187. številka. Trst, v torek dne 19. avgusta 1902. Tečaj XXVII. „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun" nedelj in praznikov, ob 4 uri po|*olu"pr>-»anje7:iic -t*-vilk«- po 6 -totiniiCŠT nvć.»; izven Tr«tJt pa po 8 •*totin^\'*4 avć.) Telefon štT. Ji70. V Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ?e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom 1'oslans. osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Netrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravnlitvo in sprejemanje inseratov v ulici violin piccolo -tv. .'j, II. nadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. XIV. glavna skupsćina „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" v Trstu, (■lavno zborovanje. (Dalje.) O točki »Na?e mladinsko slovstvo« je poročal g. K n g e 1 h e r t G a n g 1 in je -tavil nastopni resoluciji, ki ste bili soglasno vsprejeti : 1. Učiteljstvo, združeno v »Zavezi«, naj širi in priporoča v nakupovanje tiste mladinske knjige in druge spise, ki jih pohvalno omenjajo »Zavezini« listi. 2. Šolski voditelji naj delujejo na to, da bo vsaka šola naročnica in kupnica onih mladinskih knjig, oziroma spisov, ki jih pohvalno omenjajo in priporočajo »Zavezini« listi«. Na dnevnem redu je bila potem točka »Preosnova disciplinarnega zakona«. Poročal je g. Ivan Sega. 'i. Strrašek je priporočal, naj bo osnutek, priobčen v »Učiteljskem Tovarišu«, v podlago za nadalnja poizvedovanja na-čelstva v sporazumljenju s poročevalcem. Danes naj se ne razpravlja o tem, marveč naj se prepusti vodstvu, da spopolni osnutek in ga potem predloži oblasti. G. B a j t pa je menil, naj bi oni, ki so tu in ki žele kaj nasvetovati, že danes mogli podat' svoje lopazke. Ker je g. Strmšek v tem zmislu razširil svoj predlog, je gosp. Kajt podal raznih opazk in nasvetov ozirom na 1 e če ni načrt disciplinarnega zakona, na sar je poročevalec Šega podal nekaj pojasnil. Predlog Strmšekov je bil vsprejet. I«»i g. poročevalec gospod Iv. Sega ie poročal tudi o zadnji t>čki : »Resolucija o tržaškem slovenskem ljudskem šolstvu«. Govornik je podal precej natanjčoo sliko tega vprašanja : o njega postanku, o njega nadaljnejm razvijanju v tefi 20 letih in o stadiju, v katerem se nahaja sedaj. Govornik je povdarjal uvodoma, da onega je prinodnost, čegar je