana. Zdravnik dr. Wang, ki je načeloval četi Marijine legije v bolnišnici, je prejel tudi 15 let, učitelj Jože 5 let.
OBTOŽENA UMORA
Joe mi je tudi pisal, da je zdravnici sestri Frančiški o božiču med operaciio umrl otrok. Velikanski trušč in hrušč so zagnali; predlanskim je že bila zaradi podobnega primera obsojena na dve leti prisilnega dela v isti bolnišnici. Letos
poleti bo rok potekel in bodo vse odšle. Ta novi smrtni primer so zdravniki vseh mestnih bolnišnic preiskovali nad štiri ure in so sestro slednjič sleherne krivde oprostili. Očividno jo še nujno potrebujejo. ..
ZADRŽANJE PROTESTANTOV, PA MOJ OBSTANEK
Po tistem zloglasnem zborovanju v Nančangu tudi naši pravoverni protestantje kaj milo zdihujejo. Od dveh delegatov, ki so jih tja poslali, se je eden vrnil rdeč kot puran; pravzaprav j d pura, ker je ženska. Zdaj tu reformira in priganja na zborovanja kot kak politični komisar.... Pred božičem je ta ženska na cesti srečala našo Hojevb teto, staro Špelo. Začela jo je nagovarjati, naj tudi naši verniki sami vzamejo vajeti svoje fare v roke, mene pa pošljejo na dopust; v tem, da jim bo vlada radevolje pomagala. No, pa naša Špela ni od muh in se je vsiljivke kaj hitro otresla, potem pa hitela meni pravit, kaj je čula. Vse vernike, ki bi za kaj takšnega v poštev prišli, sem že zdavnaj in spet ponovno poučil, kako naj se izmikajo. Doslej mi od strani kristjanov še ne preti nič slabega.
Tudi uradna oblast me še kar pri miru pusti; odkar smo spremenili policijskega načelnika, je tudi uradnih obiskov kaj malo. Nekako enkrat mesečno me uradnik omenjene stroke pogledat pride, a ker je vedno isti, sva že kar dobra znanca; že vem, kako ga je treba uspavati. Tudi božič smo nemoteno praznovali. Udeležba vernikov je bila kar spodobna. Nad polovico vseh krščenih je bilo vsaj pri eni maši, večina pa pri dveh. In popoldne smo navdušeno prepevali litanije Matere božje. Kako dolgo pa bo takšno premirje še držalo, s tem si pa nič ne belim glave!
CILJI IN METODE PREGANJALCEV
Položaj svete Cerkve se je v zadnjih mesecih zelo poslabšal. Zdi se, da se je rdeča vlada prav posebe za nas začela zanimati; namen tega zanimanja pe je iz
dneva v dan očitnejši: odtrgati Cerkev v tej deželi od katoliške skupnosti, od svetega očeta. Tako je razumevati dogodke, ki sem jih opisoval v zadnjih dveh pismih, kar našo škofijo zadene-Odtrgati misijone od papeža pa pomen1 istočasno tudi popolno podreditev n®' žimu, saj rdeči zmaj ne prenese nit* sence še tako majhne neodvisnosti; k®6 vsi samodržci v zgodovini je hkrati vsemogočen in do smešnosti strahopeten.
Na splošno se zdaj režim poslužuj® dveh načinov, kako podjarmiti Cerke*' kakor sem že v zadnjem pismu omen11. Eden velja za kraje, kjer je razmero®1® veliko domačih duhovnikov, postavim pri nas. Tu ves pritisk pade na dom®®0 duhovščino; prav na vse strune brenkati ti rdeči gospodje: očitajo J110’ da delajo s sovražniki domovine in j1111 groze zato; po eni strani blatijo svetf ga očeta, po drugi pa jim zagotavljal spet, da smejo z njim obdržati zvezo v duhovnih stvareh; slednjič pa jim gotavljajo največji napredek, če bi P®j' pisali izjavo o ,,reformaciji". Vernik® po takšnih škofijah razmeroma v mi111 puste; poslužijo s® pri svojem spletk®3" jenju in pritisku samo takšnih, ki so 8 jim sami ponudili v to umazano delo.
Čisto naravno gredo za intim smotr®*^ tudi v takšnih pokrajinah, kjer so s®3;, ali skoraj sami inozemski duhovnu0^ seveda uberejo spet drugo pot. ^ dobro vedo, da bi tuje misijonarje z®. stonj skušali pridobiti za razkol. TU ječa in mučenje se nista obnesla. Z® J n. pr. pri sosednjih dominikancih P®. ves pritisk na vernike: tuje misijon®*3 je treba odstraniti... dokler ti v0®1^ misijon, je delo kaj malo uspešno... J z njimi! A „za prazen nič" zdaj že d časa ne izženejo nikogar. Po takšnih gonih so namreč ljudje pridno J'f.zlg0 vrteli, pa ne vladi v prid! Tovariš1 seveda zato precej živčni postali. • • f )<i zdaj pritiskajo na vernike, po metodah' so njim prav lastne; vemike priganjaj naj sami poiščejo na misijonarjih »»* 8ine“, ki so jih zagrešili. Tudi med ^ brimi verniki boste nazadnje 1® n
Peščico izdajalcev in strahopetcev, ki izpovedo, kar jim na jezik polože. Temu seveda takoj sledita ..ljudska sodba" in izgon. Tako so se iznebili škofa Cleryja; Prav isto z dneva v dan preti tudi sosedom dominikancem v Fukien. Zanimivo Pa je, da se izdajalci vedno najdejo med izobraženci, nikoli med kmeti ali delavci.
je razumljivo: izobraženci so od vlad-n’e milosti, ko jim gre za vsakdanji riž, Pjnogo odvisnejši od drugih dveh. Kme-po in delavci, ki so po drugi strani . dega življenja že od mladih nog va-Jen*> navadno veri zvesti ostanejo.
Iz različnih, dasi redkih novic, povze-marn> da sta ti dve metodi v rabi po VSej državi...
OGROMNA JAVNA DELA
Zidajo v zadnjih mesecih ogromno, I? v našem mestu, ampak povsod K»li. Isto mi poročajo tudi sosedje iz ukien. Našemu okraju so pred meseci akazali dve in pol milijardi kredita za vne zgradbe. Iz neke neznatne zaseb-Oh	zraslo mogočno učiteljišče,
in SC^n° Prizidavajo tudi pri bolnišnici v.Tla našem vrtu. Zadnje dni sem iz-^ 'd, da bodo zgradili tudi široko avto-v miško cesto. A na račun sosedov:
1 \l hiše, vštevši našo, kjer stanuje nr,0‘,a ^nžabnica, bodo kar mimogrede -tli. Moji hiši bodo menda priza-rjgy *’ a večji del že tako tesnega dvo-p ^ _ 0(Io porabili za javne potrebe... r^-sljam, kako bom prenesel to ,,ope-
inet>0VSt>d ^ajo P° rdečih udarniških lar-0t. ; najete prostovoljce, n. pr. šo-gal m kaznjence zbirajo v delavne bri-ttla e; Seveda pri tem tudi nesreč ne zid ^ri 1188 zadnji dan v letu dira]- are Pagode, ki so jo udarniki po-nosf1 Z Vcžjim navdušenjem kot razsod-§tirjJ°’ zasul lepo število srednješolcev. v|n , s° Potegnili že mrtve izpod ruše-vefinn ®° včeraj ob velikanskih slo-šl(e °s 'h kot junake dela na javne stro-Šol0 ^'ZkoPali v parku pred vhodom v Va pa se bijeta za življenje v
bolnišnici. Ker sem prej že omenil kaznjence, pristavim, da so jih pred mesecem dni precejšnjo skupino poslali v Mandžurijo. Streljajo ljudi skoraj ne več, zapirajo pa še vedno kar na debelo... Tako seveda država zelo poceni pride do delavcev!
O večjih gradbenih delih po državi nas morda še najbolj pouče poštne znamke. Izdali so jih posebno serijo „Naša velika očetnjava" (wei-ta-ti tsu-kuo), kjer poveličujejo nekdanja in sedanja „imenitna dela". Lang-hai železnica je izpeljana že do Lancova. Od križišča Šen Si in Kan Su provinc pa grade novo proti nekdanjemu glavnemu mestu province Seč Wan, čeng Tu. Na znamkah so ovekovečili tudi moderni jez na reki Hwai, v Anhuju, petrolejske naprave v Kan Suju in še marsikaj.
NOVOLETNO OBDAROVANJE
Za novo leto so imenitno obdarovali vzorne delavce vseh poklicev. Mnogi kmetje so prejeli vola v dar. Revežem Pa so samo v našem mestu ob isti priložnosti razdelili 65 milijonov v denarju. Mesto ima dobrih 3000 družin; obda-
Rdeči
stranti
rovali so jih nad 600. Tudi naš strežnik Chen je dobil 120.000. Zadnjič sem že omenil, da učiteljščnike država sama vzdržuje. Dnevno potroši za vsakega 9.000, kar je plača poklicnih, izvežbanih delavcev. Za ta denar dobiš 12 funtov belega riža. Večji del srednješolcev pa dobiva podporo v denarju, od 30 do 60 tisoč mesečno. Nisem finančnik in se zato res čudim, odkod ta denar. Eno je resnično: korupcija prejšnje vlade je minila; drugo pa, da dežela prav zares —• ni revna!
2. februarja 1953:
ŠE ZADNJI SOBRAT IZGNAN
22. januarja sem prejel iz Kancho-wa pismo, o katerem sem dvomil, če ga je pisal naš ameriški sobrat Joe. Res ga ni on, marveč prednica avguštink. Takole mi sporoča:
„Danes zjutraj Vaš sobrat ni maševal. Poiskala sem uslužbenca, ki mi je povedal, da so ga prejšnji večer — 19. januarja — odvedli policisti. Nihče ni smel niti ziniti. Prtljago so odpeljali z njim vred. Iz bolnišnice sem brž poslala nekoga na poizvedovanje; tako vem, da je danes zjutraj sedel na avto. Popoldne je prišel generalni vikar Tsov, ki mi je prinesel nekaj pisem naslovljenih na Joea, češ, Vi lažje presodite, komu so namenjena. Pa je bilo eno med njimi prav za generalnega vikarja: pisal mu je škof; drugo zame, dvoje pa za Joea. Ti zadnji dve Vam pošiljam. Ob tej priložnosti mi je generalni vikar omenil, da Vašega sobrata niso poslali na jug, marveč na sever... Kaj naj to pomeni, si ne morem razložiti!
ŠKOFOVA OBSODBA RAZKOLNIKOV
V pismu, ki mu ga je pisal škof — prepozno! — je omenjena tudi vsebina pisem na generalnega vikarja ter na avguštinke: tisti trije gospodje — Liu, Siao in Florijan — ki so podpisali nančanski dokument, so izobčeni!
Verniki in sestre naj več ne prejemajo zakramentov iz njih rok, niti naj ne prisostvujejo njih mašam. Isto velja za gospode, ki bi tisti „ko-sin“ (reformo) pozneje podpisali ali jo kako drugače odobrili. Sodbi se osebno nisem za-čudil, ker je prav enako nad dokumentom izrekel čantunski, ki sem mu prepis poslal. Omenim tudi, da je bil dokument v celoti objavljen tudi v odpadniškem listu „Sin-sheng“ (Novi glas)> ki izhaja v hunanski nadškofiji. Se vedno meni in sosedom pošiljajo to umazanijo, četudi se za naročnino sploh ne zmenimo. Iz pričujoče številke lh-decembra sem razbral, da izdajajo odpadniki že 4 liste te vrste. Prvi izhaja v Nebeškem brodu (Tientsinu), moji nekdanji škofiji pod imenom Kwang" yang, drugi v Šanghaju z naslovom »Novi golobček", in sedaj še v Hankcvvu S privlačnim imenom Siao-ming: recimo1 Zarja...
RAZKOLNIŠKO ČASOPISJE Sleherno številko te umazane pro" pagande skrijem pred kristjani. A zadnjič sem pisal naslov sobratu v Hongkong, da bi mu odposlal, kot to vedno storim, pa me je obiskal Hojev Peter ih seveda takoj hlastnil po listu. Nekaj časa sem ga pustil, da je bral, pa mi je bilo koj žal: fant je bil ves navdušen nad lepo tekočim slogom, neumnosti ih žalitev proti svetemu očetu pa sploh n1 videl. To šibko znanje krščanskega nauka sem ugotavljal že tedaj, ko sen1 prepisoval oni nančanski rdeči papir’ ne on, ne njegov oče, ne naš čen msv° mogli dognati, kje bi bilo kaj napac' nega zoper vero! Prav namenoma sen1 jih vpraševal po teh stvareh... in so vam stebri naše fare! Spet mi j prišel na misel Gospodov stavek: ril bom pastirja in razkropile se bod, ovce...“ Sicer pa ravno misijonar! vemo, kako so Kitajci mnogo bolj stopni za tisto, kako je povedano, pa za tisto, kaj je kdo povedal: kdo je lepo povedal, je po njihovo tudi Pra povedal!
PISMO IZGNANCA
ka/vSmi*J'en‘ Bog ie m°J° srčno stisko nu- ,. aIu spremenil v veselje. 26. ja-jav‘iv .Sem Prot* večeru prejel bržola ’ t ' JG V 8 urah prišel 12 Hongkon-Hij,,, altole se glasi: „Dospel — 26 — so "	S^v110. da je prišel, pa najsi
tistih šest dni že vlačili koder Hi ’ sem miril svojo radovednost nad J°e OVo.P0tj°. Isti dan pa je prišlo še s p ?. Plsanje iz Nančanga. Pisal mi je so	januarja. Tedaj je le res, da
s tis* tja.Kor vlekli. Opisuje trpljenje daj ? p°ti in končuje s pripombo: Bog Po V. p, Xas ne bi poslali ven pozimi in Pa	ovinkih! Naravnost ganilo
križe	mi zatrjuje, da je vse
Za ’steKa potovanja daroval Bogu nje ? le avguštinke in zame. Posled-me.stu Sm°’ Ca je še prejel na starem Že z,- 1 mu je povedalo, da mu je mati C,Sto Pri kraju.
ŽALOSTEN POLOŽAJ
Iz zadnjih pisem, ki mi jih je še poslal iz škofijskega mesta, razvidim, da so naši gospodje že čisto odločeni iti v reformo. Nič se ne da pomagati, pravijo: dva meseca smo se borili zoper to zlo, a se ne da nič storiti. Seveda, njih modrost je v tem: najprej rešiti kožo, potem pa dušo! če le mogoče, oboje, a koža je prva... Prav žalostno pa je, da tako govore tudi stari gospodje, ki so evangelij oznanjali že čez 40 let in imajo pred seboj itak samo še pol ducata bornega življenja.
Sosedni dominikanci s škofom vred znova zatrjujejo, da bomo morali v bodoče temeljito spremeniti naše misijonske metode. Vse kaže, da je odpad skoraj splošen, dasi se dobe sijajne izjeme, ki jih bomo verjetno nekoč še na oltarjih častili... Na nove temelje bo treba najprej postaviti vzgojo domače
duhovščine; potem izbor sestrskih poklicev; znova bo treba presoditi vrednost dobrodelnih ustanov, predvsem sirotišnic.
SPET IZGONI
Izgoni so v zadnjih tednih zelo porasli: v decembru so izgnali 60 misijonarjev; od teh nad 40 anhujskih jezuitov, ki so jih zdaj po petih tednih izgnali v celoti. Poročila iz Pristana (Hongkonga op. ur.) pravijo, da bo v januarju ta številka še porasla. Zadnji meni poznani škof, ki so ga izgnali, je svvatovski nadpastir mons. Vogel. Ob devetih so mu sporočili, naj pobere svoje zasebne reči, in ob 2 je bil že na ladjici, ki je peljala zelenjavo v Pristan. Z njim vred so izgnali še 5 metodistov iz istega kraja. Dospeli so čez mejo še isti večer. Stey-lovci (SVD) imajo še 65 inozemskih članov v deželi, a jih je do 35 pod ključem! V zaporu so tudi vsi 4 škofje, ki so še tu. V nekaterih provincah pa je še precej inozemskih misijonarjev, v Fukienu okoli 40; polovica tega tudi v Čangtingu, vštevši sestre. Kiangsi je gotovo med najbolj zapuščenimi: nas je samo še 6 avguštink in — jaz. Zadnja dva iz Nančanga sta v Pristan prišla sredi januarja. V čekiangu ni mnogo boljše: en škof in trije duhovniki, to je vse, kar še premore ta provinca. Trenutno je še okoli 600 »dolgih nosov" (misijonarji inozemci — op. ur.) v deželi. V Pristanu prerokujejo, da bomo pred koncem leta že vsi zunaj, razen morda tistih, ki jih drže pod ključem!
JAVNA DELA USTAVLJENA
V januarju so javne zgradbe kljub dežju rastle ko gobe. Pa je zadnjega v mesecu prišlo povelje z višjega mesta: vse ustavite, kar ni že čisto pri kraju! Pri nas je to povelje zadelo Tempelj Junakov na našem vrtu in srednjo šolo. Odpustili so vse delavce. Za novi semester študentov v srednjo šolo ne bodo sprejemali. To je seveda dalo povod za šušljanja in ugibanja. Tudi pri meni ne manjka obiskovalcev, ki bi radi vedeli, kaj se je v širnem svetu zlomilo!
Mirne vesti lahko zatrdim, da ničesar ne vem. Zanimivo je morda tole: že nekaj mesecev sem niso nikogar počili, zdaj pa jih kakor za stavo pošiljajo na drugi svet... Dvignili so spet velikansko propagando za ljudsko vojsko in rekrutiranje. K milici morajo vsi, ki so zmožni bežati in še ne 40 let stari, moški in ženske. Tretji pojav teh dni Pa je v tem, da cene strahotno rastejo-Pravo vojaštvo je odšlo že pred tremi tedni; menda proti Koreji. Tudi našo škofijsko hišo so izpraznili.
ŽENITVE PO SILI
Zadnje tedne so na vseh zborovanjih razpravljali o ženitni zakonodaji. Napovedujejo velike olajšave za primer ločitve, če bi le eden od zakoncev to želel. Vsi ženitve zmožni samci in samice naj se prijavljajo pri oblasteh in povedo, zakaj še niso oženjeni ali omo-žene. Kdor bo dejal, da ga nobena noče in narobe, mu bo oblast poiskala družico ali druga. Stare ženice pa niso kar nič pripravljene odpovedati se stari pravici, da bi namreč kot vedno prti tudi zdaj same izbrale ženine svoji*11 dekletom, če dekle ni voljna v zakon 3 človekom, ki ji ga je izbrala mati, ji ta spet in spet grozi: če ga ne boš vzela, se bom obesila... Včasih se dekleta zaradi takih groženj le vdajo; a če se ne. se potem le makokatera mati res obes1.
14. februarja 1953:
VESELA ZNAMENJA ZVESTOBE CERKVI
Joeju ni bilo dano, da bi v Kančo"*u dočakal tolaži j ive dogodke. Veselje P°' ročati o teh, je Gospod pridržal sestra01 avguštinkam in deloma meni. V pisnlU z dne 31. januarja je prednica m. Beata povedala, da zopet pripravljajo vel’k zborovanje, na katerem naj bi vern1 in kitajski duhovniki dokončno sprejo* 3 samostojnosti, kot na kratko oznac jejo razkolniško gibanje „s s s" — sanj0^ vzdrževanje, samo-vladanje, samo-uc ^ ništvo, vse seveda v reformirani c°r( kvi! A vernikom se oči spet odpiraj0-
Otročiči nastopajo na „rdeči“ prireditvi
8pe,.g' ^javljajo, da se ne bodo dali aa *e<1’ vla(ln) priganjači ve-Ane Upaj0 na razkropljene sestre sv. um-a te vse po vrsti odklanjajo takšno " jip, aa° Početje. Prav resno pa se bo-nino ’ ' a 1)0(10 P° rdečih vižah zaplesale s° žo7i0ras!e in doraščajoče sirote, ki duhovvvVe letl v r(1eči vzgoji. Ponašanje či]no SCUle’. ki j® seveda najbolj odlo-Zatri’n-Pa Je sevccia nekam zagonetno, ji Jc m- Beata. Generalni vikar, da delali PFed nekaj dnevi dejal, da bodo r°čai P,° vesti-•• Obenem pa ji je na-t>o Z.(a j® treba zanje veliko moliti! in strah*110 *ore^" živeli še med upom
krš?° nav°ddu svetega očeta ste v hiolilj , °m svetu v januarju pridno test;int Q Vrn’tev razkolnikov in pro-stan0vi()V V nar°čj"e svete Cerkve in za žav6Se«noat vernikov tostran ..železne Vahi lahv veseljem in zadoščenjem 0 trdim, da vaše molitve niso
bile zastonj, vsaj kar našo škofijo zadene. 6. februarja mi je m. Beata znova pisala: povedala mi je, da se je omenjeni shod sestal’ 4. februarja, pa tudi, kako je potekel. Naj prevedem tisti del njenega pisanja, ki o shodu govori:
ODLOČNI NASTOP KITAJSKIH DUHOVNIKOV NA NOVEM SHODU „Kanchow, 6. februrja. — Zadnjo sredo, 4. februarja, so sklicali zborovanje zaradi 3 samostojnosti. Navzočih je bilo krog 40 ljudi, od teh čez 30 katoličanov. Shod je začel neki duhovnik (očitno odpadnik!), ki je povdarjal, da že nad mesec dni študirajo vprašanje 3 samostojnosti, a kitajska duhovščina še danes ne ve, ali pa noče vedeti, da je bil mons. Janez 0’Shea (naš izgnani škof) grd imperialist. Prav zato pa je vlada imenovala tri „profesorje“, ki hodijo predavat na misijon; ti naj bi tudi generalnega vikarja čimprej prepričali
o teh stvareh. Nato so prišle na vrsto obdolžitve: škof je moril otroke v siro-tišču... Tu je vstal generalni vikar in odločno izjavil, da škof ni bil imperialist; da je bil marveč zelo dobrega srca in res pravi oče sirotam! Da je pozidal sirotišče ih vzdrževal otroke čisto na lastne stroške! — Za njim pa je govorila neka bolničarka, bivša sirota, ki je škofa dolžila, češ da jo je pretepal, ji pulil lase in ji dajal jesti samo umazane ostanke... Spet se je dvignil generalni vikar in povedal, da mora takšno govorjenje vsakogar v srce boleti: dekletu, ki so ga lastni starši vrgli na smetišče, je škof rešil življenje, jo redil in jo dal celo študirati! Zdaj pa tako govori zoper lastnega očeta! Ta nastop generalnega vikarja pa je razkačil vladne može in odpadnike. Predlagali so ko j, naj se skliče nov shod, kjer bo obtoženec — generalni vikar, ki se očividno upira vladnim željam in dela toliko škodo reformi. Spet vstane vikar in škofa še odločneje zagovarja. »Nikoli v življenju, pravi, nisem na našem škofu opazil najmanjšega, kar bi dišalo po tem, kar komunistične knjige imenujejo imperializem,“ Pa se brž oglasi neki odpadnik in trdi, da se pač ni treba ogledovati na tisto, kar stoji v knjigah, ampak na tisto, kar ljudje povedo... Generalni vikar pa zabrusi odločno: »Navedite dejstva, pa bomo videli!"
Zdaj so se lotili Marijine Legije. »Duhovščina se v nji ni udejstvovala," je povedal generalni vikar, »razen tistih dveh, ki sta na prisilnem delu." Vstane klevetnik in kriči: »To je proti vladi in proti zakonom!" Generalni vikar: »Vi ste bili član Legije. Povejte nam torej, kaj ste tedaj storili proti vladi?" Klevetniku sc kislo zategne obraz; a spet pride do sape: »V neki katoliški knjigi stoji, da so katoličani smrtni sovražniki komunistov!“ Generalni vikar odbija: »Mi res ne zagovarjamo ali propagiramo komunizma; a slabega ne govorimo o nikomer! Naše in vaše mišljenje nista isti; tako pa tudi naše in
vaše gledanje..." Klevetnika je nato njegova lastna žena ven vlekla; a zarotil se je, da bo storil vse, kar bo mogel, da bo vrgel generalnega vikarja.
Ko tole prebirate, častiti oče, boste pač razumeli, da so duhovniki bili trd boj. Doslej so odklonili blatenje svojega škofa vsi, razen enega (kaplan Tseng)-Bog jim daj moči in razsvetljenja, da bi junaško prenesli te peklenske napade in se odločno ustavljali še nadaljnjim... Kolikor morem presoditi, so gospodje zdaj mnogo odločnejši in odporni, kot so bili prej!
Odslej so vsi napadi usmerjeni proti generalnemu vikarju. Nujno prosi 29 molitve. Da bi le še naprej tako odločno vztrajal! O drugih gospodih vikar h® govori, le enkrat je omenil, da so vsi kot on odločeni ravnati po vesti. Vlada jim je zdaj dala še mesec dni časa, da zadevo 3 samostojnosti preštudirajo ’n se končno odločijo!"
Iz drugega v pismu razbiram, da s®‘ stre resno računajo z možnostjo, kak® bo generalni vikar skoraj — izginil. • •
RAZNE NOVICE
V svojem pisanju omenja m. Beata
tudi meni kaj nedoumljivo stvar;
da
so namreč Joeja poslali čez Nančang n.® iz zlobe, marveč da bi se ognil »nem1, rom na jugu"... Tako ravnajo z vseh1 potniki, ki gredo proti Kwangtung9' Eden od treh obsojenih duhovnikov, 9 so zdaj v Cju-kiang na prisilnem del > je imel srečo in je pisal; pravi, da vsi trije zdravi.
Ker so javna dela tako nenaden’9 ustavili, kot sem zadnjič pisal, seda, ljudje ta odlok vse križem ugibajo. \. slutijo, da se nekaj kuha. Na ljudsk'_ shodih je zdaj najbolj pereče vpra® nje: zračna obramba.
V našem okraju so v zadnjih
dvek
tednih ustrelili čez sto ljudi, ki so
Ž®
eno ali dve leti vzdihovali po ječah.

tel ji imajo za novo lunino leto sam<^ dni dopusta, uradniki pa sploh nič-
dva
A
GROZI MI IZGON
Prejšnjo soboto že pod noč je prišla k nam protestantska katehistinja in mi Je povedala, da je pravkar cula nekaj, kar je zame kaj slabo! Dva uradnika da sta se v neki trgovini pomenkovala; nJun razgovor je cula trgovka in ga brž zaupala svoji prijateljici, ki je k meni Prihitela na vrat na nos... Eden obeh tovarišev je namreč zaupno omenil drugemu, kako je pri vladi že vse sklenjeno, da se bodo mene prav kmalu iznebili. A po višjem nalogu mi morajo tukajšnje oblasti najti kak „zločin“. Tu Pri nas pa si seveda še niso povsem na Jasnem, kako bi takšno povelje izvršili; a najbrž jim bodo prav prišli moji sprehodi. Stalno zahajam k tisti stari pa-8°di ,,črnega duha“ in tam uganjam Protidržavne stvari...
Tri dni pozneje je neki drugi trgo-v®c opozoril našega hišnika čena, da ^isoke glave govore, kako bo mojega oivanja v Juikinu konec vsak trenutek! "se torej kaže, da se nekaj pripravlja.
Kljub temu, da je bivanje tu pri nas j^Se prej kot prijetno — kaj bi to pri-Krival — bi zdaj vendar še rad dalje °stal! Bolj kot kdaj prej! Prvič zaradi Jarnikov, ki zahajajo zdaj v kapelo v av lepem številu. In vtis imam, da bi 1110 Se radi imeli med seboj. Potem je Prevzvišeni g. škof ob odhodu iz Prista-izrazil željo, da bi naj še zdržal na ^°Jom mestu. Tako bi on vsaj mogel ? 'Kžati zvezi s svojimi kitajskimi du-j_°vniki, Radevolje sem mu tistikrat ob-Jhbil, da bom vse storil, kar bom mo-el’ samo da ostanem. Pred nedavnim j so tudi kančovvske avguštinko zaže-^ e 'n hkrati zatrdile svoje upanje, da k 1,1 Jaz ostal tod dlje, kot one same;
1 da se v sili zares nimajo nikamor Kam kot k meni po nasvet zateči.
PREVIDNOST POTREBNA
obrKajpada, človek obrača, Bog pa Uja^c' Tudi star lisjak se prej ali slej v0j- 0 v past... Da pokažem odkrito sebi'1’	rad bi še ostal, sem sam
Oaložil trdo pokoro: za dalj časa
nobenega sprehoda iz mesta, niti ne v predmestja onstran reke! Zame, ki ljubim naravo in sem tudi bolj šibkega zdravja, je to pač občutna pokora, če je moje bivanje tu v večjo božjo čast, bom še ostal, se tolažim sam sebe. A pripravljen sem voljno sprejeti božji ukaz, tudi če bi bil ta proti mojemu upanju. V ta namen se priporočam Vašim molitvam!...
20. marca 1953:
ŠE VEDNO NA MESTU
Po zadnjem pisanju ste gotovo ugibali, če nisem morda že v Hongkongu. Tiste dni sem tudi jaz kaj takšnega pričakoval. A še vedno nobena uradna duša po meni ne vprašuje. Tudi govorice, da me bodo izrinili, so potihnile. Kajpak sem precej skrajšal svoje sprehode; tistega griča s pagodo na vrhu se pa ogibljem kot zlomek križa. Sreča v nesreči! Nekaj dni potem so se tam pojavili razbojniki in oplenili več kme-tiških hiš. če bi jaz še zahajal tja, bi me prav gotovo spravili v zvezo z njimi!
LJUDJE ČUVAJO MISIJONARJE
Lotanskega gospoda, dominikanskega patra Bonaventuro, ki je že v Fukien, bi zadnje čase radi izrinili, češ da njegov potni list ni v redu... A mož uspešno dokazuje, da je dokument pravi in bo to težavo najbrže prestal. Pred kratkim mi je poročal, da je prej enkrat prišel v zadrego, ki je kaj podobna mojim sprehodom k omenjeni pagodi. Odločil se je za sprehod v gore blizu trga; precej visok hrib si je izbral. Proti poldnevu pa je opazil, kako hiti za njim neka poganka in mu daje znamenja; ko prisopiha do njega, ga brž potegne v nižjo lego in mu pove, da so ves hrib zasedli miličniki, če ga bodo zasledili, da ga bodo koj kot vohuna aretirali. Ljudska vojska — milica, da je hrib zasedla dan prej, ker hoče od tam opazovati letala, zasledovati padalce in razbojnike. Tako da je sedaj v vsem Fukienu! Žensko poganko je nam-
VEST IZ LOTANGA
za zborovalnico, v misijonski hiši pa stanujejo in delajo neki mizarji. Popolnoma pa je opustošen sosednji misijon na jugu, že v provinci Kuantung. V Čan* tingu, škofija Fukien, je oblast pred tremi tedni spet dovolila javno službo božjo. Poldrugo leto nazaj so jim za-prli stolnico; za vernike so maševali 1® skrivaj v sestrski hiši; tudi sicer je tam gonja proti misijonarjem precej po* jenjala.
REFORMA RDEČIM ŠE NI USPELA
Našim duhovnikom so ob novem lu" ninem letu dali nekaj dni premirja-Potem so jih pa še hujše prijeli. A g°' spodje se še vedno dobro drže. Povedal sem že, kako odlično se je na nekem februarskem shodu postavil naš gene' ralni vikar. Reforma tedaj rdečim ni uspela, a obupali še niso! Duhovnikom so poslali tri „profesorje“, ki naj v m®' seču dni očistijo njih nazadnjaške m°' žgane. Ta kuga zdaj stanuje na škofij1 in po dva do trikrat dnevno skliče K „vežbanju“ vse prebivalce na misijonu1 in uslužbence. Seveda tal® trojka ni sestavljena iz kakih profesor-jev, marveč iz vladinih uradnikov.
V prvih dveh tednih so še vedno Prl prvi točki sporeda. Ker je generalu* vikar težko grešil s tem, da je javn° zagovarjal škofa in njegove ustanov®!
drugi duhovniki pa so mu vsaj mol'
reč poslal njen mož kristjan, naj misijonarja opozori na nevarnost... Misijonar pravi, da je to nov dokaz, kako ljudje zelo žele, da bi še ostal med njimi.
pritrjevali, morajo vsi skupaj najpr®l to krivdo oprati. Rdeča trojka jih ho°® po vsej sili pritirati v to, da bi pošten0 oblatili škofa in še enega švicarske#8 misijonarja kot največje zločince. - • Brez tega ne more biti „prenovljf' ne, domovini vdane vere“! A gospodi so prav v tej točki nazmagljivi. ,
Omenjeni pater je prišel v zvezo tudi z lotangskimi kristjani (južna pokrajina Baragovega misijona). Nekdo je šel v jeseni slučajno po opravkih v Ha-pa, kjer deluje ta pater, in se je seveda debelo začudil, ko jo naletel še na misijonarja tu. Pozneje je prišel v stik še s tremi lotangskimi verniki. Povedali so mu, da lotangska kapela služi
KRASNE BESEDE GENERALNE^ VIKARJA — KITAJCA Ob tej priložnosti je gen. vikar sPf* enkrat krepko povedal svoje in dru#\ duhovnikov odločno stališče: „Mi Ij* j mo svojo domovino in smo pripravil011
žrtvovati vse zanjo. Mi obsojamo
perializem prav tako kot vi, ne mo
vem0
hs obsojati nedolžnih, ki so povrhu še ^eliki dobrotniki našega 'naroda!" Te esede so predsedujočega tovariša raz-,,Torej se drznete celo slaviti „Mi jih ne slavimo," je mirno od-i-ni1 generalni vikar, „slave jih njih tlela!.	«
„VEŽBE“
Istočasno kot na škofiji za duhov-C®° uganjajo obvezne „vežbe“ o pa-ezevem, škofovem in cerkvenem impe-'alizmu tudi za druge vernike. Sestan-’ zanje so v bolnišnici, ki je sploh ezdo odpadnikov. Nekaj prav pogum-j ’ sPloh noče tja. Vežbe pripravljajo rJn° zborovanje, ki naj končno potrdi °rmo. A tovariši se očividno boje tak^aŽe °.d strani duhovščine, zato Pie 7 Potisk nanjo. Zadovoljni bi dobili bil‘’ Če bi vsaj ene£a zase pri-
škfif-raV P°d°bno je v sosednji severni Pis E’an> da tam med duhovščino (jv° P°slali političnih uradnikov, marveč N«3 v°dpadla duhovnika iz nadškofije in v^anF\ Pa 80 jih kianski duhovniki $e erniki menda dogovorno bojkotirali: Pied° T'G*<ai dneh sta morala stisniti rep bj] n°ge. Kianski generalni vikar je Podn' nov®mbru tudi v Nančangu in je da Plsai tisto nesrečno izjavo. A zdi se, Pnav° se tedaj zaleteli, ker se sedaj na
tiski 1P°ti drže navkljub hujšemu pri-u kot prej.
ŠE O ŽENITNI ZAKONODAJI
dežcrn'm’Va ie v zadnjem času v naši dan * n°Va ženitna zakonodaja. Pov-Pa v- P°P°lno svobodo mladih, tistim da’g* So ze v »jarmu", daje priložnost, ki a ea rešijo. Ženske kar nore! Tiste, kakšn ad° de!ai°’ ab Pa so že prej imele hile ' .Ku,nljive zveze, vse trdijo, da so tev, ot-lSildene' ’n zlahka dosežejo ločili, g ; raci seveda vedno ostanejo rtiožu. Pio^ GF.a je pisala, kako je neki Pograh-! Ka_ je hotela žena zapustiti, nor0st 1 p°ž in jo zaklal. Tam je šla Pstragj] a*° daleč, da so se oblasti same e sv°je propagande, in so novo
zakonodajo spet vtaknile v omaro. V našem glavarstvu je bilo doslej že 47 samomorov zaradi ločitve; seveda sami moški!
Po časopisjih in shodih silno propagirajo industrializacijo dežele; zlasti rudarstvo. Mladino zelo vabijo v obrtne šole in jo dobro plačujejo. A zdravniki so pri pregledu zelo strogi. V Juikinu je od 160 prijavljenih skozi sprejemni izpit in zdravniški pregled prišlo le 40 kandidatov.
ZAKLJUČEK
S tem je zaključena vrsta pisem g. Jereba, katerih pozorno prebiranje nam ustvari najbolj resnično sliko o borbi Cerkve na Kitajskem. Kakor hitro prejmemo od g. Jereba novih poročil o tem, jih bralcem objavimo v našem listu.
Iz zadnjega pisma, ki ga je pisal koncem meseca aprila, izvemo samo, da je še vedno na mestu, trden in zdrav!
Molimo zanj!
Molimo s Kitajci za Kitajsko!
PO POTIH MISIJONARJA MESARJA
Iz Hanoi v Vietnamu (Indokina), dežele, kjer je v 18. stoletju sejal Kristusovo besedo slovenski misijonar p. Mesar, goreč duhovnik in mučenec slednjič, nam piše 'g. Andrej Majcen, salezijanski misijonar 5. januarja letos:
Že poldrugi mesec gulim vietnam-ščino. Najprej sem hotel vedeti, kaj o sebi Vietnamci mislijo, se pravi, kakšnega izvora so: ali se imajo za Kitajce ali ne? Povprašal sem dobrodušnega domačega duhovnika o tem. Moje vprašanje mu je pognalo ves narodni ponos v žile. Da Kitajci še dolgo niso, je odgovoril, četudi so njih pradedje pred menda 2000 leti živeli na Kitajskem, ki se še danes imenuje Je nam. V starih časih so se namreč imenovali „jenamci“, potem pa so jih Kitajci klicali za „anamite“; zdaj pa, ko so svobodni, se kličejo ,,vietnam-
Dva od nad 300 stanovalcev „Mesta Kristusa Kralja", kjer deluje g. Majcen
~
ci“. Prav žalostna pa je vietnamska zgodovina: krog tisoč let so bili pod Kitajsko-nadoblastjo; a Kitajci so jim dali svojo civilizacijo, literaturo, pisavo in slednji tudi svojo budistično vero. Južni del Vietnama so za nekaj časa podjarmili Kmetci, ki so bili narod zelo visoke civilizacije, a so pozneje izginili skoraj p°v' sem; danes jih je še okrog petnajst tisoč; le veličastne razvaline zgovorn0 pričajo o njih minuli slavi. Na jugu s° jih podjarmili tudi Kambodžani, ki s° jim dali svojo kulturo, pa so jih Vietnamci pozneje izrinili iz Končinčine« kjer Indokinci še sedaj žive. Kitajsk* moč je pozmje začela usihati. Vietnam^1 so se osvobodili in prišli tako daleč, so imeli celo svoje lastne kralje. V tistih časih so prišli prvi portugalski in P°' zneje tudi španski misijonarji. NajboU znamenit med njimi je nedvomno pater Aleksander Rhodes, ki je’ ustvaril no^ vietnamski pravopis na podlagi latinice-Ta pravopis je še danes v veljavi. Pre. več ko sto leti pa je Bog bolj in naraščajočo Cerkev v Vietnamu težk° preizkusil s krvavim preganjanjem, katerega žrtve štejejo čez 100.000 verniku^' Bilo je to preganjanje menda eno najbolj krvavih na Vzhodu. Razmere so izrabili Francozi in deželo zasedli P°, pretvezo, da bodo preprečili nadaljnJ prelivanje krvi. Ta francoska okupacij je trajala dobrih sto let. V svojih ku ' turnih prizadevanjih so novi oblastni* posebno pospeševali pravopis patra Rb0^ desa. Tako nova generacija ne pozna vC. kitajskih črk, ker so Francozi omenjen pravopis uvedli v šole; vse knjige 1 ^ časopisi se danes tiskajo v tem PraV” pišu, ki je v tristo letih doživel kaj ma^ sprememb. Nacionalni, pa tudi komun stični Vietnamci se danes zelo priza< vajo, da bi jezik obogatili z novimi n^ dernimi, posebno tehničnimi izrazi. . sem tega duhovnega gospoda, ki mi J. tako zaokroženo lepo pravil o dom»
*a'eZ,Janski zavod v Hongkongu, kjer je g. Majcen deloval po izgonu iz Kitajske
izraZeVi"!’. Povprašal, kam hodijo po nove Vietnamci, izvzemši tehnično izrazoslov-cem..’	1 Je ogovoril, da h Kitaj- je, najbogatejši besedni zaklad.
Se j^a zadnjem škofijskem zborovanju govorilo o ustanovitvi viet-^amre- katoliške univerze; doslej je VerZa C v Vietnamu samo francoska uni-Če BaS,?oeehno stoliq° za vietnamščino. kat0]:*,bl Pr*šlo do ustanovitve domače itUioof t univerze, bi tako prav gotovo rast d vJe Pospeševali tudi nego in fnr,r>evlvma^ega lezika. Vietnamci so zdaj izraz k if* V prav* zadregi za domači kar n_a Pojma, pa si ga izposodijo šem; tt Francozih, če treba: srajca — ^ranLotnco,sko: le chemi); juha — sup facija n °: 6 suPe)- Nova, mlajša gene-Pa Pr.Pa lsče izrazov pri Kitajcih; slede ltitajCj Gm SGVe<ia vietnamsko fonetiko: z° ._ 'Postavim, imenujejo sveto Tere-
za Nu ^u’ Teresa, Vietnamci pa Cqn min v-1®831 razumen pravijo Kitajci danes .letnamci Pa ton min, itd. Prav Je moj učitelj hvalil, da imajo
Kakor sem vam menda že zadnjič pisal, sem začel „peti“ ta novi jezik. Peti pravim zato, ker je jezik silno muzikaličen in si mora, kdor se ga hoče naučiti, najprej dodobra v glavo vbiti še-ster0 tonov tega jezika. Prve dni so mi po eni strani pomagali meni že poznani štirje kitajski toni; pa so me po drugi tudi mešali, ker jih je treba v vietnam-ščini malo drugače zaviti kot v kitajščini, dejal bi — bolj nežno, nekako bolj žensko, rahlo niansiraso. Kot njega dni na Kitajskem, tako sedaj tudi tu v svojem konverziranju svojim fantičem pripravimo nemalo veselja in smeha, ko jim nekaj dopovedujemo, pa oni zaradi naše netočne izgovarjave nekaj povsem drugega razumejo. Tako sem nekoga prosil, naj mi prinese kven — hlače (2 ton). Pa je tisti nekdo mislil, da sem jaz pozabil prinesti (pozabiti — kven, 1 ton), itd. Zdaj seveda zastonj na hlače čakam...
RAZMERE V SRBSKI PRAVOSLAVNI CERKVI
Ker se »Katoliški misijoni" zanimajo tudi za vprašanje zedinjenja in je v tem pogledu njih prva naloga delo za medsebojno spoznavanje in zbližan je med kristjani, zato v naslednjem objavljamo nad vse poučno poročilo o sedanjem položaju srbske pravoslavne Cerkve v Jugoslaviji, ki ga je objavil v New Yorku izhajajoči »Pregled", napisal pa profesor bogoslovja Srbske pravoslavne Cerkve, ki je bil še večino leta 1952 doma v Jugoslaviji.
Za pravilno razumevanje in ocenitev sedanjega stanja Srbske pravoslavne Cerkve v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji je treba vpoštevati več okolnosti. Treba je vpoštevati položaj te Cerkve pred vojno, razvoj kulturnega in duhovnega življenja v njej in treba je računati z vsem, kar se je Cerkvi dogodilo tekom vojne in v povojnem času.
Pred vojno, v letu 1941, je Srbska pravoslavna Cerkev preživljala dobo vsestranskega poglabljanja. V materialnem oziru je bila še neodvisna.
PREDVOJNO STANJE
Bilo je treba izvesti celo vrsto radikalnih sprememb, da bi se bila Srbska pravoslavna Cerkev osamosvojila in uredila svoje delovanje samostojno, neodvisno zlasti od države. Skozi stoletja je Srbske pravoslavna Cerkev bila tesno povezana z državo, včasih celo smatrala sebe za del države. Kadarkoli se je hotelo Cerkev oddvojiti od države, je Cerkev to težko prenašala. V svojem stremljenju, da čim več stori za narodno osvobojen j e, je Cerkev nase pozabila, pregledala meje med njo in državo in marsikaj zanemarila. Pa kljub vsemu temu je bilo kulturno in duhovno življenje v Srbski pravoslavni Crrkvi pred drugo svetovno vojno kar dobro razvito. Gibanje bogomoljcev se je lepo širilo med ljudstvom, široke plasti so ga sprejemale. S tem je bilo veliko storjenega za odstranitev materialističnega mišljenja, za dvig morale, z,a duha pobožnosti. Iz
vrst bogomoljcev so prišli odlični protikomunistični borci v Srbiji in nastopi** takoj, ko se je komunizem pojavil, v je' šeni leta 1941. Da so se ljudske množic® tako na splošno v Srbiji uprle komunizmu, se moramo zahvaliti zdravim sadovom bogomoljskega gibanja. Tudi med izobraženci se je versko-poglobitve*10 gibanje lepo širilo in vedno več je bilo takih, ki so javno sodelovali pri verski*1 listih, organizacijah in ustanovah: Moi*1' čilo Nastasijevič, Siniša Kordič, Isidor* Sekulič, Aleksandra Serdjukova in drug1*
Pred vojno je Srbska pravoslavno Cerkev imela pet bogoslovij, eno redoV' niško bogoslovnico in eno bogosloven0 fakulteto. Izdajala je veliko število Časopisov:	»Glasnik srbske pravoslavne
patrijaršije", »Bogoslovje", znanstven* list pravoslavne bogoslovne fakuUete’ »Krščanska misel", organ izobražence^ ki so dovršili bogoslovje, »Krščansk0 delo", organ skupine izobražencev _ Skopi ju pod vodstvom mitropolita J°s]' fa, »Pravoslavje", organ Zveze duhova*' kov Srbske pravoslavne Cerkve, hovna straža", organ redovnikov, tosavlje", organ zveze študentov prav° slavne fakultete, »Bratstvo sv. Save ' list, ki je izhajal v Sarajevu, »Pregle** ’ glasilo ePnchije niške, »Pastir", org8 cetinjske mitropolije, »Žički blagove5 ^ ni k", organ žičke eparhije, »Organ 7;‘* ječarske eparhije" in še nekaj drug'
UDARCI MED VOJNO
Vojska je zelo zadela Srbsko PraV” slavno Cerkev. Komaj polovica duh° nikov ji je ostala. Devet škofov na c s patriarhom je bilo ubitih ali zapr ' ali pregnanih iz dežele. Bolgarske 00 j. sti so pregnale iz Macedonije vse e**., skope Srbske pravoslavne Cerkve z tropolitom Josifom na čelu. Cerkev . pretrpela ogromno materialno škodo, je sploh ni mogoče preceniti. Poleg * „ se je zgodilo še, da je del duhovnic iz najrazličnejših pobud odšel med P
•zane ali jih vsaj podpiral iz zaledja. I bil velik ta del, ali vendar. Drugi del uhovnikov je podpiral ali generala Mi-ajloviča ali generala Nediča. Ta, daleč ^ajvečji del pravoslavnih duhovnikov, se j® nedvosmiselno opredelil za borbo proti °niunistom in proti njihovi narodnoosvobodilni akciji. Le najmanjši del du-ovništva je ostal nekako pasiven.
Na ta način je prišlo do razbitja du-°vne in organizacijske edinosti Srbske Pravoslavne Cerkve. Stvari so se razvi-*a e tako, da te nesreče ni bilo mogoče Preprečiti. Posledice so bile silno škod-l,ve za Cerkev.
Komunisti so ubijali najuglednejše in ajaktivnejše duhovnike. Tako je padel o,lan Pašič, Voja Stojilovlč v Srbiji, ye^afi|n Djarič v Sandžaku, pop Dubka 6rni gori in drugi. Izazita proticer-v,Vena Politika je trajala po sovjetskem ^z°ru tako dolgo, dokler ni sovjetska "•"unistična stranka spremenila svojega j^ališča, ko je bil izvoljen za patriarha S*1 .® Pravoslavne Cerkve mitropolit ®rKije. Tedaj je komunistična stranka kv-e!"enila svoje ravnanje napram Cer-dr* e” naS°v'arjali so episkopa v Šabcu • Simeona Stankoviča, naj bi odšel v ^ozdove in postal partizanski episkop ko' '!rhovnem štabu partizanskih oddel-tam Prostov°ljcev. Takrat so imeli bil m °v nckak verski odsek. Itererent je Cer^ a*° Markovič, ki je bil pred vojno Pri V<>n* tožilec mitropolije črnogorsko-ta|{^,orske. Komunistična stranka je že pr at Pripravljala svojo povojno borbo r^zd' Cerkvi in je hotela že tedaj imeti p^ieno duhovništvo in episkopc. če-k:,': . s° se mnogi poizkusi izjalovili, ne-t'Zan'V<- takih, ki so ostali pri par-dph "1 Jn komunistih, in tu je začetek sko°Vn'^*<'*1 združenj, ki so organizacij-sredstvo komunistov.
TITO
Začel'*0 Je. takoj’ ko Je Prišel na oblast, Cerkv'ZVakt* 8v°j° protiversko in proti-hove k00, po*itiko. Revolucija je zadala l,[e rane Srbskj pravoslavni Cer-
kvi. Dobila je naslednje udarce: popolna ločitev Cerkve od države, konfiskacija vsega cerkvenega imetja, zlasti vsega nepremičnega premoženja, zasega vsega denarja, ki ga je Cerkev imela v bankah, ukinitev vseh bogoslovnih šol, ukinitev verouka kot obveznega predmeta na osnovnih in srednjih šolah, kasneje pa popolna odstranitev verouka s šolskega programa, zatiranje vsega cerkvenega tiska, zapiranje in likvidiranje mnogih odličnih duhovnikov, veliko jih je še po zaporih, nabiranje in vabljenje duhovnikov in redovnikov v svetne poklice.
Poleg tega sta bila najvišja upravna organa Cerkve: Sv. Sinod in Sv. Arhi-erejski Sabor okrnjena. Patriarha ni bilo doma. Nobenih temeljitih ukrepov ni bilo mogoče p odvzeti s tako pomanjkljivimi upravnimi organi Cerkve.
VRNITEV PATRIARHA GAVRILA
Vrnitev patriarha Gavrila v domovino je nekoliko zboljšala stanje. Popravili so se odnosi med Cerkvijo in državo vsaj za nekaj časa. Patriarh Gavrilo je imel velik ugled kot patriarh, ki je bil ves medvojni čas v pregnanstvu. Osla-njal se je na Rusko pravoslavno Cerkev. Posrečilo se mu je, da je uklonil nekaj ostrin režima proti Cerkvi. Tito je smatral vrnitev patriarha za svoj velik uspeh. Hotel je ta uspeh izkoristiti, dobiti patriarha na svojo stran. Zato je v nekaterih nebistvenih stvareh tudi res popuščal. Ni pa Tito uspel, da bi bil napravil patriarha za orodje svoje politike.
Nasprotno, patriarh je hitro izkoristil razmere, da je uredil nekaj osnovno važnih cerkvenih zadev in usposobil Cerkev za nadaljne borbe. Tako je Sv. Ar-hierejski Sabor izdelal novo ustavo Cerkve. Nova ustava je upoštevala nove razmere, osvobodila Cerkev, jo toliko osamosvojila, da se državni organi ne morejo mešati v notranje zadeve cerkvene uprave. Po novi ustavi se Cerkev osla-nja direktno in samo na svoje vernike. Druga, važna stvar je bila postavitev novih episkopov na mesta, ki so postala
prazna med vojno. To vprašanje so dobro in hitro rešili. Postavili so na važna mesta nekaj mladih, gorečih episkopov. Med njimi je tudi Varnava Nastič, rojen v Gary, Indiana, USA, ki so ga Titove oblasti kmalu zaprle. Patriarh je dosegel, da so ponovno odprli bogoslovno pravoslavno fakulteto in bogoslovnico v Prizrenu. Bogoslovnica je na novo začela samo z enim razredom in komaj premagovala silne težave. Oblasti so skoraj onemogočale prehranjevanje učencev, klicale učence v vojaško službo in delale neprestane upravne težave. Bogoslovnica je ostala, ker je dobila pomoč Svetovnega sveta cerkva v Ženevi.
REŽIM POTI CERKVI
Režim ni mirno gledal, da bi se razmere v Cerkvi uredile. Začel je hujskati in podpirati snovanje režimskih poklicnih duhovniških združenj, ki so se potem zedinila v Zvezo društev pravoslavnih duhovnikov FLRJ. Režim je v tistem času hujskal skupino duhovnikov iz Ma-cedonije, naj zopet zahtevajo, da se napravi posebna macedonska cerkev. Značilno je, da so zastopniki Ruske Cerkve, ki so bili v tistem času na obisku pri potriarhu, odklonili podpirati tako zahtevo. Patriarh Gavrilo niti v prvi niti v drugi zadevi ni popustil. Niti ni priznal duhovniškega združenja, niti ni hotel govoriti s skupino, ki je zahtevala posebno macedonsko cerkev.
Pred patriarhovo smrtjo so se bili odnosi med državo in Cerkvijo bistveno poslabšali. Patriarh je bil nekaj časa v hišnem zaporu. Mitropolit Josif je bil interniran v samostanu Žiča.
NOVI PATRIARH
Po smrti Gavrila je bil izvoljen za patriarha Vikentije Prodanov. Vsi so sodili, da bo ta naklonjen režimu, da bo bolj ustrežljiv in da bodo odnosi med njim in državnim režimom mnogo znosnejši. Dejansko se ni spremenilo skoro nič. Uredba o socialnem zavarovanju
duhovništva naj bi bila dokaz za zboljšanje odnošajev med pravoslavno Cerkvijo in državo. Pa je ta uredba le posledica trenutne politike napram duhovništvu vseh cerkva.
V zadnjem času nastopajo oblasti proti poedinim cerkvam in osebam. 1>0" sebno ostra je kampanja proti nekaterim episkopom, ki jih ima režim na sumu’ da onemogočajo izvedbo njegovih na-Črtov. Sedaj režim zbira gradivo proti episkopom, da bi nastopilo javno preganjanje, kadar bi se režimu zdelo Primerno. Ti episkopi so: dr. Jovan Ihf’ episkop niški, Arsenije Badvarevič, mitropolit črnogorsko-primorski, dr. VasiW Kostič, episkop banjaluški, dr. Emilija11 Piperovič, episkop zaječarski, dr. Simf' on Stankovič, episkop v Šahcu, Makarnii® Djordjevič, episkop budimljanski. Vsi ti morejo biti aretirani vsak čas.
GLAVNA SPORNA VPRAŠANJA
Med pravoslavno Cerkvijo in državo so še vedno nerešena sporna vprašanja* Vlada zahteva odobritev duhovniški združenj, vodstvo Cerkve teh združeni še ni odobrilo in jim dalo cerkveno Pr!' znanje. Vlada hoče na vsak način organizirati posebno ali vsaj avtonomno cerke v Macedoniji, Cerkev nv dala še svoje# pristanka. V zadnjem času je prišlo 8 vprašanje ustave Srbske pravosl»v11^ Cerkve. Ustava ni všeč vladi. Za spr®^ membo se zavzema Zveza združenj Pr* voslavnih duhovnikov. Prota AlimP’1 ^ Popovič je v članku „Oko izmene crkv® nog ustava", ki je bil objavljen v šilu Zveze duhovnikov „Vestnik" “
1.	decembra 1952, napisal, da bi bile P® trebne predvsem tri glavne spremen* ustave: 12 eparhij je treba ukiniti, ^ ozemlje pa razdeliti med ostale eparhti Vse sedanje organe cerkvene uprave treba odstaviti in vse določiti na no*. Vsi naj bodo voljeni, tako duhovni ’ župniki in škofje. Končno še zahteva ^ da se morajo cerkvene kazni, ki jih Pre pisuje ustava, uporabljati tudi Pr episkopom.
OSTANKI RAZVALIN Že ta površni pregled kaže, da je po-lozaj Srbske pravoslavne Cerkve v Jugoslaviji zrlo težak, da ni nič boljši, kot s° Položaji drugih priznanih cerkva in Verskih skupin. Kot druge, tudi Srbska Pravoslavna Cerkev nima pravice svo-odnega delovanja v javnosti, nima pra-Ice svobodno in nemoteno učiti verouk, asti nima pravice širiti krščansko res-, !c° o materializmu. Poučevanje kate-lztna je mogoče samo v cerkvah. Izven ^erkvenih zgradb Cerkvi sploh ni dovo-,leno delovati. Srbska pravoslavna Cer-°v ne more učiti verouka v šolah. Tudi l ^»slavni učitelji, profesorji in vzgoji-P mladine izgube službo, če izvajajo oh° C Vers*<e običaje, če se udeležujejo redov jn če kakorkoli javno pokažejo, a žive po svoji veri. Celo tudi drugi ^adiiikj trpe izgubo službe, če se izka-' j0 kot dobri verniki. Namesto pet bo-avnic, ki jih je Srbska pravoslavna dy, 6V 'me^a PrC(i vojno, ima sedaj le še vjc- v Prizrenu in v samostanu Rako-, ca pri Be0gradu p0ieg tega še dela 0(je.Osl°vna fakulteta v Beogradu, ki je Jeseni popolnoma v upravi Sv. Sinoda. u<*' Srbska pravoslavna Cerkev ni-hik“SV°^ega verskel!ra tiska. Le „Glas-Ce C Uradno glasilo Srbske pravoslavne r Ve še izhaja, pa še ta večkrat z za-
mudami in neredno. Cerkev je zadnji dve leti izdala mali žepni koledar. To je pa tudi vse. Bogoslovni profesorji so le s pomočjo, ki jo je poslala Zveza krščanskih cerkva, mogli v dveh zvezkih izdati svoje razprave.
CERKEV OBSOJENA NA UMIRANJE
Srbska pravoslavna Cerkev torej v glavnem deli usodo drugih priznanih cerkva. Delovanje ji je bistveno omejeno in otežkočeno. Svojega poslanstva kot učiteljica vere in morale ne more izvrševati. še tisto malo svobode, kolikor jo dovoljuje ustava, oblasti ne spoštujejo. Dejansko je dandanes še svobodno samo opravljanje verskih obredov v zaprtem cerkvenem prostoru.
Tito je povedal, da nima namena dejansko preganjati cerkve, in Djilas je dodal, da nočejo delati mučenikov. Hočejo pa vzeti Cerkvi vsak naraščaj in možnost vzgajanja novih generacij. Novi ljudje naj bodo samo komunisti. Novi rodovi naj zrastejo s komunizmom, stari — cerkveni — odmirajo. Tako usodo je režim odredil vsem Cerkvam v Jugoslaviji, tudi Srbsko pravoslavni. Kdor te vloge Cerkve ne razume in ne sprejme, nosi posledice. Še vedno je kakih 90 pravoslavnih duhovnikov po titovskih ječah. („Pregled“)
pOZlV SVETEGA OČETA K MOLITVI ZA ZEDINJENJE
"Kako bogat vir dobrin v skupno korist vesoljnemu krščanstvu bo pomenila Vr"itev k edinosti Cerkve. Ne zakrivamo si sicer oči pred nagromiadenimi Zakoreninjenimi predsodki, ki se bodo divje upirali uresničenju Kristu-S°'e molitve k nebeškemu Očetu ob zadnji večerji: Da bi bili vsi eno! Vemo ba tudi, d,a je moč molitve zelo velika, če ti, ki molijo tesno povezani, kore v tisti trdni veri, ki more celo goro premakniti z mesta in jo Pahniti v morje. Zato goreče želimo, tla vsi, katerih srca začujejo ta go-klic h krščanski edinosti, dvignejo zanjo svoje molitve k Bogu, stvarniku in viru vsega reda, enotnosti in lepote!" (Pij XII.)
PO DOLGEM ČASU — NOVICE IZ MORAPAJA
V Bengaliji, v tistem 24. Parganasu, ki naj bi sčasoma postal samostojni slo-vensko-hrvatski jezuitski misijon, že leta in leta deluje tudi slovenska misijonarka m. Magdalena Kajne iz družbe Loretskih sester. Njeno delo je že pred vojsko vzbujalo pozornost misijonskih prijateljev, kajti misijonarji, ki so bili priče njenih bogatih uspehov, so z občudovanjem o njih rojakom poročali, tako zlasti o. Demšar Lojze, ki je bil dalje časa z njo skupaj na tej postaji. Med vojno so se zveze z misijonarko pretrgale in šele sedaj nam je uspelo obnoviti jih. Vidimo pa, da je naša rojakinja še vedno tista „čudodelna zdravnica", kakor je bila nekdaj, da pa potrebuje naše pomoči, duhovno kot gmotne. Sicer pa — naj nam v naslednjem sama o tem piše, potem pa še misijonar morapajskega misijona o. Štefan Polgar D. J. Oba sta nam pisala koncem novembra preteklega leta. Magdalena piše tole:
Iskrena Vam hvala za Vaše cenjeno pismo, ki je bilo prvo iz Argentine. Vesti o Vašem delovanju so zelo razveseljive. Hvala Vam, da ste se tudi mene in mojih sirot spomnili v molitvah. Ra-dujem se nad složnim delovanjem dragih rojakov v tujini in iz srca častitam k Vašemu skupnemu delovanju za misijone. Naj dobri Bog obilno blagoslovi Vaš trud.
Čas mi ne dopušča, da bi se kaj bolj razpisala, zato naj samo kratko orišem naše delovanje tu v Indiji. V Morapaju imamo navicijat za indijske sestre domačinke, ki nam marljivo pomagajo pri
misijonskem delu. Poleg tega imamo si' rotišče za deklice in šestrazredno šolo ter dom za vdove. Tudi tkalnico smo org<j' nizirali, potom katere pomagamo ubož' nim ženam do zaslužka, da zmorejo Pr®' hraniti svoje družine. Končno imamo še dispenzarij, kjer delimo siromakom brezplačno zdravila. Skrb za ta dispenzar pripada meni. Za pomoč imam le en o ženo. Ljudje prihajajo iz bližnjih in tudi iz zelo oddaljenih vasi. Zaupanje v božjo pomoč daje poguma tudi poganom-da se približajo in prosijo zdravil vsakovrstne bolezni in rane. Ljubi Je' zus mnoge na čudovit način ozdrav1-Dnevno pomagamo kakim 100—140 bol' nikom. Ako mi čas dopušča, grem še P°. poldne po vaseh, obiskovat tiste, ki sanj1 ne morejo priti. Zdravila so naše uaJ' učinkovitejše sredstvo, po katerih P1?' demo do poganov ter potem mnoge Prl' vedemo k Jezusu. Vi nam pri tem du lahko veliko pomagati s svojimi m0*1 vami, ker brez milosti božje ni uspeh®1 A treba nam je tudi denarne pomoe ’ ker so zdravila zelo draga. Hvaleč® Vam bom, ako se tudi v tem pogled spomnite mojih sirot...
Tako misijonarka. V naslednjem s^ di pismo o. Polgarja, misijonarja h10 rapajskega misijona, kjer deluje ta nas rojakinja:
Čeprav nisem ne Slovenec ne Hrv®*’ ampak Madžar, ki pa sem preživel svol^ mladost v Aleksandrovi in Petrovi Jugoslaviji, potem pa nekaj časa v čevi Hrvatski, sem vendar z najvccJ1 zanimanjem in občudovanjem bral P smo, ki ste ga pisali naši odlični 11116 jonarki m. Magdaleni.
Izredno sem vesel vsega, kar ste doslej naredili za misijone in Vaših
®Psih načrtov za bodočnost. Da, to je oglavitno delo, ki velja tudi za večnost! rugi se bore proti Titu in Stalinu, mi & se borimo za širjenje in utrjevanje Mjestva Kristusovega med ljudmi. To e ki ne more propasti, go ™Sil 1)0111 Vsemogočnega, naj bla-siovi Vaša prizadevanja v vedno večjo ym°fi slovenskim misijonarjem. A naj ]j.am tu tako mimogrede spomnim delo, *a yrši med tem zapuščenim ljud-,j °.ni častita mati Magdalena. Ne le, Kori”1 .zdravi teies8* ampak tudi duše. » .lko jih je krstila, to samo Bog ve, a le tfV° ■*llt b° skoro 100 oseb, in to ne goV0k: amPak večji del odraslih. Mno-gei epikov pride k njej iskat pomoči jai° °ddalež- In zanimivo je, da priha-° IJ°eani še bolj, še ,z večjim zaupa-jkalior katoličani. Naša misijonarka t0tn dan za dnem oznanja Kristusa, med VeliV i J'im leči rane in deli zdravila, vita tkrat JG njena Pridiga bolj učinko-oč; ko*' duhovnikova, ker jim govori iz 1 V oči.
škoda je, da
W° ne pomaga z zdravili in je tako -estano odvisna od milodarov. Če bi do Pa*1!!813 od kod mesečno sigurnih 15 ho ,j dolarjev, kako olajšano bi bilo njc-
re,)kc škoda je, da ji prav za prav nihče °° ne
h delo, Padla_
ker bi skrb za sredstva od-
kake^t0	Prosim, bi li mogli najti
haka dobrotnika v USA, ki bi vzel boihor ° Gastn° breme pošiljanja redne bi oi,,1,1®j misijonarki ? Gotov sem, da dobri Bog vse povrnil!
čhtij V!°VCk bere takale pisma, šele za-J|n a c™e grehe opustitve greši dan ki j)uv°1 katoliški svet, tudi slovenski sto]e nea brez pomoči Kristusove apo-a misijonskem polju!
h>ed ]^onar o. Polgar upa, da se bo a6l doh>.nte01tlmi slovenskimi dušami sečn0 v a vk’ ki ^1 mogel in hotel hje ^ z rževati dispenzar naše rojaki h*! uDa agdalenc Kajnč v Indiji. Tudi ^j.	°’ da se bo našel...!
bomo v tem upanju varani ? Kdo
na-
me-
nas zagotovi, da ne? Tisti, ki bo ponudil to krasno pomoč...! Prosimo ga, da se nam v zadevi oglasi na naslov: Lenček Ladislav CM, Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.
IZ JUŽNOINDIJSKEGA KOLEGIJA
Iz Južne Indije ee je oglasil j.zuitski brat Ivan Germek, ki je v mesecu decembru pisal iz Mangalore tole:
Prijel sem Vaše pismo meseca oktobra. Nisem Vam mogel takoj odgovoriti, ker sem radi vročine in komarjev zbolel, kar ni nič čudnega, saj jih je le malo, ki po dolgotrajnem bivanju v tej klimi ostanejo zdravi. Sedaj sem trenutno na okrevanju v Bangalore, za deset dni; to mesto je precej višje in zato tudi bolj hladno.
V našem misijonu, ki je kolegij sv. Alojzija v Manga lori smo tudi praznovali misijonsko nedeljo s po ebno dopoldansko in popoldansko službo božjo, pred in po kateri so člani tukajšnje Misijonske dijaške zveze prodajali za misijone podobice in druge drobnarije, izkupiček pa potem dali za sirote.
Tretjega tega meseca (decembra) smo pa praznovali 400 letnico sv. Frančiška Ksaverija. Sv. maša je bila na prostem, zvečer pa je bil skupni rožni venec, pridiga o svetniku in blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je podelil naš škof. Zavodska godba je zaigrala nekaj komadov in zapeli so nekaj pesmi, pa je bila zaključena proslava sv. Frančiška Ksaverija.
ŽE SKOBO 20 IET V MISIJONIH
Iz mesta Shillong v Assamu nam piše salezijanski brat Joško Kramar in podaja kratko zgodovino svojega že skoro dvajsetletnega misijonskega delovanji v Indiji. Že dolgo je tam, dasi ima šele 34 let, kajti v misijone je odšil zelo zgodaj, komaj šestnajstleten, podobno kot njegov sobrat Pavel Bernik, ki je ši J v Indijo kot 17 letni klerik. Torej brat Kramar piše tole:
Takoj, ko sem prišel v Indijo, sem bil pol leta v Shillongu, kjer je pokopan naš vrli misijonar Karel Mlekuž, katerega grob sem skoraj vsak teden obiskal. A ko je strašen požar povsem uničil naš misijon v Shillongu, sem šel za dva meseca skupaj z drugimi gostovat v Darjjeling, od tam pa v našo strokovno šolo Krishnagar v Bengaliji. Pokorščina me je nato poslala v Mandalay, kjer sem začel z našo novo strokovno šolo, toda po dveh letih smo jo morali radi okupacije in strašnih neprestanih zračnih napadov zapreti. V avgustu 1945, ko smo spet mirno zadihali, smo morali začeti ■znova. Sledila je državljanska vojna, med katero je naša strokovna šola tudi precej trpela, kajti skoraj vsi vajenci so jo popihali domov v hribe, kjer so se počutili bolj varne. No, sedaj gre pa kar precej dobro naprej. Vajencev imam 27 in vsako leto se izuče trije, štirje.
Naše ..zakladnice" tu 60 polne siro-maščine in uboštva. Orodje, razen najbolj preprostega, je tu luksus. A kljub temu so naši izdelki vedno boljši kot oni, ki se kupijo na trgu. Zato pa imamo tudi vedno dosti dela. Letos sem, hvala Bogu, dabil pomočnika v osebi bivšega gojenca, ki mi zelo olajša delo, zlasti pri pouku. Upam torej, da Vam bom v bodoče lahko kaj več pisal.
NOVICE IZ MACAO, PRED VRATMI RDEČE KITAJSKE
Novomašnik Stanko Pavlin SDB v pismu z dne 9. X. sporoča o svoji namestitvi v Macao:
Po dolgem času Vam zopet pišem to skromno pisemce, a ne več iz Hong Konga, ampak iz Makaua, ki je majhno in prijazno mestece, portugalska naselbina ob kitajski obali. Onstran mestnih vrat so že rdeči, ki komaj čakajo, kdaj pride ura, da tudi ta zadnji košček kitajske celine pohrustajo...
Hvala Bogu, tu se spet dobro počutim in dela je tudi čez glavo, kakor povsod. Nastavljen sem kot generalni asistent rokodelcev, učim angleščino, por-
tugalščino ter vodim vso godbo, peti® in sploh kar je glasbe. Imamo nad 1°° rokodelcev in okrog 150 dijakov, ki 6° oboji notranji gojenci, poleg še velik0 večjega števila zunanjih gojencev. Zavod je lep in velik; tu je bila prva P°' stojanka salezijancev na Kitajskem Pre° 25 leti, ko so semkaj prišli. Poleg t®£a zavoda, kjer delujeva od Slovencev iai in brat Mrzel, imamo v Makau še dva druga, katerih eden „Don Boško" I samo za Portugalce, drugi ,,Zut Wah“ P® za kitajske višješolce. V našem „kolegO Brezmadežne" so samo Kitajci in uči®^ vse v kitajščini, v nje kantonskem °ia' lektu, ki sem se ga moral tri mes®c® učiti, preden sem mogel preteklo deljo prvič v njem pridigati. Dočim i10 mandarinska kitajščina, katero ®e doslej govoril, le pet tonov, jih lt0 kantonski dialekt kar devet...
Bog daj, da bi nas rdeči v miru P , stili, ko je toliko lepega dela tuk®P Pa ni dosti upanja, da bi s'e zg0**' po naših željah... Molite za nas!
IZ JUŽNE AFRIKE Iz Južn,e Afrike, z misijona
Riet'
mrk11
poort, je pisala slovenska misijo® s. Terezija Alojzija šteh, iz iste druz Oblatinj sv. Frančiška Šaleškega-turi pripadajo kar štiri slovenske nlV, jonarke v Južni Afriki. Pismo j® ti rano 2. oktobra 1952 in se takole g'® Ne vem, kako naj se Vam zahva da ste nam poslali slovenske lis*® jj knjigo „Baraga“! Šele sedaj mi je. jfl nadrobno poznano njegovo življenj® j delovanje. Kako smo lahko ponosni 0 in kako ga maramo posnemati, ska polja so pa kaj različna. M«®	^
ko se je Baraga boril z mrazom 'n^o dovji jezer, imamo mi tu vedno vr° ,c-in večkrat trpimo pomanjkanje v,gp Tudi razdalje med posameznimi ® tll jonskimi postajami so bile in so se velike, in tudi naši misijonarji ?0 ve, pred leti morali potovati dneve in ®n e, da so prišli od ene postaje do 0 Danes je pa že drugače. V teku -o tih let so tu nastale že lepe cest0’
štirih drče avtomobili. Naš misijonski ® °f se je moral ob prihodu semkaj bo-. i z velikimi težavami in pomanjka-Jem’ predno je ustanovil prvi misijon eha, .na katerem sem bila tudi jaz.
Pa imamo že 19 velikih misijon-m postaj, ki vse oskrbujejo patri oblati me sestre oblatinje, med katerimi smo t "mvenke in 2 čehoslovakinji. Imamo v*7l novieijat, da morejo afriška dekleta ». , P*ti v našo družbo in sodelovati pri ^rJenju božjega kraljestva med svojim Y ^°dom, saj je poklicev vedno premalo, i tukajšnjem misijonu nas je pet: ena j Avstrije, ena iz Švice, jaz Slovenka 9fi Ses*r* domačinki. Oskrbujemo pa ^ aečkov in 72 deklic, vsi imajo popolni °S^r^° na misijonu, zato je dela in kat° -v°V ^ez Slavo- Polovica otrok je jn 0 *ške vere, drugi pa so protestanti že	Vsako leto imamo več krstov
^ vVc®j'h otrok, ki se spreobrnejo na j6 Scm misijonu. Hvala Bogu, da nam j ■ Qda naklonjena in nam pomaga vz-2eVati naše katoliške ustanove.
ŠE EN GLAS IZ AFRIKE
Oglasila se je tudi rodna in redovna sestra gornje, namreč s. Terezija Benigna Šteh, ki deluje na drugem misijonu, tudi v Cape Province v Južni Afriki. V redu je prejela naše knjige in jih je zelo vesela. O delu poroča tole:
Nedelja Kristusa Kralja je bila za nas lep praznik, ker smo imele prvo sv. obhajilo 20 dečkov in 10 deklic. Naš misijon ima vedno več dečkov kot deklic, sedaj jih je fantov 120, deklic pa 80. Po končani šoli delajo na polju, da lažje s pridelki vzdržujemo misijon. Med tem deklice s sestrami doma opravijo vsa hišna dela, pranje, šivanje, kuhanje, tako da se vse vsega tega nauče in postanejo sposobne in dobre krščanske matere. Za tiste, ki zapuste zavod, imamo ustanovljeno nekaj časa sem tudi Marijino družbo; 8. decembra smo imeli sprejem 15 novih, tako da jih je sedaj vseh skupaj 25. Trudijo se k lepšemu življenju.
P°8led
na pokrajino in misijon Itietpoort, kjer deluje s. Alojzija Šteh, ki jo najdemo na sliki spodaj v krogu mladine
KITAJSKI KOMUNISTI SO ČRTALI PAPEŽA IZ MAŠNEGA KANONA
Rdeči oblastniki v Šanghangu so dali katoličanom ukaz, „naj spremene molitve pri mašnem stalnem delu (kanonu) tako, da bodo v njih izpuščali papeževo ime, kajti Kitajci ne moremo moliti za papeža..."
Kot za uvod tej nabukodnezarski zahtevi je nek študent odbora za reformirano cerkev izjavil: „Od danes naprej se ločimo od papeža. Ker je papež zaveznik USA in tako sovražnik kitajskega ljudstva, pač ne moremo moliti zanj v mašnem kanonu. Njegovo ime je treba črtati iz vseh molitev, ki jih opravljajo kitajski verniki."
Taisti odbor za reformirano cerkev je pripravil poseben shod, na katerem 60 hoteli rdeči katoličanom predložiti v potrditev besedila novih molitev, ki da so ..namenjene kitajskim katoliškim rodoljubom". štirje katoliški misijonarji, ki so posegli vmes, da bi dokazali raz-kolniški značaj reformističnega gibanja, so slednjič uspeli, da se je shod razbil, so bili iz Kitajske izgnani.
KATOLIŠKI DUHOVNIKI NA JAPONSKEM — V ŠTEVIKAH
Trenutno deluje na Japonskem 195 domačih duhovnikov ob 683 tujih misijonarjih. 133 je Nemcev, 119 Francozov, 74 Amerikancev, 73 Italijanov, 44 Ircev, 40 Belgijcev, 120 pa jih pripada 18 drugim narodom.
PRIPRAVLJEN SEM UMRETI ZA VERO
Neki kitajski duhovnik, ki so g8' že sedmič silili, naj podpiše izjavo, s ka' tero bi priznal razkolniško ..samostojne Cerkev", je odločno izjavil svojim Pre' ganjalcem: ,,Res ne vem, čemu tratit® čas sami sebi in meni nič manj. Kolik0' krat sem vam že povedal, da takšne j a ve nikoli ne bom podpisal: priprav ljen sem umreti za svojo vero!"
Duhovnik pripada k nadškofiji ^ Hankowu, kjer se navkljub satanski n1 u preganjanju do danes niti en sam du' hovnik, niti laik nista pridružila »>sa mostojni Cerkvi".
PREGANJANJE CERKVE V TIBET^
Od 10. oktobra 1951 do 1. junij® 1962 eo komunisti iz Tibeta pognali ® katoliških misijonarjev. Od teh je . očetov Družbe za zunanje misijone Pariza, 6 kanonikov Družbe sv. Bern da, 4 frančiškani in 14 frančiškank, sijonark Marijinih. Ostali 3 franc0® duhovniki, med njimi škof mons. * lentin, in 6 kitajskih duhovnikov, s° znašli v ječi. Mons. Valentin je bil a tiran 9. aprila 1951 in 19. decem0 ^ istega leta prepeljan v Yagan. Od tis časov nihče ne ve, kaj je z njim.
Trenutno delujeta, v prav ou1^.,. svobodi, v vsem Tibetu le 2 kitajska 0 . hovnika. 17 misijonskih pokrajin je sP°e brez misijonarja. Bolnišnice, gobavi® v Mosimien, vzgajališča in siroitisu so zasegli rdeči.
DRUGIČ NIKAR NE ZAMUDI
SPEt!
Neki kitajski mornar na petrolejski ladji že od 1939 ni videl svoje žene. Pa se je namerilo, da bi v teh dneh njegova barka morala vreči sidro v Hongkongu.
Žena, ki živi na kitajski celini v „rdeči republiki", je po dolgih prošnjah le dovoljenje, da sme za dva dni tja, « sestanek z možem. A ladja se je ziir 0. viharja spet zakasnila; žena se je, ^0-rala vrniti kake tri dni prej, kajti i vol j en je je že poteklo. Ko se je v, soprog izkrcal, svoje boljše polovic i Hongkongu seveda ni več našel; V
nJeno pismo, kjer mu je med dru-m ^Ucl' naročila: s ”B°di tako dober, pet ne zamudi!,	“
pa drugič nikar
RdEčA KUGA ZASTRUPLJA INDIJO
8t; ^Osebno delavni so indijski komuni-Pokrajini Salem, kjer je njihova raž'a Propaganda prešla v očitno sov-•iške St ln naPadalnost do vsega kato-l*sta>fa' Cerkev prikazujejo kot varljivo •etik'10/0’ k' ko po njihovem v nekaj docela izginila v Indiji...
PlJAN0ST so KROTILI že BABILONCI
2.350 pred nastopom krščanstva je babilonski kralj Ham m ura hi izdal poseben zakon o prodaji alkoholnih pijač. Tam je bilo med drugim tudi določeno, naj vinskega trgovca, ki bi pijačo za denar prodajal, ne pa za pa hi v kruh, kot je bilo v navadi, bijo -kuP.ca Pri prodaji goljufal, zgra-tain’ 11f.nej0, do bližnjega potoka in ga sPora °pe' ki pri prodaji prišlo do dajali JC °dg°vomost zanj moral pro-Vatj n nositi; ta je namreč moral čuki	svojim odjemalcem in ga, če
Ha Mcdnji le preveč onegavil, odvleči ^ Policijo.
iiJ'eifoviJe .krčmar mirno gledal, kako so zih in P^ci v pijanosti segli po no-ka ob« j1-,. ar takoj poklical straže, so U.jf°ddi na smrt.
®°stilr,(,°Vn-'k* m tempeljski uradniki v ^6Povoa-niso, s™elG kogar so navkljub 'H v Zal°tili V krčmi, so ga obsoja	.na grmadi. Zadnji odstavek
Pa je Plmiy®ga babilonskega zakona 0p°jnih P* ^Ppfvedoval vsakršno prodajo r Tako V^c., v času Poljskega dela.
11 dan.lt, “abilonci, pred krščanstvom...
’ Po 2.000 letih krščanstva?...
Film v službi misijonske
v	AKCIJE
drn^iT11 v°dstva papeških misijon-],?vil p0 ', za Španijo se je lani usta-? ^“ »7 oddelek za kino in film, ti1?!^ zani^me" 6 P°močjo kino-platna aSkG ? ™anje za misijonsko delo ka-s 'jelt>k z--k,ve- Svoje delovanje je ta Predvai„ s snimanjem in koj nato J nji štirih krajših dokumen-
tarnih zvočnih filmov: „Domund“, film o posebnostih in namenih vsakoletne misijonske nedelje; sedem različnih evfoipskih držav je do zdaj že prosilo za kopije! „Božja pošta", zvočni film o pomenu zbiranja znamk za misijone; „Fa-tima v svetem letu", 25 minut trajajoči film o Fatimi in važnosti Marijine pomoči pri misijonskem delu; poseben čar daje filmu slovesni zaključek svetega leta v Fatimi; „čudež sinje meglice", ki so ga sne mali na Kitajskem in prikazuje delo, žrtve, uspehe in življenje neznanega katoliškega misijonarja nekje v rununi deželi. Za letos pripravljajo spet štiri nove dokumentarne filme z misijonskega področja.
ZDRAVNICE MISIJONARKE
Severnoameriški institut „Medical Mission Sisters" (Misijonske sestre zdravnice) v Filadelfiji, ki se posveča izključno samo skrbi za bolnike, je lani razposlal 42 redovnic v različne bolnišnice, ki jih vzdržuje v Indiji, Pakistanu, Indoneziji, Afriki, Južni in Severni Ameriki — med črnci. Med temi redovnicami misijonarkami bomo našli zdravnice, 2 farmacevtki, 22 diplomiranih bolničark in vrsto poklicno izšolanih v različnih panogah kot so radiologija, higiena, profesorat, časnikarstvo in upravne uradnice. Omenjeni zavod, ki so ga ustanovili leta 1925, šteje danes čez 400 članic. V letu 1951 so te misijonarke oskrbovale po vsem svetu čez 250.000 bolnikov.
ČUDNA NAVADA
Prastara in kaj razširjena med primitivnimi narodi je navada, da starši umetno oblikujejo glavo novorojenčku: potisnejo jo med dvoje desk in stiskajo tako dolgo, dokler ne zadobi nove, njih želji všečne oblike. Jezuitski pater, ki je krog leta 1600 misijonaril po Indiji, je o tej kruti navadi zapisal: novorojenčkom stiskajo glavice, da tako zmanjšajo širino čela; to namreč staršem neznansko ugaja. Matere dojen-škovo glavo prav previdno stiskajo z dlanmi ali celo z deskami; lobanja seveda zadobi pri tem čisto nenaravno obliko.
Ta čudaški običaj je še danes razširjen po svetu; posebno med nekaterimi indijanskimi rodovi v Južni Ameriki, ki so ga prevzeli kot zapuščino starih aztekov in marjev; ti prvotni prebivalci so svoja božanstva predstavljali s stisnjenimi, ploščatimi glavami, kot izkazujejo izkopanine.
V	SIAMU HOČEJO POSTAVITI
PRESTOLICO BUDIZMA
V	Saraburi, majhno mesto nekaj kilometrov oddaljeno od siamskega stolnega mesta Bangkog, namerjajo zgraditi posebnq budistično prestolico, kjer naj bi bil stalni sedež najvišjega budističnega patriarha, nekšnega budističnega papeža in kjer naj bi bila, v vrsti drugih, tudi velika pagoda s sveto Budovo kostjo. Siamska vlada hoče to mesto svečano odpreti v letu 2.600 budističnega štetja, po naše leta 1957. Budistični krogi hočejo, da bi to sveto mesto postala nekaka prestolica vsega budizma, nekak budistični Vatikan.
Mesto bodo zgradili na širokem polju. V njem bodo mimo številnih, bogatih pagod, tudi sanatoriji in klinike za zdravljenje jetičnih budističnih boncev. Ugotovili so namreč, da jetika na debelo žanje med bonci; pravijo da zato, ker ti duhovni ne smejo ničesar uživati od poldneva do drugega jutra. Takšno pomanjkanje hranjenja pa, pravijoi, je prelep predpogoj za tuberkulozo...
Mimogrede: kaj pa katoliški puščav-niki in asceti, ki so dočakali 90, celo 100 let?... Seveda, takrat še niso poznali jetike!
SIAMSKO GLEDALIŠČE
Siamci ljubijo glasbo, petje in ritmične gibe. Vsa ta njihova vnema pa najde svoj najpopolnejši izraz v drami in plesu. Siamsko gledališče sestoji iz treh različnih uprizoritev: Khan (mimika z masko) ; rabam (narodni ples) in lakon (nekšni operetni, lahkotni balet).
Uprizoritev siamske klasične drame je nujno združena z najskrbnejšo in dolgotrajno pripravo. Sestoji iz dvogovorov, zborovskih vložkov in ljubkih gibalnih prehodov in okraskov. Vsi ti pre-
različni gibi pa so začetniku najtrši oreh. Dviganje in spuščanje rok, pregi' banje telesa z leve v desno in obratno, korak naprej in korak nazaj, ven in ven v valujočem nihanju, medtem ko se rok® z otrdelimi in skrčenimi prsti bližajo, kar se da, prav do podplata. Vsakršna drama te vrste sloni na celi kopici g}?' boko pomembnih gibov: polaganje roke na srce pounenja ljubezen, cepetanje z n°' gami in kazanje s prstom na določeno osebo, izraža jezo...
Tole gledališče, njega dni prava n®' rodna strast, se danes, na vso škodo, bolj in bolj umika filmu, ki si je že veliki meri osvojil srca tudi v Siamu.
ŽENSKE MEDNARODNE POMOČNIC# V JORDANIJI
Dve članici ženskih mednarodnih P?^ močnic (organizacija se je preje naz>' vala: laične misijonske pomočnice), sta dobro leto študirali arabščino v blJ žini Beiruta, sta se pred nekaj mefea. ustanovili v Keraku (Jordanija). ima kakih 6.000 duš, ki so povecina muslimani. Sejmišče v tem mestu P privlači tudi do 70.000 nomadskih Ar cev, ki se sicer potikajo po puščavi. ■ pomožni misijonarki sta podreJea grško-katoliškemu nadškofu v Am»a*J.' Nastanili sta se v arabskih kočah in z vita povsem arabsko življenje. Po ss.-nanjosti se v ničemer ne ločita od noa nje arabskih žena. Poznajo ju tudi vse soseske; nenehno namreč 0 skujeta bližnje vasi in naselja in fl°® tja dokaze krščanske ljubezni: cčl’, rane, prevezujeta bolne, negujeta 0,tv e, ke, oblačita gole in nasičujeta JaC. Ena teh modernih misijonark uči v tekizem dekleta v Keraku, seveda arabščini; obe skupaj pa sta silno ^ v pripravljanju verskih prireditev. rGj0 no pravo delo se je pravzaprav PriCj0, šele v lanskem decembru, ko sta do ,,, bra uredili zdravstveno-dobrodelno v vsej južni pokrajini arabske Jord
rdaniJ6'
POMANJKANJE DUHOVSKlH V°' KLICEV V TUNIZIJI
Čudovito lepo katoliško semenj, v Tunizu, eno najlepših v Severni A ^ ki, vse do danes še ni doživelo ufe’ i bi bile vse njegove sobice napoln.1CI $ bogoslovci, četudi že doživlja staros
Največ je bilo bogoslovcev do zdaj ,.et* zadnjo vojno, kar 42. Danes štu-tam le 13 semeniščnikov (6 filozo-J° in 7 bogoslovje); od teh jih je 10 P avih Tunežanov.
t ,.pe upoštevamo, da je tunizijskih ka-L1(:?nov danes 180.000, je število nji-tvm bogoslovcev naravnost porazno. £“ni so posvetili samo 3 duhovnike, le-s Pa sploh nobenega ne bojdo. lih upanja daje malo semenišče Be-Zn ^etov v La Marsa (kraj bodo po-sov 1 ^sti> ki so brali znameniti Bessier-tut 10ltlan »Puščava bo cvetela"). Tre-» n° Xzt?ajajo tam 60 gojencev; mno-k. ,.Zauimanja za duhovske poklice je ^ 1 med svetnimi dijaki, ki študirajo državnih šolah. Tega so prav gotovo Za 6 1 °^ctJe Pavlisti, ki skrbe ne samo Vs semenišče v Tunizu, marveč tudi za a semenišča v škofijah Konstantina, gel in Oran.
PREPRIČLJIVO svarilo
Nikjer pomanjkanje duhovščine ni tako občutno kot prav v misijonih. Tako se je namerilo, da je nek kitajski pogan lepega dne ustavil misijonarja in ga nagovarjal, naj v Ustan . vasici, kjer je doma, hje D°v?. misijonsko postajo, da bi se ,ol ''"eb.valci seznanili s pravo vero. S Zal> ^ 1 v očeh mu je misijonar prika-l zares ne more njegovi prošnji ki t,j *: cyš da nima duhovnih sobratov, Je K ®li; sam pa tudi ne more, ker ? Predaleč.
cas	oče, — je posvaril pogan, —
Pogrnil'1 m <l'jev' so kratki, če bomo kot ®°Žjim Utni'li, krivda bo vaša in pred . Prestolom vas bomo tožili!
^VNlšKI MESEC V TANANA-z RIVE (AFRIKA)
>ukovniV^ec Ruskega leta so domači črni i. ralo ,Kl .ustanovili svoj prvi „mesec“. i Prinn!i ‘l.e	svetnih dušnih pastirjev,
, lrU v!i/aj.° šesterim različnim apostol-Vsaj s , ai'iatom in ki imajo povprečno ?eboj_	duhovniškega dela že za
"5Uii, , ,aoeli so mesec z duhovnimi va-vVajSet ,s? trajale deset dni; ostalih Caju, ](,• n* Pa posvetili posebnemu te-ttl'sij0na‘"S0 Profesorji strokovnjaki in H-veterani obravnavali vpra-
šanja iz bogoslovja, svetega pisma, dušnega skrbstva in splošnih aktualnih snovi. Posebno zanimanje so vzbujala predavanja o različnih literarnih teorijah o svetem pismu, vprašanje, kako prebirati Pavlova pisma, sprava s krščanskimi ločinami, odnošaji s protestanti, maš-ništvo in bogoslužje, zdravniška vera in nravnost, vzgoja čistosti pri odraščajočih, šolstvo, verstvo in civilizacija, ureditev misijonskega dela med kmeti, misijonski pomočniki, Katoliška akcija.
TRIDESET V ENEM SAMEM DNEVU
Česa? Porok! Kje? Na otoku Wallis, kjer je 12. januarja kar 30 zakoncev iz treh različnih župnij posvetilo svojo zvezo, mača navada namreč veleva, naj se poroke izvrse koj po Razglašenju; na praznik sv. Treh kraljev stopi ženin pred nevestine starše in jih poprosi za roko svoje bodoče družice. Ta običaj nazivljejo „nu-mi“. Kot pri nas, tudi pri teh otočanih ženina na tako slovesnem in odločilnem potu spremljata dva starešina. Prav pogosto se nameri, da dekle fanta odbije, a vselej skrajno vljudno in ljubeznivo. Če pa mladenka pristane, koj za-grme možnarji, ki naznanijo daleč naokrog, da je ženin zmagal... Bodoča zakonca sč koj namerita k bližnjemu misijonarju, da bi vpričo božjega namestnika potrdila svoj sklep, ustvariti si skupno ognjišče. Na dan poroke se po končani slovesnosti v cerkvi razvije pravo ljudsko slavje v čast mladoporočencema; pojedina traja, kot vsak drug praznik na otoku Wallis, po cele dni...
Čudno kaj, da si znajo ti neuki otočani ustvariti družino brez omlednega, dolgoletnega flirta... Pa so menda še bolj srečni!
INDIJANEC DUHOVNIK
V Venezueli je bil v duhovnika posvečen prvi Indijanec iz južnoameriškega znamenitega, stoletja starega rodu Čarom. Ime mu je Lucio Fierro. časopisje se o tem pomembnem dogodku na široko razpisuje in zatrjuje, da je posvetitev tega pristnega in prvotnega prebivalca Amerike prvi primer v Venezueli.
;; AKCIJE SLOVENSKE MISIJONSKE ZVEZE
4< V letll 1953 — OKROŽNICA PRIDRUŽENIM ODSEKOM
Pred vsem: Veselo alelujo vsem vodit ljem, članom in sotrudnikom slovenskih misijonskih odsekov po svetu! Naj nas svete skrivnosti Velikega t-dna potrdijo, da bomo zvesto in velikodušno dopolnjevali delo Kristusovega odrešenja vsega sveta.
V naslednjenf želimo podati spet nekaj migljajev za slovensko misijonsko delo v zamejstvu, zlasti v pomoč misijonarjem in misijonarkam.
Najprej sporočamo, da se je centrala Slovenske misijonske zveze pred nedavnim izpopolnila in sedaj sestoji iz štirih delavcev. Predsednik je Lenček Ladislav CM, tajnik Marjan Loboda, referent za misijonsko prosveto prof. Lojze Gerzinič in referent za akcije Rudolf Smersu.
Centrala vsem odsekom priporoča, da svoje življenje in delovanje čim bolj organizirajo, in sicer kolikor mogoče tako, da se delo uredi in porazdeli v takozva-nih referatih in z referenti. Navajamo najprej referate:
1.	Misijonska prosveta,
2.	DŠV (Družba za širjenje vere),
3.	BSD (Družba svetega Detinstva),
4.	Molitvene akcije,
5.	Gmotna pomoč misijonarjem,
6.	Misijonske prireditve,
7.	Misijonski tisk,
8.	Baragova zadeva,
9.	Misijonsko znamkarstvo,
10.	Delo za zedinjenje krščanskih cerkva.
Vsak odsek naj bi imel pred očmi vsa gori navedena področja slovenske misijonske akcije, za vsako področje (referat) pa naj bo določen en član odseka;
kjer je članov premalo, naj en član vza' me skrb za dva, tri referate. Seveda 3 tem ni rečeno, da se bo posamezni čla8 bavil le z zadevami svojega referata* ne, le skrb za referate se razdeli, sod®' lujejo pa pri vseh vsi člani, ves odsek, po potrebi.	.
Glede posameznih referatov Centra 8 v naslednjem podaja nekaj misli o teia> kaj naj obsegajo in v čim bi centra pomagala.
I. MISIJONSKO PROSVETNI REFERAT
Naloga je: širjenje poznanja 111 *• jonskega problema, tako kar zadeva ?? sijonsko polje kot misijonsko zaledJ ' Širjenje te misijonske prosvete Je, ^ a trebno najprej med člani misijonske^
odseka samimi, da bodo svojemu
misr
jonskemu apostolatu primerno tudi > bvaženi, potem pa v njih delovnim °? lju. člani odiseka naj se misijonsko 1 .fl brazujejo na sestankih in z udeležb0 sodelovanjem pri vsem, kar se nudi o lju v tim smislu: javna misijonska P „ davanja, prireditve, tečaji. — ?re gčji nja in prireditve naj bodo na čim višini, k,r sicer zadobi misijonska s prj pečat neresnosti, nesolidnosti. — Centrali je ustanovljena Slovenska e sijonska poročevalska služba, ki z' ne z delom meseca aprila. Pošiljala b° v le vsemu slovenskemu časopisju, a tudi odsekom najnovejše mišk)0 p0, gradivo v objavo oziroma v porabo, leg tega je za Slovence vedno na r‘la v lago Slovenska misijonska P*s^Ip]coifl Buenos Airesu, pri kateri bo ooSrgtii0 vedno na razpolago še drugo |t°VT gradivo.
. S tem v zvezi opozarjamo na potrebo, - .Se k misijonskemu prosvetnemu delu io igI?e iz°braženstvo. Literaturo, ki bi ‘C-ti potrebovali, da se v misijonska srL^Sanja uvedejo, je pripravljena po-. dovati Centrala. Taki misijonsko izo-defZen^ *a'k' bi mogli potem izdatno so-ovati s pisanjem člankov, s predavati’ .^Prirejanjem misijonskih priredi-
IJ- DRUŽBA za širjenje vere
druRŠV Je uradna Papeška misijonska si;„ , .za P°moč svetovni cerkveni mi-Vsp^i akciji po geslu „Vsi verniki za Pii YnTevernike“, o kateri se je izrazil VsflV i"’ da. «’Ui nič bolj želeti kot to, da Pkr J^u^občan postane nje član“ (mis. v • Eerum.Ecclesiae). Zato mora biti Piisi -a zc^a 'n °dj tudi vsem slovenskim jetl-Jons,kim odsekom, delati za razšir-delo oziroma učinkovitost DŠV v svojem f)ri>vVnem okolju, tamkajšnjim razmeram domo^L0- Kjer se DŠV organizira po hašp Cl*?. župnijah in škofijah, tam naj ga:	e<unice pri tem delu samo poma-
o v > 8 tem da ustvarjajo javno mnenje DŠV °,Sti DŠV' KJ'er Pa ta organizacija j*Peli s^raTli cerkvenih organov še ni Segj Jana> tam naj jo naši misijonski od-gani_Tsaj v svojem delovnem okolju oreh,. IraJ0. in sicer na njen svojski na-6et‘ i, 0 desetnijah in desetnikih. Po de-de].,; an.ov DŠV, ki blizu skupaj žive ali Setnik’ 1-ma na skrbi eden od njih, de-dolžn« J1*1 sP°m>nja na njih molitveno Pollet°st’ Pobira od njih' redne mesečne. Ulji ali letne prispevke in o deset-sijon-?36 računa referentu DŠV pri mi-JOnskem odseku.
po	j Vtič ji misijonski dan v letu je
ideii s sv.ete Cerkve posvečen pred vsem iJa, n-Pj^kciji DŠV — misijonska nede-. adnja v oktobru. Misijonski od-Ja to h5 .Zatino že dovolj zgodaj misliti 8'rŠo ’j ak° bodo organizirali za kar naj-slav0 .?ost primerno misijonsko prodnat?1 kako bodo nabrali čim več mi-barjn n arov za DŠV, poleg redne čla-'ar " 1 ° naročilu Cerkve mora iti vse, britvi =?.r' dopoldanski službi božji v joHe, i Prt'd cerkvijo zbere za misi-°tironin	le popoldanska prireditev
*a kar d nje dohodki Se lahko porabijo 8 °ven»vru®' misijonski namen, recimo za Ske misijonarje.
Vsi misijonski odseki bodo prejeli za proslavo misijonske nedelje nekaj splošno uporabnega gradiva. Če žele kaj posebnega, naj javijo in se bo skušalo ustreči.
III. DRUŽBA SVETEGA DETINSTVA
Nje polno ime je Družba svetega Detinstva Jezusovega in se smatra kot nekak podmladek DŠV, zato naj se povsod ustanavlja vzporedno z DŠV. Priporočamo zlasti, da se organizira po slovenskih mladinskih središčih (vrtci, šole). Tam je treba v ta samen stopiti v zvezo s kateheti in učiteljstvom ali z drugimi v poštev prihajajočimi osebami in z njihovo pomočjo organizirati v njih otroški skupini DSD. — Lahko pa se vpišejo otroci v DSD na isto listo kot starši za DŠV, samo da se to tudi označi. Pri Družbi svetega Detinstva ne gre toliko za to, da se zbere veliko sredstev, ampak pred vsem, da se otroci misijonsko vzgajajo in da molijo za spre-obrnenje poganskih otrok, z molitvico članstva DSD.
Pripominjamo, da namerava Slovenska misijonska zveza v letu 1954 tiskati posebno vseslovensko otroško misijon-sko glasilce, ki se bo prilagalo vsem slovenskim otroškim listom brezplačno; to bo lep pripomoček za širjenje ideje DSD med slovensko mladino.
IV. MOLITVENE AKCIJE
Že članstvo pri DŠV in DSD vključuje molitev z« misijone, in celo vsakdanjo. A ta molitev gre v prid svetovnemu misijonu. V posebno pomoč slovenskim misijonarjem in slovenski misijonski akciji sploh pa naj bi misijonski odseki organizirali še posebno molitveno pomoč, in sicer v sledečih oblikah:
Rožni venec za misijone. Centrala ima slovenske misijonarje in misijonske probleme razdeljene v 12 skupin, kolikor je mesecev v letu. Izdala je tudi 12 različnih misijonskih podobic, na katerih je priporočena ena skupina v molitev rožnega venca: „Ta mesec molim svojo desetko za to in to skupino slovenskih misijonarjev,“ tako nekako stoji natiskano. Vsakemu, ki se prijavi v skupnost molilcev rožnega venca za misijone, se določi ena desetka, ki jo stalno moli, a vsak mesec za drugo skupino misijonarjev, na kar ga opozori podo-
biča tiste skupine, ki jo pred začetkom meseca dobi. Po petnajst molilcev tvori en rožni venec, tako da vsak dan vsi skupaj zmolijo celotni rožni venec, vse tri dele, in to spet tako, da je v tej molitvi vključenih vseh 12 namenov, vsi misijonarji. Na čelo vsake skupine petnajstih molilcev je postavljen eden, ki skrbi za celo skupino in drži zvezo z odsekom oziroma referentom za molitvene akcije pri odseku. — Ta molitev za slovenske misijonarje je ponekod že lepo razširjena, drugod pa še nič; je pa zelo lepa in učinkovita.
Od časa do časa naj bi odseki za vernike svojega področja priredili misijonsko molitveno uro, kar je sedaj lažje, ko je Slovenska misijonska zveza izdala molitvenik ur češčenja „Pred Bogom pokleknimo" in ga imajo že skoraj povsod. če ura ni pogostna, naj se vedno moli samo molitvena ura za misijone ali pa za zedinjenje.
Trpljenje za misijone. To je spet bolj splošna misijonska duhovna akcija, ki obstoji v tem, da opozorimo bolnike in vse trpeče sploh na izredno dragocenost trpljenja, Bogu darovanega za vzvišene namene širjenja svete 'Cerkve, z geslom: Kristus je s trpljenjem in križem svet odrešil., mi naj s trpljenjem in križem sadove tega odrešenja deležimo svetu. — Centrala ima na razpolago posebne podobice, na katerih je to lepo razloženo.
Binkošti — misijonski dan bolnikov. Prav z namenom, da opozori zlasti bolnike "a to vrednost trpljenja za misijone, je Cerkev postavila poseben misijonski dan bolnikov, in sicer na Binkošti, praznik prvega koraka mlade Cerkve pred poganski svet. Obiščejo naj se vsi bolniki delovnega področja odseka, če le mogoče po dveh članih ali sodelavcih. Bolniku se izroči šopek cvetja in podobica, na kateri je izražena prošnja, naj daruje trpljenje za misijone. Priporoči se mu, da prejme in daruje za misijone tudi sveto obhajilo na binkoštni praznik. Zato pa je treba opraviti ta obisk dovolj zgodaj. Kjer so v delovnem okolju kake bolnišnice, zlasti z redovnim osob-jem, tam naj se! akcija še posebno skrbno organizira sporazumno in s sodelovanjem redovnic in bolniškega kurata, kar ima potem lep blagoslov za duše bolnikov in za misijone.
V. GMOTNA POMOČ MISIJONARJEM
Če s članarino DŠV in BSD gmotno prispevamo svetovni cerkveni misijonski akciji, pa ne smemo pozabiti, da je na nas še večja dolžnost: pomagati slovenskim misijonarjem. Zaenkrat je letna zbirka DŠV v pomoč svetovnemu miši' jonu še tako malenkostna, da morajo vsi misijonarji, če hočejo kaj storiti; iskati pomoči še vsak posebej, v svoj* domovini, med svojim narodom, kate; rega zastopniki so na Kristusovi fronti za osvojitev sveta za Kristusa. Tudi slo; venski misijonarji potrebujejo to poirm*; iz domovine, katera jim je sedaj nudit* ne more; zato pa je po božji previdnosti dolžnost vseh rojakov v zamejstvi da se združijo v gmotni pomoči slovenskim misijonarjem. Pravimo, da naj s® združijo; kajti ne moremo dovolj P0**" dariti umestnosti centralizacije te gmotne pomoči. Centrala slovenske misijonske akcije skupaj z uredništvom »Katoliški** misijonov" ima edina stalne stike z vse; mi slovenskimi misijonarji, zato pa tud* edina pozna različne potrebe posamezni** misijonarjev in skupin ter le ona mor® slovensko misijonsko pomoč smotre® razdeljevati med misijonarje. Ne sme ® ponavljati v nedogled, da med tem k^ en misijonar prejema obilno pomoč, drugi leta in leta ne prejmejo niti belič®; Res je, da so misijonarji in misijonsK< skupine, ki jim je treba veliko bolj magati, radi značaja in okoliščin nj* delokroga, a prav to je treba paziti. a vsi tisti, ki potrebujejo tako posebno P moč, ne le eden ali drugi, le-to tudi Pre^ mejo, pa da istočasno še ostali dobe vs»^ svoj delež. Seveda ima vsakdo Pra.v£0t da pomaga kakemu misijonarju bolj k drugim ali celo samo njemu; vendar *•. je med nami organizirane pomoči v 0 sekih, vključenih v Slovensko misijon® zvezo, naj bi se njih pomoč centrali rala, osredotočila potom centrale.
V letu 1952 se je to stališče že uveji®
vilo. Pri 2000 dolarski akciji za vse s ^ misijonarje so sodelovali prav vsi m1^., jonski odseki in posamezni misijonski ^ ganizatorji. Zbralo se je za kakih l.-j dolarjev manj kot 2000, in denar lCjoV, razdeljen med 37 najpotrebnejših ®' g0 misijonarjev in misijonark, ostali. P"
»šilja*1^
vsaj deloma tega deležni s poš»-j- ^ slovenskega tiska in s financiranjem
fond°n<^en^nih zvez z nj™i 'z teSa
v v letu 1953 mislimo napraviti z zdvu-enimi močmi še precejšen korak naprej: 2000 dolarjev za vse slovenske J^mjonarje naj bi zbrali še posebej 00 dolarjev za dva, ki sta v izrazito P onirskih razmerah na njima zaupanem Položaju, in sicer za salezijanca Bernika v. za p. Kladnika FSC. O tem so že ob-rno poročali ..Katoliški misijoni" in je zPano.
k	prosimo odseke, da se letos še
cil- aot lan' zavzamejo za dosego tega Ja: 3000 dolarjev, ki naj bi se zbrali a v vsemi Slovenci v zamejstvu! Pri-ak^amo odsekom, da vodijo zbiralno kih^.PO dveh potih: Po nabiralnih blo-od ’i v	i’*1 ie poslala centrala, lepo
do v6	duše v času od meseca junija
p Kcmca akcije koncem februarja 1954. tr?i ?n blok naj bi imel vsak član ali so-'lika ^ °dseka, pa naj bi, kadar se pri-za .P°nudi, v svojem okolju kaj poprosil Pa l°V^Ske misijonarje. — Druga pot 0, 1)1. °ile misijonske prireditve oziro-bod nllh dohodki, kot že doslej, pa naj ai; 0 to misijonsko prosvetnega značaja Zai-ra- *c Pridobitnega, kot tombole, ba-(un= •	' — Pripominjamo še, da bi šel
čisti	vsai letošnje leto doseženi
-Prea °ni5elc lani izdanega molitvenika dola i . ogom pokleknimo" v ta 3.000 Za J"s*i sklad, radi česar Se bodo odseki zav, °dajo teh molitvenikov tudi letos vzemali,
Piisi? ®e ,ena oblika pomoči slovenskim Šlove°nt^J6n? ?? v načrtu: knjižna akcija. ga i)(>n,s .1 misijonarji radi kaj slovenske-Prilik ^er večina nima leta in leta s Se^e. slovensko govoriti, razen sami skepn°J- ’' Posedaj smo večino sloven-(c.asoPisja in knjig morali kupiti s*jon=u tega’ kar je izdala Slovenska mi-naj ^Ka zveza), kar pa stane. V bodoče orga ! ,se pošiljanje slovenskega tiska sijon.,|Z.!raI° Počasi tako, da bodo vsi mi-boda J1 dobro založeni s tiskom, ki ga PvisH anje odstopili (po lastni uporabi) tuienio •	V tem pogledu sve.
da 6j . ,.m prosimo misijonske odseke, Puste v fami določijo ali pa nam prelagal • a^ere slovenske misijonarje bi Jirn jv,1 s slovenskim tiskom, nakar bi ^6l< v,Poslali njih naslov, da se jim - uja direktno. Na ta način bi od-
seki tudi imeli lep reden stik s tem ali onim slovenskim misijonarjem, kar bi njih misijonsko vnemo samo povečalo.
VI.	MISIJONSKE PRIREDITVE
Dočim ima referat za DŠV nalogo poskrbeti za misijonsko proslavo na misijonsko nedeljo in bo referat za gmotno pomoč misijonarjem gotovo mislil na to, da bi iz prireditev dobil kake dohodke zanje, pa mora referat za misijonske prireditve skrbeti, da bo i za te i za morebitne druge prireditve preskrbel vse potrebno gradivo, sodelavce, itd. Na obeh omenjenih referatih je bolj pobu jati te prireditve, na referatu za misijonske prireditve pa je pripraviti, izvesti jih. Ker je to delo morda še najtežje in zahteva največ sodelavcev izven rednega kroga članov odseka in sotrud-nikov, je v ta namen ustanovljen še poseben referat in naj se vanj povabijo vsi, ki so vajeni tovrstnega dela. Za nasvete in gradivo je tudi v tej stvari referentom za prireditve na razpolago naša centrala.
VII.	MISIJONSKI TISK
Širjenje misijonskega tiska je morda najvažnejša, najučinkovitejša in v nekem smislu najlažja misijonska akcija. Po tisku se množice našega ljudstva seznanjajo z misijonstvom, slovenskimi misijonarji in se zavzemajo za sodelovanje. Tisk je dan z,a dnem v hiši, na mizi, v žepu, kot vedno navzoči pridigar in nav-duševalec k misijonski požrtvovalnosti. Pri misijonskem tisku ne gre samo za „daj!“ kot pri raznih nabiralnih ali molitvenih akcijah, ampak tu gre za „Dam, daš!" ali „Daj-dam!“ Splošno priznano je tudi, da je slovenski misijonski tisk najlepši in najcenejši slovenski tisk v izseljenstvu in morda v zamejstvu sploh.
Prosimo torej vse misijonske odseke, da na širjenje misijonskega tiska polagajo kar največjo važnost. Stalno naj bi bilo „na trgu" vse, kar je Slovenska misijonska zveza izdala: Puščava bo cvetela, Baraga, Pred Bogom pokleknimo. Misijonska nedelja 1952... Stalno naj bo na delu kader članov za širjenje »Katoliških misijonov", ki naj bi imeli vedno več naročnikov, saj bodo potem tudi lahko vedno cenejši in vedno bogatejši. — Kakor hitro kje gori navedenih tiskovin zmanjka, naj se referent takoj
obrne na centralo, da čim prej odpošljemo novo količino, zlasti ker so itak na poštah včasih kar neznosne težave in (Zakasnitve...
V načrtu za leto 1953 so tri izdanja poleg ..Katoliških misijonov", in sicer bibliofilska izdaja ,,Krsta pri Savici", ki bo lepa obogatitev naših slovenskih knjižnic in lepo darilo; dalje Knobleharjev življenjepis in pa Misijonska nedelja 1953, ki bo pa verjetno izdana v dveh izdajah, v navadni in v skrajšani izdaji, ta slednja za kraje, kjer jim pride navadna obširna izdaja predraga.
VIII.	BARAGOVA ZADEVA
Beatifikacija škofa Barage je splošna slovenska narodna in verska zadeva, a še posebej je to zadeva slovenske misijonske akcije, kajti z Baragovo beatifikacijo in že samo z delom zanjo se istočasno silno širi tudi misijonska ideja, ker je bil pač Baraga tako močna misijonska osebnost. Zato vabimo vse slovenske misijonske odseke k poživljenemu delu za Baragovo beatifikacijo!
Slovenska misijonska zveza je ustanovila za Južno Ameriko posebno Baragovo zvezo. Misijonski odseki naj tej Baragovi zvezi, ki je pridružena Slovenski misijonski zvezi, stavijo ob raznih večjih akcijah vse svoje moči na razpolago, kolikor je le mogoče!
Po drugih deželah pa naj slovenski misijonski odseki podpro podobne organizacije, če obstoje (Baragova zveza v USA), sicer pa naj sami skrbe s pomočjo centrale Slovenske misijonske zveze, ki ima Baragovo zadevo še naprej v programu, da se Baraga in važnost njegove beatifikacije ter molitev zanjo popularizira med ljudmi delovnega področja. Vsako leto naj bi se opravila vsaj ena skupna Baragova devetdnevnica in na nje zaključku Baragov dan s pridigami in molitvami o Baragi oziroma za njegovo beatifikacijo, pa, če mogoče, z zunanjimi prireditvami v njega večje poznanje in proslavo.
Ideal Slovenske misijonske zveze pa je, da bi se počasi organizirale po posameznih področjih slovenskega zamejstva še druge Baragove zveze, tako za Slovensko Primorje ena, za Koroško ena, za Zapadno Evropo ena, za Avstralijo ena in za Kanado morda tudi... Te zveze bi imele podobne namene kot Južno-
ameriška Baragova zveza, vse skupaj Pa bi sodelovale z Baragovo zvezo v USA, ki ima na skrbi največje breme Baragove beatifikacije tako v cerkveno-prav-nem, raziskovalnem in gmotnem pogledu. — Posamezni misijonski odsek* naj bi mislili na to, kako bi se v njih širšem področju take zveze ustanovile, in voditelji odsekov naj bi med seboj v tej zadevi stopili v potrebne dogovore-Slovenska misijonska zveza ima j13 razpolago podobice in Baragove življenjepise, ki so potrebni za propagando Barage; oskrbi pa tudi lahko nov natisk knjižice Baragova devetdnevnica, kako1 hitro bi se pokazala potreba.
IX.	MISIJONSKO ZNAMKARSTVO
Ta akcija obstoji v tem, da se zberejo čim večje količine rabljenih znamk *n se prodajo za misijone. Kot je znano, Je filatelija postala že prava obrt in trgovina, ki zajema ves svet. Odseki naj v svojem okolju organizirali čim boU razpredeno mrežo zbiranja rabljen13 znamk in njih redno vnovčevanje, ako s spozna kdo na to, sicer pa odpošiljanj na centralo v Buenos Aires, kjer i^1?' mo misijonskega znamkarja. Pošiljal naj se znamke kot tiskovina ali vzore brez vrednosti, pa morda priporočeno, pač tako, da bo najmanj sitnosti s ten* in tudi čim manj stroškov. Pomen zna*11, karske akcije ni le v tem, da se nekaj sredstev za misijone pridobi na nad?; da prav za prav darovatclji znamk n. gmotnega ne žrtvujejo, ampak je še. ved nje nadnaravni misijonsko vzgojni P ' men: ko človek izreže znamko s Pisn' in jo da v škatljo za misijone,, s t* , pomisli na misijone, misijonstvo je ted v njegovi duši, v njegovi osebnosti na z oče, misijonstvo mu postane počasi a maže; obenem pa je to tudi drobna vica za misijone, ki rodi nevidne, pa, k pogosta1, velike sadove. Zlasti inial
tisti, ki znamke od posameznikov st£ paj pobirajo, veliko zasluženja.
In končno še:
X.	DELO ZA ZEDINJENJE KRŠČANSKIH CERKVA
C1'
Ker se zdi, da se Apostolstvo sv. .j rila in Metoda v zamejstvu še ni d° organiziralo, da bi imelo stalni vpl>v naše ljudstvo, d asi je bilo ob njega s letnici veliko tovrstnega propaganda a
1a višini, zlasti iz vrst slovenske uhovščine v Rimu, zato se priporoča 'lovenskim misijonskim odsekom, da prežamejo, sledeč centrali, v svoj program udi to polje širšega misijonskega Ptoblema. Miisijonstvo je gradnja Cer-, v?„ tam, kjer je še ni. V nekatoliških fscanskih verskih skupinah, cerkvah v al?'kje Cerkev sploh ni navzoča. Zato - Slršem pomenu tudi pravoslavni in otestanti spadajo v misijonstvo in v ? m smislu se Slovenska misijonska zve-zavzema do nadalnjega (dokler Apo-v olstvo bolj ne zaživi) za to važno sionsko versko zadevo.
v. tem v zvezi svetujemo, da stopi „dela za zedinjenje" v stik s j,.ectiščem slovenskega Aplosltolstva v v ltT|u,'n ga prosi za navodila in gradivo oknV ° širi.enja Apostolstva v delovnem Dalje se priporoča, da vsak od-■„ Priredi enkrat v letu Slomškov dan, in Akaterem naJ se govori o zedinjenju šek P?stolstvu, čemur je bil prav Slom-fik P.’.on'r. Pa tudi o Slomškovi beati-Končno opozarjamo, da je naj-Piol•+JSe	toga referata organizacija
cerk Ven° osemdnevnice za zedinjenje do KVa> °d praznika Prestola sv. Petra Jan pra.Zn‘ka Spreobrnjenja sv. Pavla v os aariu- Cerkev to svetovno molitveno Pred neVn'c° vec*no b°*j priporoča, in to vsem potom misijonske akcije in
njenih propagandnih ter organizatomih sredstev. Sledimo Cerkvi tudi v tem, zlasti mi, ki smo najbližji slovanskim ločenim kristjanom!
ZAKLJUČEK
S tem smo vam podali obilo migljajev za delo v letu 1953. Ne ustrašite se, ampak z velikodušnim misijonskim srcem na sestankih odseka in na sejah študirajte ta program in ugotavljajte, kaj in kako bi vi mogli od tega izvesti. Za vsa pojasnila Se obrnite na centralo, kateri, nujno prosimo, tudi o vsem, kar p odvzamete, poročajte!
Porabimo priliko, da se iskreno zahvalimo vsem vodstvom odsekov in vsem njih članom in sotrudnikom za izdatno sodelovanje preteklega leta, ki je rodilo bogate naravne in nadnaravne sadove ne le v slovenski misijonski akciji, ampak v katoliškem, duhovnem življenju naših rojakov sploh, Kristus Gospod bo za vse žrtve bogat plačnik!
Z ZDRUŽENIMI MOČMI na veselo delo, da se osvoji SVET KRISTUSU!
SLOVENSKA MISIJONSKA ZVEZA
Rudolf Smersu Ladislav Lenček CM
referent za akcije	predsednik
Bočilo o uporabi lanskoletnega 2000 dolarskega
SKLADA
bil ^ ZneS*<a K895.— dolarjev, ki se je bil zbral, kakjor smo že poročali, je ^ Porabljenih 157.— dolarjev za nabavo in pošiljke slovenskih časopisov in; knjig, So j'h prejemali domala vsi slovenski misijonarji in misijonarke, nad 70 po k ,V‘*U’ kolikoir jih je še bilo pred izgonom iz Kitajske. »Katoliški misijoni" in f J't?c Založbe Slovenske misijonske zveze tu niso vračunani, ker so bile dane na azP°Iag0 brezplačno.
Znesek 136.25 dolarjev je bil porabljen za kritje stroškov akcije.
i Ostali znesek 1.602 dolarja pa je bil poslan v gotovini 40 misijonarjem,
S'Cer 80 prejeli:
jQv duhovniki: Stanko Poderžaj 50—, Lojze Demšar 40.—, Janez Ehrlich 40.—, Cukale 50.—, Andrej Majcen 72.—, Pavel Bernik 100.—, Stanislav Pavlin
60.—, Nace Kustec 140.—, Franc Bratina 40.—, Albin Kladnik 40.—; skupaj 1° duhovnikov 632 dolarjev.
Redovnice: Ksaverija Pirc 50.—, Deodata Hočevar 50.—, Frančiška Novak 50.—, Ksaverija Lesjak 40.—, Brigita Bregar 40.—, Magdalena Kajnč 40.—, Jožefa Zupančič 40.—, Cirenija Jug 40.—, Benjamina Kardinar 40.—, Katarina Jančar 50.—, Ksverija Lesjak 40.—, Brigita Bregar 40.—, Magdalena Kajne 40.—, Jožefa gvaju 60.—, Elizabeta Pogorelec 20.—, Vincencija Novak 20.—, Benigna Šteh 20."' Terezija Šteh 20.—; skupaj 22 redovnic 650 dolarjev.
Redovni bratje: Janez Udovč in France Drobnič 40.—, Joško Kramar 40."-Rafael Mrzel 50.—, Ludvik Zabret 40.—, Valentin Poznič 40.—, Karel Kerševan 60.—; skupaj 7 redovnim bratom 270 dolarjev.
Misijonar laik dr. Janez Janež je prejel 50 dolarjev.
Po pripadnosti družbam je prejelo: 7 salezijancev 502.—, 6 jezuitov 220."' 3 Misijonarji presv. Srca 120.—, 1 lazarist 60.—; 6 uršulink 230.—, 5 mariborskih šolskih sester 50.—, 4 usmiljenke 160.—, 4 oblatinje 80.—, 3 ostale 120.—; miši' jonar laik 50.— dolarjev.
Razdeljeno po deželah je prišlo: Japonski 160.—, Kitajski 160.—, Prednji Indiji 620.—, Zadnji Indiji 262.—, Afriki 340.— in Južni Ameriki 60.—.
Pri razdeljevanju se je Slovenska misijonska zveza ozirala na najrazličnejši okoliščine posameznih primerov, med njimi pred vsem na važnost delokroga V°' sameznega misijonarja ali skupine in pa na mero časa, in truda, ki ga kak mis*' jonar posveča dvigu slovenskega misijonskega zaledja s svojimi poročili in siccl' šnjimi stiki. Ta ali oni misijonar, ki je pri delitvi povsem izpadel, pa ima lePe stike z misijonskim zaledjem, bo med prvimi upoštevan pri letošnjem skladu.
Vse navedene misijonarje prosimo, da našo Centralo (Calle Cochabamb9 1467, Buenos Aires, Argentina) takoj obveste, ako bi ob branju tega seznama v »Katoliških misijonih" še ne prejeli navedenega njim pripadajočega zneska. V
V imenu obdarovanih slovenskih misijonarjev in misijonark še enkr® iskrena hvala vsem rojakom, ki so kakor koli prispevali v lanski sklad! IstočaS’10 Pa že prosimo, da se z vso velikodušnostjo in umevanjem odzovejo vabilom prošnjam nabiralcev v letošnji sklad 3.000 dolarjev, ki ga z nekoliko dobre volj0 vseh rojakov v zamejstvu upamo doseči, kav Bog daj!
Slovenska misijonska zveza
MLADI MISIJONAR
l
GLEJ TO SRCE
To menda že veš: ves mesec junij je posvečen Srcu Jezusovemu. V tem mesecu naj bi vsi verni ljudje še posebno častili božje Srce. Tako želi Jezus sam. Razodel je to svojo željo pobožni redovnici Marjeti Mariji Alakok.
Sv. Marjeta je živela — dolgo, dolgo je že tega — v Paray le Monialu v Franciji. živela je sveto in pobožno, zato se ji je Jezus večkrat prikazal. V enem izmed teh prikazovanj je videla Jezusa, ki je imel v roki svoje prebodeno srce, pokazal nanj in rekel: „Glej to srce, ki je ljudi toliko ljubilo, da je zanje prelilo svojo kri!“
Nemara boš rekel: ,,Vse to že vem. Zato pa molimo ves mesec junij zvečer po rožnem vencu litanije Srca Jezusovega !“
Prav in lepo je, če delate tako. Pa — nečesa morda le še ne veš, ker ti pač tega še nihče ni razložil bolj natančno. Zato bo prav, če prebereš še te-le vrstice.
Jezus je prišel na svet zato, d.a bi odrešil vse ljudi. Njegova ljubezen je bila tolikšna, da se je daroval na križu nebeškemu Očetu za zveličanje vsega človeštva. Njegovo srce, ki ga je prebodla sulica rimskega vojaka, je ljubilo vse ljudi.
Ljubi jih še danes. Posebno tiste, ki so njegove ljubezni najbolj potrebni. So to ubogi pogani, ki Jezusa še ne poznajo. Saj je tudi zanje prelil svojo dragoceno kri. Zato želi, neizmerno želi, da bi tudi pogani našli pot do njegovega Srca.
In tako ni dovolj, da mi Jezusovo Srce samo častimo. Skrbeti moramo, da tudi pogani spoznajo ljubezen božjega Srca; da ga bodo tudi sedanji poganski narodi častili.
Misijonarji so tisti, ki vršijo to delo med pogani. Mi pa moramo misijonarje pri tem delu podpirati: z našimi molitvami, žrtvami in kar je temu podobnega.
SVETA BRATA
V šestem stoletju je bilo s Slovani — tudi mi Slovenci spadamo k njim 1 približno tako, kakor je danes z raZ' nimi poganskimi narodi v misijonskih deželah: o pravi veri so vedeli zel o malo ali pa nič. Nič čudnega! Saj s® bili redki misijonarji, ki so si upan med „divjake“ — za takšne so im®‘ takrat Slovane drugi narodi. Pa ®e tistim redkim, ki jih je ljubezen do ne' umrjočih duš gnala med Slovane, )e manjkalo glavno: jezika slovanskih n®' rodov niso znali skoraj nič. Zato^ J. spreobračanje Slovanov šlo bolj poC»s izpod rok.
Menda se nas je tedaj usmilila sa' ma božja Mati, katero dandanes vsi Sl® vani častimo s posebno pobožnostjo. prosila nam je od Boga dva velika lahko rečemo: prva — apostola-misU® narja, sveta brata Cirila in Metoda.
Res, da nista bila slovanskega r°. du. A ker sta živela v Solunu, ok®^ katerega je živelo tedaj mnogo Sl®** nov, sta se že v mladosti naučila 8 ^ venskega jezika. To jima je prišlo Pr pozneje, ko ju je Bog poklical na 16 sijonsko delo med Slovani.	,g
Zgodilo se je pa to takrat, ko J moravski knez Rastislav prosil f?r® . ga ces-arja Mihaela, naj mu pošlje . sijonarje. Talcih seveda, ki razu®1^. in znajo slovanski jezik. Saj drugih sijonarjev iz Nemčije, Italije in f,r^ ne manjka. A kaj, ko pa ne znajo
ošni®
mačega jezika.
Cesar Mihael je uslišal ProS jn kneza Rastislava in določil Ciril® Metoda za to važno delo.	.jj(
iSveta brata ni bilo treba Pro9l
<ta se ga lotita. Saj jima je bila
bo#*
čast in slava nad vse. Zato naj tudi P® ganski Slovani častijo samo prav® Boga!	.
Bog je njuno delo med Slovani gato blagoslavljal. Trumoma so Se

ravani spreobračali k pravi veri. Seve-a: učila sta jih v domačem, vsem razumljivem jeziku. Celo bogoslužne obredu sta opravljala v slovanskem jeziku.
ta namen je Ciril sestavil posebno abecedo (glagolica), ker Slovani do te-ai niso še poznali črk. Prevedel je nato Uekatere bogoslužne knjige v slovanski juzik. Ciril je tudi sveto mašo opravki v slovanskem jeziku. S tem se je Pravzaprav začelo slovansko cerkveno 8 uvstvo. in slovansko bogoslužje. Tako a sveta brata ne samo v verskem, Marveč tudi v prosvetnem oziru za Slo-v'ane nad vse zaslužna.
^a Moravskem sta sveta brata učila Hi' 'n P°^" ^ato sta so odpravila v m k svetemu očetu, da mu poročata o ^"jcm delu in da jima odobri svete "lige v slovanskem jeziku.
. . ^ed potjo v Rim sta se ustavila tudi jj.! slovenskemu knezu Koclju, ki je vlača V ,>anon'j'- Tam sta se zadržala dalj p Sa- Utrjevala sta krščansko vero med bl.n,0ns*t*m' Slovenci. Izmed njih sta iz-prZiai^udi nekaj mladeničev, da jih pri-duhovski stan. Ti naj bi potem njuno delo. sp ^.Vet* oče je Cirila in Metoda lepo s,;eiel. Vesel njunega dela je odobril vaJanskp bogoslužne knjige in tudi slo-®kof ° bogoslužje. Cirila je posvetil v bike8’ ^*et°da Pa in vse učence v duhov-
-'na za adaljevali
^ato'r'* ** V ^'mu zbolel in kmalu umrl. han° s.‘; jo Metod z učenci sam vrnil v Kcl 'l*1'!0- Na Moravsko namreč ni mo-ivi ei" *'am divjala vojna, v etod je pozneje še dvakrat potoval v0 j"11 ',n vselej je papež odobril njego-SVetn Pjegovih učencev delo, kakor tudi to^g* ."lige v slovanskem jeziku. Me-n,ho„JS Posvetil v nadškofa, ta pa je _ ° učencev posvetil v duhovnike.
^etodUtrU^n° ■Pisijousko delo je pa tudi 885 n 'i ualabilo. Dobrotni Bog ga je leta Čil0. °* 'cal k sebi, da mu da večno pla-
fc**šl|* aiCff°vi smrti so se njegovi učenci lz Moravske v sosedne slovanske
države. Utrjevali so tam krščansko vero in širili bogoslužje v slovanskem jeziku. To se je ponekod ohranilo do današnjih dni.
Čuditi se moramo danes odličnemu načinu dela, ki sta se ga posluževala sveta brata Ciril in Metod. Nista samo širila krščansko vero med Slovani, marveč tudi omiko, izobrazbo — prav tako, kakor je delal naš Baraga med Indijanci Severne Amerike in kakor delajo dandanes katoliški misijonarji v poganskih deželah. Zato moremo po pravici reči: bila sta velika misijonarja!
Žal se je v poznejših časih večji del Slovanov (Rusi, Srbi) ločil od katoliške Cerkve. So ostali sicer še kristjani, zavrgli pa so nekatere nauke in verske resnice, ki jih uči katoliška Cerkev. Zato jim pravimo LOČENI ali RAZKOLNI kristjani.
Molimo in prosimo — zlasti naša slovanska apostola, sveta brata Cirila in Metoda — da bi tudi ti naši ločeni slovanski bratje našli pot k edino pravi — katoliški Cerkvi!
MISIJONI V AMERIKI
Ko tako-lc potujemo po svetu in spoznavamo misijonske dežele, je prav, da se ustavimo tudi v Ameriki.
„V Ameriki?" se boš nemara začudil, „saj tam menda ni več poganov."
No, pravih poganov res ni veliko. So pa in prav je, če veš nekaj tudi o teh.
Ameriko delimo v zemljepisnem pogledu v Severno, Srednjo in Južno.
V Severni Ameriki so živeli nekdaj Številni rodovi Indijancev, ki so bili vsi pogani. Med dvema je deloval naš Baraga kot misijonski škof. Dandanes, ko je večina Severne Amerike že krščanska, bodisi protestantska bodisi katoliška, pa je število poganskih Indijancev zelo majhno. Živijo v posebnih, za nje določenih krajih, ki jih imenujemo „reser-Viacije". V kolikor so Indijanci še pogani, se misijonarji trudijo, da bi jih pokristjanili.
Sredi belih priseljencev pa živi v Severni Ameriki okrog 10 milijonov zamorcev, k; so še povečini pogani. Ker
Star indijanski ribič, Čulupi

žive večinoma v krščanskem okolju, kjer je Cerkev ,že razširjena, se lahko spreobrnejo, če hočejo. Zato je ustanavljanje kakšnih posebnih misijonskih postojank med njimi nepotrebno. Zanje je potrebna naša molitev: da bi božja milost ganila njih srca, da bi spoznali zmote, v katerih žive, in sprejeli edino zveličavno vero.
Mnogo bi pripomogli k njihovemu spreobrnjenju zgledi pravega krščanskega življenja tistih katoličanov, sre® katerih ti zamorci žive. Največ bi P8* pom.agala prava ljubezen do bližnjega; ki jo je Jezus tako priporočal. Potem k1 gotovo tudi črnci zahrepeneli po ver*’ ki jo uče „beli“ bratje.
Države Srednje in Južne Amerike s° vse katoliške — vsaj po imenu. So P° večini bolj redko naseljene. Večina lj®' di živi po mestih in v bližnjih predeli]1' V oddaljenejših odročnih krajih živijo S« prvotni prebivalci — Indijanci. Tudi t* imajo svoje predele, rezervacije, kjer s® prosto gibljejo in žive po svojih stari običajih in navadah. Skoraj vsi ti Ind1 janci so še vedno pogani.
Največ poganskih Indijancev je * Braziliji, potem v Boliviji in tudi v P® raguaju. Med par.aguajskimi Čulupi-l*1 dijanci delajo slovenske šolske sestr®' Nekaj je Indijancev tudi še v Arg®n tini in v Čileju.
Vsi ti pogani — nekaj stotisoč ji]1 j® še — čakajo, da tudi njim zasije lu2 s ' vere. Kako dolgo bodo čakali?
To je odvisno tudi od nas. Usmili111® se jih in jim pomagajmo — saj že ve® kako —, pa se bo tudi Bog usmilil n®‘‘
SLOVENSKE MISIJONARKE ČULUPI INDIJANCI V PARAGVAJ
Paragvaj je država na severu gentine. Je skoraj dvakrat večja Jugoslavije, ima pa samo 1,200.000 P1^ bivalcev. Ti so večinom.a belci in n*fi šanci, nekaj pa je prvotnih Indija®® Slednji so skoraj vsi še pogani.
HlicJ Slik! vidimo slovensko misijonarko s, Agvipino Štemberger sredi indijanskih Pri izdelovanju indijanskih preprog, ki so navadno prav lepe. S. Agripina je imela zadnji čas 25 letnico svojega redovnega življenja.
<o]0v 'Janci živijo v posebnih, za nje Vac»jo h**1 kra'''*1’ k' j'm Pr“vijo rezer-tiijjj ^ eni izmed teh rezervacij živi ČULUPI Indijancev, med ka-haru * JPisijonarijo slovenske misijo-v — mariborske šolske sestre.
fita '"'sijonu San Leonardo misijona-V,, m' SERAPIJA ČERNE iz Kron-
ter s. AGRIPINA Bi'tudi iz Primorske.
-*u. tega misijona je še misijon
ST&Pri Gorici,
^BERGER, ti
H T u tesa m is
6Wek' kjer deluie s TORIJA FI-Era'y *z Staperc pri Rogatcu.
**• EvJr>^ako m'sijonarita v Paragvaju N *»OŽINA JUREš iz Sv. Križa
VkBSNiR^eru’ in s- maksencija
lVjjs.. 'z Sv. Lovrenca na Pohorju. !** lahkl0narienje med Čulupi Indijanci 1,1 š(> tr(* delo. Trde indijanske „butice“ a Srca so kaj malo dovzetna za
nauk evangelija. Treba je čestokrat dolgoletnega truda in naporov, da se pokaže vsaj malo uspeha.
Indijanci so namreč še vedno vdani poganski veri, zlasti pa raznim vražam, ki spremlja njih življenje od rojstva do smrti. Čarovništvo in čarovniki imajo pri njih še vedno čestokrat glavno besedo.
Neutrudne misijonarke hodijo od hiše do hiše, pomagajo ljudem v raznih težavah, uče otroke raznih svetnih znanosti in si tako pridobivajo njih srca.
Prav v zadnjem času poročajo misijonarke o prvih uspehih, ki se kažejo po dolgoletnem delu med čulupi Indijanci. Otroci, pa tudi odrasli prejemajo sv. krst. Res, da število novokrščencev ni veliko. Daje pa upanje, da bo tudi ta poganski rod kmalu postal krščanski.
V L A O TINO
(Nadaljevanje)
Okrepčana sta otroka nadaljevala potovanje. Hodila sta po stezah, ki so vodile med riževimi polji. Ne dolgo. Kar kmalu sta dospela da prašne poti, ki vodi proti zapadu.
No, hoja je bila sedaj lažja in otroka sta jo spešno nadaljevala.
Res: včasih je moral Tomaž vzeti Anico na ramena, ker se je bila utrudila. Je bila pač še majhen otrok in nevajena dolge hoje.
Tudi cesta se je vila med riževimi polji. Na njih so se pridno gibali marljivi kmetovalci in njih družine: žene in otroci. Celo staro mamico si videl tu in t.am. Sedela je v senci drevesa, krpala stare obleke in pazila na najmlajše otroke, ki še hoditi niso znali.
Sonce se je dvigalo više in više in vročina je postajala skoraj neznosna. Otroka sta se umaknila s ceste med bambusova stebla, legla v njih senco in kmalu zaspala.
Zbudilo ju je ropotanje voza, ki se je počasi pomikal po cesti. Pred voz je bil vprežen voliček, na vozu pa so bile naložene košare, polne repe. Vrhu košar pa je ležal voznik.
Ko je zagledal otroka, se je malce dvignil in ju vprašal: ,,Kam pa vidva?11
„Proti zahodu,*' je povedal Tomaž.
„T,ako? Potem se pa spravita kar na voz!“ ju je povabil dobri možakar. „še dve takšni repi, kot sta vidva, bo voliček brez težave peljal."
Otroka sta se rada odzvala povabil11' splezala sta na voz, sedla na košare in voliček je nadaljeval svojo not.
Anica ni mogla dolgo molčati. Zau pala je dobremu vozniku, kam sta na menjena z bratcem:	gresta v nebesa-
kjer je dobrih jedi in vsega drugega na pretek.	.
Dobrodušno se je smehljal voznik 1 jo vprašal, kje neki je tisti srečni kraj-V tej deželi, kjer sta sedaj, je trt' £ namreč trdo delati ves dan, pa si tl®’® komaj prisluži nekaj peščic riža. se . Tomaž je razložil vozniku, kako in je z njima.	.
Sonce se je bližalo že zatonu, ko J voznik zavil z glavne ceste na strans pot proti domu. Otroka sta splezal11 ^ voza in voznik jima je povedal, do k morata, da bosta pričakala vozilo. ^
,,Večerni omnibus bo prav km* prišel. A če bosta pohitela, ga *,oS morda še dobila," jima je še povedal-„No, to pa res ne bi bilo prije*n°J 1 ko bi nama ušlo vozilo tik pred no*01”' si je mislil Tomaž. Prijel je Anico roko in se spustil v tek.	v
Vsa prašna in težko sopihajoč otroka prispela do križišča. Tam jc s lo znamenje: postajališče omnibusa-Nič prezgodaj nista prišla. Kmalu s
^a*itrcč zaslišala oddaljeno brnenje, na tl se je pokazal oblak prahu in sredi n)e6a sivi omnibus.
e, ^uica se je skrila Tomažu za hrbet. ®kšne „zveri“ res še ni bila nikoli vi-®a. Mislila je, da je tista ,,zver“ z ^esčečimj očmi, ki prihaja po cesti roh-j 'n Pokajoč, kakšen zmaj, o katerem h|la slišala pripovedovati v pravljicah. I, 'udi Tomaž ni še nikoli videl omni-taT3"	Pa Je ze večkrat o njem in
j 0 je vedel, kaj mora storiti. Stopil ), _na rob ceste, resda malce negotovo in °Ječe, jn dvignii roko.
škripajoč se je omnibus ustavil pred j llXa- Sprevodnik je odprl vrata. A ko Uli)ZaSledal pred seboj dva otroka, vsa V(l azana od cestnega prahu, je hotel ^ a zapreti. Mislil si je pač: „Za norca 0 hočeta imeti, paglavca mala!” Pa nRlasi Tomaž:
in ."^lidva bi se rada peljala v Lao-Ting ‘Piava denar, da plačava vožnjo.”
Oil ,^a te besede se je sprevodnik umak-ln otroka sta vstopila.
ki|,*'U*t° Prijetno je bilo sedeti na meh-čati ^dežih! A ko je moral Tomaž pla-Rla V(|znino, se mu je skoraj zavrtelo v V Res je moral veliko plačati. Pa
Laon,' kazalo drugega. Treba je priti v atj. Intr. predno Anica obnemore na ce-ja ' Predno ju dohiti brezsrčni stric, ki neniara že išče okrog domače vasi. No
Hit,,!, ,Vseeno: njuna prva vožnja v om-hrZj.Su je nekaj čudovitega. Riževa polja tt„j0 mimo in hladen vetrič boža njune Udne ude.
th,^1"0*43 sta pojedla preostale riževe Na«. e’ Pa opazovala druge potnike, di] , 0 1 ju je zanima! voznik, ki ie vo-0 čudovito vozilo.
Je sk^3 .8° izginjala za njima... Vozilo 6otcv°raj Plavalo mimo gora.. . preko °v. Ah, kako prijetna je ta vožnja! ^ahl(l , a Se naslonita drug na drugega. aen. y treseiije omnibusa ju zaziblje v ae n, l"06 pa zahaja in vsa pokrajina Maši * as°ma zagrinja v temni nočni
DRUŽBA SVETEGA DETINSTVA
Velike stvari zorijo počasi, pravi pregovor. Menda je tudi Družba svetega Detinstv.a med slovenskimi otroci izven domovine takšna „velika stvar”, ker res počasi „zori“. Naši otroci se kar ne morejo menda navdušiti za to — ali pa morda ni nikogar, ki bi jih hotel navdušiti.
Prav zanimivo pa ie, da prihajajo prve prijavnice iz oddaljenih kjrajev. Tako nam je gospodična učiteljica BERIČIČEVA, znana vsem beguncem, ki smo bili na Koroškem, poslala spodnjo prijavnico, ki jo objavljamo vsem slovenskim otrokom v zgled.
PRIJAVNICA
Podpisani otroci iz Jolieta, Illinois, U. S. A., se prijavimo za elane Družbe svetega Dttinstva. Vsak dan bomo molili eno »Zdravo Marijo” in vzdihljaj „Sveta Devica Marija, prosi za nas in za uboge poganske otroke!”
Če bomo mogli, bomo plačevali tudi mesečni denarni prispevek za misijone.
Janez Rems, Mletod Purkart, Monika Jeretina in Brigita Jeretina
Joliet, 12. aprila 1953.
Že iz podpisa vidite, da je prijavnico sestavila mala BRIGITA JERE-TINOVA, ki je tudi ostale svoje tri znance pridobila za I)SD. Bog ji bo njeno misijonsko vnemo gotovo bogato poplačal. Mi pa želimo, da bi med vsemi ostalimi slovenskimi otroci, kli so raztreseni po vsem svetu, našla obilo posnemovalcev!
In še to vas bo zanimalo: še celo iz naše trpeče domovine, kjer bi najraje tudi otrokom iztrgali iz srca vero v Boga in ljubezen do neumrjočih poganskih duš, so se že prijavili otroci za člane DSD. In kako so ti otroci navdušeni! Vsak dan molijo za poganske otroke in bodo — pravijo — tudi še naprej molili.
Vsaj ta zgled bo, dragi otroci v tujini, navdušil tudi vas, da se boste v kar največjem številu in čimpreje prijavili v DSD!
REŠITEV UGANK IZ 3. ŠTEVILKE
Odbiralnica:	Pomagajte reševati
duše!
Zlogovnica: Domovina — Salem — Danica = DSD.
Pr,avilne rešitve so doslej poslali:
Marija Vodnik, Haedo; Jure Bajuk in njegovi bratci, Mendoza; Marica Zakrajšek, San Justo; Peter Fritsch, Chicago (USA).
šalo slikanico iz 3. številke so opisali gornji (brez Marice Zakrajšek) in še Edvard Arko iz Ontarija (Kanada).
Peter Fritsch je k slikam napisal celo pesmico, ki jo objavljamo tu.
Rešitve iz prve številke so poslali naknadno še Jure Bajuk z bratci in Marica Zakrajšek.
Nagrado dobe debelo tiskani.
NAŠA POŠTA
Prečastiti!
V Ameriko sva prišla z mamo 7. de' cembra 1951. Očka nimam več. umrl. Odkar sva prišla sem, sva vedn° v Chicagu.
Pošiljam Vam pesmico k šali-slik®' niči iz 3. številke. To sem sam zloži*1 Pa mama mi je malo pomagala.
Tudi moja mama je imela svojeg8 brata pri misijonarjih v Minnesoti 'f Janez Tori mu je bilo ime. O njem P*' še koledar „Ave Marija", 1950 str.
Bil je pravi brat moje mame in moj stric. Moja mama ga je vide*8' Ima tudi njegovo sliko.
Moja mama veliko joka. Pravi, d sva ostala tako sama.
Prav lepo pozdravljava vse gg- Ifll' sijonarje!	Peter Fritsc
To nesrečno kolo!
Tam bratec in sestrica gresta po cesti naprej. Sestrica se ustavi, pa pravi: „Bratec, glej!
Kaj takega še videla nisem vse svoje žive dni, da voz po cesti kar sam naprej drči!"
Ko bližje sta prišla, kaj sta zagledala?
Moža tam mladega, kako kolo vrti.
Kakšno je to kolo sta radovedna b’la. Poskusila bi rada, kako bi le to šlo.
Zdaj mladi mož kodo nič več ne vrti in voz se sam ustavi.
To čudne so reči.
Mlad mož pa skoči z voza in gre v bližnjo vas.
„Sedaj pa bratec moj pokaži, kaj ti znaš!"
Skoči bratec v voz, za njim pa sestrica, Pa zavrti kolo.
Joj, kako je to šlo?
Naenkrat so v vasi. Saj to ni šlo počasi! Voz res naglo vozi kar skoz hiše skozi.
Bratca pa sestrico zgubil je med potjo; voz pa zdaj leži, tam kjer hiš več ni.
Mama prihiti in kako kriči!
Otroke je pobrala,
Pa se je smejala.
Otroka sta še cela in kako vesela.
Kolesa pa ne bosta nikoli več vrtela.
a
NeKAJ misli ob slovesu od
BARAGOVE DEŽELE
od f^itve od tistih, ki so nam dragi, in bri Jev’ ki so nam ljubi, se vedno *6" ^na^° težko mi je bilo slovo od ^&to'a"°Ve ^e^e*e“- Vse takšne ločitve 16 žiyo govore, da smo tu na zemlji ij0 ^Potniki in tujci, ki potujemo v na-><*cit>r'aVo — večno domovino. Tam bo j^1 ev neznana, saj bomo vsi med seboj U?*ani neločeno živeli večno v Božji bla^ni. škof Baraga je že v tej večni dij ^noi^ti. Tako verujemo. Vendar bi ra-a bi bila ta vera trdna in neomajna, Wvdsvete Cerkve potrjena! In ,za ves de,., lsbi svet potrjena. Hočemo, da bi da lCV Barago razglasila za svetnika, «*° Vz°r njegovih junaških čednosti Š6 *. Vernikom vsega sveta, posebej pa DrPr *Rijonarjem in poganom, ki se le itov k|Lp?"av Po vzorih junaških svetniki ^ ‘zai° Cerkvi. Prečesto so prav sla-^°kan-°^“aT1* krivi, da Se dobro misleči So 1 Cerkve ogibljejo; prav tako pa baisi. Vn° svetniki, posebno še svetniki-°narP tisti privlačni magnet, ki 61m "X1 naibolj priljubljajo Cerkev in )lc Postanejo nje udje.
totQv ^^bigan ;n „ Barago deželo" nisem lep0 a kot turist, da bi občudoval pre-?ariJ'avllraV°’ se zabaval in v brezdelju 'h Rar J'1* čas. šel gem tja kot misijonar bienj. agoy duhovni sin s posebnimi na-sti]cj' ?vvi je bil ta, da bi s stiki s ča-Vf-'HePr(^0^a Baraga v Michiganu Slo-vsaj neznaten delež doprinesel
k njih naporom za proglasitev našega slovečega misijonarja za blaženega. In prav k temu važnemu namenu bi rad dodal nekaj misli in predlogov.
Res je, da smo Slovenci prvi začeli z delom za Baragovo beatifikacijo. Slovenski duhovniki v USA so leta 1904 ustanovili ,,Baragovo zvezo" z namenom, da bi sprožili postopek, ki naj Barago povzdigne do časti oltarja. Slovenci v stari domovini so leta 1931 po Mariji Pomagaj na Brezjah naprosili prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rožmana, naj začne z delom za beatifikacijo škofa Barage. Istočasni« je mons. Režek poslal podobno prošnjo mons. Pavlu Nussbaumu, škofu v Marquette.
Po drugi svetovni vojni pa so nas Slovence, kar Baragovo beatifikacijo zadene, prehiteli Amerikanci. Ko sem se te dni v ,,Baragovi deželi" malo podrobneje zanimal, kako je v marquettski škofiji organizirano delo za svetniški plostopek, sem grenko ugotovil, da so amerikanski katoličani mnogo bolj zavzeti za stvar, kot pa .Slovenci. Pa da je njihova akcija mnogo bolje organizirana kot pa naša. Ves proces vodi Vrhovni škofijski svet v Marquette. Sleherna dekanija ima Baragov odsek in sleherna župnija župnijskega. Posebej sem se zanimal za „Marquette Diocesan Council of Catholic W-omen — Marqueittski škofijski svet katoliških žena", ki ima svoje odseke tudi po posameznih župnijah. Obiskal sem predsednico in še dvoje vodilnih žena Baragovega odseka v Hou-
ghtonu. Razložile so mi svoje delo in mi pokazale pravila, ki so nekako tale:
Cilj: Pospeševanje pristne pobožnosti do škofa Barage kot nujni uvod v njegovo kanonizacijo.
Sredstva: Informacijska propaganda o škofu Baragi; križaraka vojska molitve za njegovo beatifikacijo; sodelovanje z „Baragovo zvezo“ v USA; posredovanje obstoječe literature o življenju in delovanju velikega misijonskega škofa, posebej še „By Gross and Archov — S križem in sidrom", ki je v pripovedni obliki napisan življenjepis o Baragi.
Stalno delovanje: Širjenje poznavanja 'Barage in neprestana molitev za njegovo beatifikacijo; ustanavljanje novih ,,Baragovih odsekov" za vsako novo skupino; molitev za beatifikacijo na vsakem sestanku posameznih skupin; seznanjanje širokih ljudskih množic s svetniškim življenjem indijanskega misijonarja; študij njegovega življenja na vsakem sestanku skupine, vsakič novo poglavje; razlaganje beatifikaeijskega in kanoničnega postopka za cerkveno priznanje Baragovega svetništva.
Posebni načrt: Sodelovanje in polnoštevilna udeležba žena ,,Baragovega Sveta" pri vsakoletni proslavi „Bara-govega dne".
Ti kratki podatki nam utegnejo ustvariti m kakšno splošno podobo o delovanju in načinih delovanja te odlične severnoameriške ženske organizacije za Baragovo beatifikacijo. Nje članice so za stvar izredno vnete in so vse vesele, če se morejo srečati s Slovencem, ki mu je Baraga pri srcu kot njim. Vse, ki sem jih obiskal, so me prosile, naj se dopisujem z njimi o našem velikem škofu. Iz slehernega razgovor® z njimi sem biolj in bolj spoznaval, kakšno važnost posvečajo pravilnemu prikazovanju Baragovega isvetništva med ljudmi: v čem je pravzaprav svetništvo, kako se na svetnikih izkazuje in kako še posebej v vsem Baragovem življenju. Prizadevajo se, da bi pri vernikih vzbudile zaupanje do Barage v
dušnih i.n telesnih stiskah. Pri bolnikih skušajo s polaganjem Baragovih relikvij nanje in z opravljanjem devetdnevnic izJ prositi kak čudež. Dosle j še noben čudeZ ni izpričan, pač pa pri mnogih bolnikih mirna in Bogu vdana smrt! Obžalujej0’ da ni v teh krajih več potomcev tistih Indijancev, ki jih je Baraga krščeval in učil; saj ti bi, po njihovo, vedeli o Ba' ragi največ vzpodbudnega povedati in h^ se k njemu najbolj zaupno po pcnioc zatekali.
Ko sem jemal slovo od članic te PrIj zadevne organizacije, sem se sam I,rl sebi tesno vpraševal: „Ali bi ne mog" mi Slovenci še kaj več storiti za Baragovo zadevo? Vsaj Slovenci, ki smo f USA, Kanadi, Argentini in na Primorskem in Koroškem ? Kaj nas ni božja Previdnost tudi zato pripeljala v drug6 dežele, posebej še v Ameriko, da bi rok® v roki z Amerikanci, samimi pospeši* dan, ko bo naš veliki škof Baraga P1’*' štet med blažene? Delati bi morali z® Baragovo beatifikacijo mnogo bolj 8®' reče, posebno pa mnogo bolj sistemat|C no in organizirano, kot smo doslej &e' lali! Stopiti bi morali v tesno zvezo tistimi ameriškimi katoličani marquett-
ske škofije, ki so posebej vneti za Ba1"®. govo stvar. Najti bi se moral nekdo, bi preiskal vise kraje, kjer je deloval >**. dijanski škof, in jih popisal v knjigi) ” naj bi jo bogatila vrsta slik in fotogf®j fij, in takšno knjigo posredovati Slov611, ccm, ki jim ni dano, da bi se s telesni^ očmi seznanili z geografskimi polji 8® ragovih prizadevanj.
Indijancev, pravih Baragovih duho^ nih sinov, ki jih je on Bogu dal, ni ve -Tudi potomcev tistih rodbin, ki so rago štele med svojega najboljšega P1^ jatelja, ne. Prav to je ena močnih z;‘j prek za nagel in uspešen postopek P Baragovi beatifikaciji: žive priče govega svetništva, ki jih ni. A prejŠ*1^ Indijance, pogane, ki jih je Baraga Pr‘ peljal v naročje Kristusove Cerkve, hC rajo in morejo, kot se to čudno s*'ir! nadomestiti izpreobrnjeni in krščeni P ^ gani naših dni, pa naj so tudi Kital
3 še prav posebno Kitajci. Kajti prav 'tajcem je bila dana milost, da so do o« hVnega v vrst* drugih svetniških ti 0ati> imeli svojega priprošnjika v. 1 v Baragi: slovenski misijonarji na in aiskem so po zadnji vojni ustanovili kv V- upravo sprejeli od pristojnih cer-er>ih oblasti svoj lastni misijon, ki so ,1S nazvali „Baragov misijon". Ne brez om °v.e! ^e v prejšnjem poglavju sem ^ lenjal, da smo našli dokaze, kako ee je ta pr' vsem svojem univerzalno kjr r°ienem delovanju zanimal tudi za tlio JC6- Sedaj naj Kitajci molijo za Sovo beatifikacijo!
jih “^P^čan sem, da so ti članki o kra-V ’.P° katerih je naš Baraga deloval, ki J skromno pomagali zmanjšati vrzel, l0s,n)as Je do zdaj v tem predmetu ža-a> Pa da so vsaj nekoliko pomagali lju, m Slovencem do novih spoznanj in ezni do Barage, ki je nedvomno naj-
ovenec in ki so mu v spoštovanju
hff Sl'
Il,et!>trenem Prizadevanju klanjajo lta srca še drugih narodov.

Zakonca Gerbec iz U. S. A.
Prošnja: Vse bralce »Katoliških mi-sijonjov" iskreno prosim, naj se v molitvi spominjajo slovenske družine Gerbec v USA; ta družina mi je omogočila potovanje v »Baragovo deželo" in mi tudi plačala vse potne stroške. Iskrena ji hvala, Bog ji bodi plačnik in Baraga naj ji izprosi obilne milosti in blagoslov!
Janez Kopač C. M.
Rudniška pokrajina v Baragovi deželi
BISHOP S RESIDENCE
300 ROCK STREET
MARQUETTE. MICHIGAN
April 14, 1953
Dr. Aloyzij Odar
Chairman, South American Baraga Union Centralia:	Calle Cochabamba 1467
Buenos Aires, Argentina
Dear Doctor Odar:
I vas most happy to receive your letter of April 4, in vhich you informed me about the organization of the South American Baraga Union for the promotion of the Bishop Baraga canonization.
It vili be of interest for you to knov that I have appointed a Historical Commission for the informative procesa. Ve are most fortu-nate in having Mr. Joseph Gregorich as a member of this Commission. H e has devoted many years in historical research and at present is engaged in completing an authoritative biography of Bishop Baraga. Under the auspices of our ovn Bishop Baraga Association he is nov enroute to Eur°P including Jugoslavia, for the purpose of Consulting source material. veeks a go I read a lengthy report from him, in vhich he vas very hopeftU-about the results of his trip to Europe.
One hundred years ago the Holy See appointed Father Frederi0 Baraga as Bishop in charge of the nevly established Vicariate Apostoli0 of Sault Ste. Marie, Michigan. Subsequently, this Vicariate became a Diocese (1857) and is nov knovn as the Diocese of Marquette. Hence, ve are celebrating our Centennial this year. One of the features of this Centennial Celebration vili be the observance of the Bishop Baraga Day at Sault Ste. Marie on October 26.
I am mailing a copy of this letter, together vdth your letter to the Right Rev. Monsignor Joseph L. Zryd, P.A., V.G., St. Paul' s Church, Negaunee, Michigan, vho is President of our Bishop Baraga Association. I am sure it vili be most helpful for our Association to keep in contact vith your South American Baraga Union.
Please inform the members of your Union that the Bishop of Marouette is most hnppy to leam about their establishment and Imparts his Episcopal Elessing on their vork. Please urge ali to storm heaven vith their prayers that the name of the great Bishop Baraga may be enrolled among the Saints of the Church.
Vith best vishes, I am,
Very sincerely yours,
Most Rev. Thomas L. Noa, D.D. Bishop of Marquette.
ŠKOFIJSKA PALAČA »» ^00 Rock Street
iV1arquette . Michigan
14. aprila, 1953
^ojzij Odar
fedsednik Južnoameriške Baragove zveze Uen°s Aires, Argentina
bujeni g. dr. Odar!
oh	sem se razveselil Vašega pisma z dne 4. aprila, v katerem me
jVe.sčate o ustanovitvi Južnoameriške Baragove zveze za pospešitev aragove kanonizacije.
jjj Morda Vas zanima vedeti, da sem že določil zgodovinsko komisijo, naj pripravlja informativni proces. Zelo smo srečni, da imamo med pQni1 S. Jožefa Gregoriča, ki je tudi član te komisije. Gospod Gregorič je seri|V^l veG zgodovinskemu raziskavanju Baragovega življenja in jj vaj Je poverjen napisati avtoritativen življenjepis o njem. Po naročilu Ham ^aragove zveze je odpotoval v Evropo, vključno v Jugoslavijo, z ' Hienom, da tam poišče in preišče še novo gradivo. Pred štirinajstimi evi sem bral daljše njegovo poročilo, v katerem upa na vesele rezultate Poti v Evropo.
]j Pred sto leti je sv. stolica določila Barago za škofa v novoustanov-Vik ern aPostolskem vikariatu Sault St. Marie — Michigan. S tem je ta postal škofija (1857), katero danes poznamo kot marquettsko Torej slavimo letos stoletnico te škofije. Med slavnostnimi pri-St M ^ stoletnici je v načrtu tudi Baragov dan 26. oktobra v Sault
Phn t °Pijo tega pisma pošiljam skupaj z Vašim pismom mons. Joseph j • Zyrdu P. A., V. G., St. PauPs Church, Negaunee, Michigan, ki je stik	naše Baragove zveze. Prepričan sem, da bo za našo zvezo
z Južnoameriško Baragovo zvezo zelo koristen.
v6se, Pfosim, povejte članom Vaše zveze, da je marquettski škof zelo sifti njih°ye ustanove in vsem podeljuje svoj škofovski blagoslov. Pro-iipe’ r°tite vse, naj „napadajo nebo“ z molitvami, proseč da bi bilo kaLi-Y?likega škofa Barage kmalu vključeno med svetnike svete l°hske Cerkve.
^ iskrenimi pozdravi ostajam Vaš prevdani
Most Rev. Thomas L. Noa, D. D. škof marquettski
fotokopija pisma marqiicttskeg,a škofa predsedniku Južnoameriške Baragove ZVeze mons. Odarju v angleščini, tu pa njega prevod v slovenščino.
SAMOTNO BIJE URA NEKJE
ZGODOVINSKI ROMAN O JEZUITU MISIJONARJU OČETU MATEJU RICCIJ^ Napisal Fausto Montanari, za „Katoliške misijone" iz italijanščine prevedel M.
XXIV. URA V NEPRODIRNEM VRTU
Res je sedaj očetu Mateju življenje dokaj drugače potekalo, kot v tistih mršavih letih v šao čen, ko sta z De Al-meido čemela na rogoznici v porušeni kolibi, vsa zvita od mrzlice, pa nista premogla niti psa, ki bi jima pomagal goltati pol kuhani riž. Zdaj je bila tudi že davno preč bojazen, da bi jih napadla sodrga; kajti tuji očetje so bili pri vseh tako spoštovani, da ga pač ni bilo med meščani mandarina, ki bi mirno gledal, če bi jih javno sramotili. Drugačne in vse bolj prikrite so bile zdaj težave in žrtve: tista nenehna, mučna razpravljanja, sprejemanje in vračanje obiskov, pisanje pisem in knjig, kjer so se trudili, da bi se iztrgali goli znanosti in modrovanju, pa se vzpeli slednjič prav do praga razodetih resnic. Pred vsem pa: oprezovati strpljivo za ugodno priložnostjo, ki bi jim dala, da bi se z večjo srečo povrnili v Peking.
Ponižanja zdaj niso več prišla nadnje s kamenjem in z lažmi, marveč z nenehnim, žalostnim spoznanjem, da se jim vselej znova iz rok izmuzne, kar so mislili, da že trdo drže. Učeni možje so jim prihajali v obisk, razgovarjali so se, odhajali z velikim občudovanjem in vsaj na vid prepričani; pa glej! Jutri že so se vrnili spet, s taistimi ugovori prejšnjega dne, znova odhajali prepričani, da so se čez nekaj dni vrnili s starimi, vedno enakimi ugovori; tako je šlo brez konca in brez kraja.
Včasih je kateri teh obiskovalcev 'obljubil, da bo tujce povedel na pekinški dvor, a že naslednji dan je na svojo obljubo pozabil; pač pa je z ljubeznivim nasmeškom prosil očeta Mateja, naj mu napravi pahljačo in jo olepša s kakim lepim latinskim izrekom in s kitajskim prevodom zraven. Takšnele živopisane pahljače so namreč vzbujale splošno pozornost; mandarini so z velikansko vnemo stikali za njimi.
Medtem pa je bilo misijonarjem tudi bivanje v Nankingu prav nestalno vse, dokler bi ne prejeli dovoljenja iz Pekinga.
— Bog moj, — je vzdihnil oče Mateji — mi je pa že ljubša kamena ploha!
Uslišan je bil. Pri najvišjih oblast' nikih si je bil izprosil posebno sprem0® pismo in je 18. majnika 1600 v družb’ patra Diego Pantogia odšel proti Peki’1' gu. Vozila sta se z udobno mandarinsk® ladjo; na sleherni postaji so se ji1”8 prišli poklonit in jima zraven izka*®, vali vse mogoče časti. Nekaj milj pr®“ Pekingom, v Tien Činu pa je evnuh M® Than, ki ju je vse doslej nenehno zag®' tavljal, naj bosta lepo brez skrbi, °®' nada odredil pregled prtljage v upanj0’ da bo našel tam skrite zaklade.
Misijonarja so odvedli v tiencinsk® trdnjavo; tam sta bila priči, kako s° iz njunih skrinj vsevprek frčale knjig®'
zemljevidi in znanstveno orodje; ibf^j
ki je ta prevažni posel podžigala, je toliko večja, kolikor bolj je kopnelo ®v
nuhovo upanje, da bi našel zaklade. .
Zdaj so na dnu prve skrinje nalet® _ na lesen križ; krvave srage so bile V°
slikane rožno rdeče; evnuh je uga°’ da je to prav gotovo kak uročni pom® ček, ki je naperjen proti kralju samem0: Brž je dal odpreti vse druge skrinje, so jih prevrnili kar povprek in m®® njih vsebino našli še druge križe.
Le kako naj bi v tistih trenutkih
tajcem razlagal, da kristjani molijo
kri-
žanega Boga? Matej je dobro vedel,
d®
bi mu ne verjeli. Opustil je tedaj to lago, pa jih skušal dopovedati, da v rokah podobo velikega svetnika, ki * ga bili ničvredneži s takšno smrtjo ko ^ čali. Deželni namestnik, ki je prišel
t°
evnuhom in ravnodušno opazoval vso čudno preiskavo, se je vljudno nasm®^. nil; ni se protivil Matejevi besedi, a t0,fl osvojil si je ni; razsodil je slednjič, j.
je kaj neprimerno, če nosiš s seboj V*e mete takšne zlosrečne vsebine.
,isi°”
Odvzeli so jima zdaj spremno PlL .-
.... ** .
in sploh vse, kar so našli med prtlja* ,j
__• : •_____•	„1_____• _ X____hi**1
oba misijonarja so skupaj s tremi br,^ pomočniki pridržali v trdnjavi in
pretrgali vsakršno zvezo s svetom- i Kamenjali in šibali jih res niso, 0 f niso bili niti v zaporu, niti jih ni®° f dolžili niso. A iz dneva v dan so tr-
J1.®}1 ravnali, posebe še, ko so čuvarji k a' v ’ da se nihče ne meni zanje. Od-^ zali so jim vlažno in smrdljivo sobo, >'®r je mrgolelo mrčes vseh vrst. Netit' Bt se j® °®e Matej skušal sezna-,, 1 2 biriči: a povsem tuji naglas njih „ ,°r*ce in kaj borno znanje sta takšne si« i ze koj spočetka obsodila na ‘t; le o najbolj človeških opravkih so Se sporazumeli.
Upanje je sahnilo iz meseca v melj ' niinil je julij, avgust, september. j6 3 .fog, mučeništvo enega samega dne A umirati takole dolga leta v >Zn T°8l°Sti’ ne da bi si svoje poslanstvo Kok -ll’ umirati s strtim srcem v te-je n' zavesti> da si napak gradil in da je Porušeno vse! Le čemu smo ustvar-p, 1 tako, da se nam smrt v trenutku zdi |)rj.v° zmagoslavje; da nam umiranje v cakovanju ubije sleherno upanje?
je />r*Jatelj mandarin iz Nankinga jim Š0 '?uPno poslal nasvet, naj uničijo kri-niii *n, 2 novo spomenico poprosijo za tan?s*' vrnitve v — Macao. Preslišali so Sc‘n aboten nasvet.
2(la'^*n>l je Božič, minilo Razglašenje. Več Jt z v n'so več molili za rešitev, mar-s0 e še za srečno smrt. čutili so, kako B0j,Zania2ani, bedni, kot zapuščeni od v a' Kajti to zdaj ni bilo žarno mu-
o katerem je sleherni med nji-v t„anjal nekoč; to zdaj je bilo usihanje
Vt.	luknji, ki jih je zatelo po kdo
i'es akšni zgodi — Bog jo je dopustil, živi/ . enako kot drugo vse, kar se v nič' nameri, pa samo po sebi prav je j e služi Njegovi slavi. Sicer pa, kaj ^Prav slava božja?
Vadi °, dna prepričani, da bodo prav za-kav ;?*aYe božje Kitajci lepega dne vsi, lili * je, pred Njim klečali in Ga mo-Vei'o ° morali krepiti sami v sebi to oclmč ■ 'i’m je prav zaradi slave božje V <Jui' Jeyi° 1-° počasno umiranje iz dneva hju. ■ ’’ ko so takole v nedostopni trd-« Priprti, okovaj
vdn . m jim veleli, naj se očistijo.
Ptjj v aj P° Razglašcnju pa so jim od-Tvdni.'at?. jim veleli, naj se očistijo. ljag0 avski poveljnik jim je vrnil prt-/-ni 'n /m povedal, da je sam prcvzvi-Pico, |!?SP0(1 cesar prebral njih posla-Puščui;1 -?T° j° nanj naslovili, ko so za-,°tlo „ Banking. V bližnjih dneh, da kod0 vl^ejeti na dvoru,
esarju.
PH51' T	nj‘h dari pa
' ‘sie v roke velikemu, nevidnemu
Kitajski cesar, ki je vladal za časa Riccijevega prihoda v Peking
Kajti cesar, zaradi vzvišenosti svojega veličanstva, živi prav v osredku cesarskega mesta, sredi svojih številnih žena in evnuhov, ločen povsem od vsakdanjega sveta. Navaden smrtnik še ni prišel do njega. To dvorno pravilo je pač močnejše od same cesarske volje.
Kako se je tedaj prav ta nebeški sin domislil njih, preganjanih, ne oče Matej, ne njegovi nikoli niso mogli povsem točno razjasniti; a slej ko prej so živeli v prepričanju, da jim je takšna milost prišla po molitvah, s katerimi vesoljni krščanski svet že izdavna spremlja vse delo misijonarjev. Prav zato pa tudi sami niso nobene priložnosti opustili, da bi ne molili za to vesoljno krščanstvo, kot v povračilo za dobroto.
V zimskem jutru nekoč je presijajni cesar skoz veliko okno svoje sobane gledal snežinke, ki so se igrale tam zunaj: skrbno zavit v svoj bogati plašč je s slastjo srkal mrzlo sapo in sanjaril z molkom svojih osamelih vrtov. Pa se je sredi te skrivnostne tišine nenadoma okrcnil k bližnjemu dvornemu veljaku, kako da mu še vedno niso pokazali tistega čarnega zvona, ki sam od sebe zvoni,
10
-I I -----v.
NAČRT CESARSKEGA MESTA V PEKINGU 1. Glavna vrata v mesto. — 2. Vrata Vzvišenega Soglasja, ki vodijo k najvaznep\y ; cesarskim poslopjem. — 3. Velika palača Soglasja s prestolno dvorano za naJ^, vesnejše avdijcnce. 4. Palača za navadne avdijence. — 5. Palača za isti ml0L. —6. Vrata Nebeške čistosti, vodi iz cesarskih bivališč v dvorane avdijenc. —■ 7-lača Nebeške čistosti za slovesne prireditve. — 8. Ženitna palača s shramb0 j. cesarskih pečatov. — 9. Palača cesarice, kasneje družinski tempel. — 10. C°s / i čina vrata. — 11. Cesarski vrt. — 12. Vrata boga vojne. — 13. — 14. Vrata’ y; A. Zid in bivališče dvome straže. — B. Palača ex-cesarjev. — C. Skladišč0, ■ D. Stanovanje evnuhov. — E. Cesaričino bivališče. — F. Palača dedičev.
lye; 0 kateri govori spoštljiva poslanica, od Jo Je.bil že precej dolgo tega prejel da Ucei}ih tujcev. Pa so mu povedali, Cj So ti znameniti tujci obtičali v Tien-šerv trenutek več ni pomišljal vzvi-Ve-1 ce®arski gospod: ukazal je peJ\J!aj jih brez odlašanja
ko	se Je zgodilo, da so oba patra,
0s 1° jima za takšno sijajno pot skrbno 8lic .. ^plemenitejšega konjiča, med 8trs^cim vriščem piščali in mamljivim pobotom ropotulj 24. januarja pospre-
mar-pošljejo v
8***
Prav tja do notranjega osrčja sa-
cesarskega doma v Pekingu.
razen najzaupnejših, nihče ni od],,v Evnuhom, ki so bili v to posebe iwc°ni, sta misijonarja izročila kralju ril0 ®njene darove; kot najvrednejše da-do,,*15? ^eliko uro na uteži, ki je sleherni Z6anmin nočni čas sama od sebe na-
°V*nsk° kolesje je tičalo v veliki 8tavi- .'z Pozlačenega lesa, ki je pred-So h .a majhen tempelj, štirje stebriči Pog ?s,*i veliko, težko kupolo, čez in čez ha s .° z zobčastimi okrajki; kot krosih- le z njenega temena razgledovala breyJi a svetilka. Razkošje pa je večalo stigGV°n5no število rezljanih cvetlic, li-žrejj , m kitajskih zmajev z režečimi rti; . 80 se lesketali v zlatu in sijajni sk0 z ni,- S plošče, kjer so bile po kita j-BQn0.arisane ure, je z razprtimi krili in W*»m pogledom kazal ure velik orel. hda^p cetrt je skrivnostni stroj mimo 1)(V1 P°novil tudi vabljivo melodijo. z hač>'re-masece sc ^‘e °°e Matej ubijal ^ ti in izdelavo te mojstrovine. seya] E a j se mu zdi, — je često vpra-In i*ra Eantogia, — bo dobro tekla? °dvZcij ekerni dan so uri kaj dodali in
sPrej^°rnj veljak, določen, da darove %do,>> je očito izkazoval svoje globoko __ Vanje nad uro in nad vsem, kar
sta misijonarja prinesla; zagotavljal ju je, da bodo sleherno stvar z vnetim priporočilom poklonili vzvišeni dobrohotnosti gospoda cesarja. A ko je povzel besedo oče Matej in poprosil za dovoljenje, ki naj mu nakloni možnost stalnega bivanja v Pekingu ter kjer koli drugje na Kitajskem, je evnuh z globokim priklonom odgovoril, da je vse, kar zdaj lahko stori, edino, da ju spoštljivo za dragocene dari zahvali.
Pozneje šele sta izvedela, da je sijajni cesar z velikim zadovoljstvom sprejel darila, da je cesarici-materi poslal podobo Matere božje, sebi pa zadržal podobo Odrešenikovo in zažigal pred njo kadilo in dišave.
Uro pa so postavili v notranji vrt, na vrh pozlačenega stolpiča; v skrivnostno osamelost njegovo je od tistih dob s svojim zvonjenjem naznanjala čas in ga slajšala s svojo toplo melodijo. Ura je ostala tako v neprodirnem vrtu, kamor misijonarjeva noga še nikoli stopila ni in morda nikoli ne bo. Namesto misijonarja je bilo zdaj tam to znamenje, ki je z nenehnim potrpljenjem udarjalo ure, drugo za drugo; morda jih bo s taisto strpljivostjo še vedno udarjalo, ko njega že zdavnaj več ne bo. Moj Bog, resnično: zgodi se po Tvoji volji!
Nekaj sta pa misijonarja le dosegla: s pretvezo, da bo dvornim fizikom razložil ustroj kraljevske ure, se je Matej še tri dni zadržal na dvoru in razpravljal z modrijani in evnuhi. Z njih pomočjo je skušal od kralja zadobiti dovoljenje za stalno bivanje.
Za zdaj sta patra ostala v Pekingu. Najela sta si celo hišico ob vratih, ki vodijo v cesarsko mesto; tam sta se seznanila s služabniki evnuha Ma Than; delila sta jim tolarje, da bi po mestu in na dvoru ne govorili grdo o učenih tujcih. Pozneje se je namerilo, da je nekajkrat na dvor prišel tudi oče Panto-
Latn^-r°'!a°n^ca- — H. Dvorna uprava. — I. Tibetanski tempelj. — J. Vrt. -— M. Cp^^tična pagoda. — L. Mala dvorana s portreti prejšnjih cesarjev. •— ti- n apeva šola. — N. Cesarska oblačilnica. — O. Tiskarna. — P. Živilska uprava. ®Žtiic' Glasbeni konservatorij. — R. Velika stranska vrata. — S. in T. Palača priseg« U. in V. Velika stranska vrata. — X. Pagoda boga-zaščitnika Nepro-sli a hnesta. — Z. Obzidni vogalni paviljoni. — a. Kraj za gledališke predstave. ^ e. j} ača odstopivših cesarjev. — c. Cesaričina zakladnica. — d. Mala dvorana. T' g, p or.aT,a za čaščenje duhov pokojnih cesarjev. — f. Dvorana letopisov, pisarna. J'i k. j reizkuševalnica lokostrelcev. _— h. Knjižnica. — i. Konfucrjev tempelj. —
Stranska vrata. — 1. kladnica.
Shramba zaseženih stvari, o. Palača cesarskega sveta
n. Cesarska za-
gia, ki je štiri evnuhe glasbenike učil igranja na spinet,* tudi to glasbilo sta misijonarja kot darilo poklonila kralju.
No, ko so se evnuhi privadili igranju prve melodije, so uganili, da jim kakšno večje znanje zares ni več potrebno, pa da bo tista prva napevčica kar zadostovala i njim i vsem, ki jim bodo sledili. Tedaj pa se jih je lotil oče Matej; zložil jim je osem novih napevov, da bi tako znova predramil njih počasni glasbeni čut: te nove melodije so opevale nekatere nravne misli, ki jih je povzel iz krščanskih knjig; misijonarja sta se znova začela ubadati z dvornimi muziki; s takšnim prizadevanjem pa je bolj in bolj rasel na dvoru tudi ugled zapadne kulture.
Misijonarja sta bivala tedaj ob vratih, ki vodijo v cesarski dvorec. Pre-nekatere priložnosti sta se poslužila, da sta prišla vsaj v prvo dvorno okrožje in se tam razgovarjala s cesarskimi veljaki in uradniki. Seveda ju evnuh M a Than ni izpustil izpred oči; čeprav vedno nasmejan in do skrajnosti dvorijiv v njuni navzočnosti, je vendar ukazal svojim biričem, naj jima bodo vneto za petami; bal se je namreč, da bi se redovnika ne sukala preveč samovoljno po Pekingu.
Seveda tudi Ma Than ni bil vsega kriv; resnici na ljubo povedano: vseh sitnosti prav gotovo ni on zagrešil. Rajši nasprotno! Kajti kadar je sitnostim en sam človek vzrok, jih je vedno bore malo. Kar precej pa jih je, če jih ce! svet in celo zgodovinska izročila grmadijo pred nas.
Tako se je namerilo, da je dal upravnik tujcev, iz same jeze do evnuha, lepega dne s svojimi biriči prijeti oba misijonarja, češ da ju je bil kraljevi skopljenec privedel v Peking, ne da bi se, kot je bilo v navadi, poklonila prej pristojnemu oblastniku. Res, s čuvarji javnega reda je najbolje živeti v miru in v zgledni poslušnosti njih ukazom. No, visoki oblastnik je bil do peterih tujcev še kar ljubezniv, a hlapčevsko vdan dolžnosti in nczmakljivim, starodavnim izročilom, jih je navkljub vsemu vtaknil pod ključ, v poseben grad za tujce.
* spineta, predhodnik današnjega klavirja, evropsko glasbilo v Riccijevih časih.
Tale kaj čudni gradič je bila mrac' na stavba, brez oken, z majhnimi, um®' zanimi celami, v katere so vodila en9 sama vrata sredi dolgih hodnikov. B’je so brez postelje, brez stolov in miz; g tod pa tam kak otep slame. Pater MateJ se je tedaj drznil in s težko resnobo f glasu vprašal, če so jih morda obsodil da so vredni takšne ječe. A prav tist> krat je visoki oblastnik že izdal posebe? ukaz: vseh pet nastaniti v stranski ut1’ ki so jo bili prav lalašč zanje uredil'-
Po treh dneh takšne pol smešne 1° čitve od sveta pa so jih oblastniki spC znali za vredne, da obiščejo cesars" dvor:	tam so res že prenekaterikd’
bili, a vplivnega gospoda to ni motilo, <*? bi jih ne odpravil na dvor, kot da prV' stopajo skoz njegova sijajna vhoda vrata. Pravzaprav pa še vedno niso polnili naglavne dolžnosti, ki veže vse: počastiti namreč cesarski prestol', tam za prvim obzidjem.
Prestol stoji visoko v niši, ki se gleduje čez prostorno dvorišče pod njlC“’ V starih časih je cesar s tistega tro°. sprejemal vse, ki so se mu prihajaj poklonit in so ga z vzkliki pozdravil® spodaj na dvorišču, žjdaj pa te slov° nosti ni bilo več: a vendar so dan j’ dan vodili na dvorišče na tisoče P°^ j nikov, da so počastili cesarski prest0' pomenilo nevidnega cesarja.	■
Ob zori široko odpro visoka vrata, vodijo na prestolno dvorišče; koj n® prikorakajo odtam vojaki nočne stra*' ki jih oznanja bleščeč sprevod sl°n°
Zdaj vstopajo, v spremstvu drugih • j
v tild, 0 slovf!6
jakov brezštevilni cesarjevi častilci, nog do glave zaviti v bogate slove-plašče. Prav pod nišo, kjer gospod0^ prestol, se sleherni vrže na kolena 'n<e, trikrat globoko pokloni tako, da se s 0 lom dotakne tal. Potem pa, še ve0 kleče, z majceno slonokoščeno des® ,, pred usti, da bi nevredna sapa kova ne oskrunila vzvišenega prest0^ čakajo na ukaz obrednega mojstra, jim bo velel, kdaj naj ponove poklC0^, pozdrave. Tam zadaj za stebri pa zujejo nekateri nižji uradniki za kami in pomotami, ki jih ta ali on' gjjj skovalcc zagreši, da bi ga potem 29 s krepkimi globami.	_ , vC?
A misijonarji so skrbno preučil' ji obred; ogleduhi jih nakljub vsej s skrbni prizadevnosti niso ujeli.
j44AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA>£
J
j
j
j
J
V
KATOLIŠKI MISIJONI" I '15'
T
3
izidejo v 10 zvezkih na skupno 650 straneh v Argentini 25 pesov, v USA in Kanadi 2 dolarja,
in stanejo
40 šilingov, v Italiji in Trstu 1000 lir, v Franciji 700 frankov, v in Avstraliji 1 funt, v drugih deželah 2 dolarja
v Avstriji Angliji
Naročajo! in plačujejo se „Katoliški misijoni" na sledečih naslovih:
Argentina: Lenček Ladislav C. M., Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires — Loboda Marjan, Misijonska pisarna, Granadcros 61, Buenos Aires U. S. A.: Wolbarg Karel CM, 500 East Chelten Ave, Philadelphia 44, Pa — Rudi Knez, 990 E. 63 St., Cleveland 3, Ohio — Tushar Anica,
, Box 705, Gilbert, Min.
Kanada: Kopač Janez C. M., 210 Mc Caul Et., Toronto, Kanada — Turk France, 263 Oakwood Ave, Toronto, Ontario.
Trst: Stanko Janežič, Mačkov!je 7, Dolina, Trst Italija: Dr. Kazimir Humar, Coijte S. Ilario 7, Gorizia.
Avstrija: Luskar Alojzij, Kamen 14, P. Tainach, Karnten.
V ostalih deželah sprejemajo iz prijaznosti naročnino slov. dušni pastirji
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO!
VtvvvtvttvtvvtvvvvtvvtvvtvvvvttvvtvtttttvvttttvvttttvvttvttttvtvvtvtvvvvttvvvvV*
p s 'kam na ovitku: Na lovna slika: Prefekt Kongregacije za širjenje vere kardinal ^a-soni-Biondi. — Zadnja stran: Takole so ra Formozi počastili misijonarje, s križem na slavoloku (poslal dr. Janež)
KAzALO „KATOLIŠKIH MISIJONOV “ — JUNIJ, JULIJ 1953
l>is
0 Kongregacije za širjenje vere ..Katoliškim misijonom": 350 — Nuestro CM\ ,eh.ino (—nj—): 352 — Spomini na ..Katoliške misijone" (Karel Kerše.van hr jV 353 — Očetova beseda; Problematika socialnega vprašanja (Pij XII j"ibang CM): 357 — V ognju Mau-Mau (Ata din): 363 — Sredi rdeče poplave 384 nC° dereb CM): 369 — Po potih misijonarja Mesarja (Andrej Majcen SDB): pj| . Razmere v Srbski pravoslavni Cerkvi („Pregled“): 386 — Misijonarji šteh ■ Magdalena Kajnč, Janez 'Germek, Joško Kramar, Starko Pavlin, Alojzija m|s:. ln Benigna šteh): 390 — Po misijonskem svetu: 394 — Akcije Slovenske MisV°nske ZVeZe v letu 1953: 398 — Mladi misijonar (Glej to Srce; Sveta brata; NaV°n' v Ameriki; Slovenske misijonarke v Južni Ameriki; V La o Ting; Rešitve; il3a Pošta): 405 — Barago na oltar! — Po Baragovih potih (Janez Kopač CM): Pismo marquettsksga škofa Južnoameriški Baragovi zvezi:	416	—
Samotno bije ura nekje (Montanari): 418.
,fc0,iŠki m*sijoni“ so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih Ba, slovenskih misijonarjev, ..Slovenske misijonske zveze" in „Južnc!a,meriške Lsnčei°X6 ZVezc“- Izdajajo gia slovenski lazaristi. Za izdajatelja, uredništvo in uprvo: Aigent- adislav CM. Naslov uredništva in uprav : Calle Cochabamba 1467, Bs. Aires, ntlr,a. — Tiska Grote, Montes dc Oca 320, Bs. As. — S cerkvenim odobrenjem.


_ ;
KRISTUSU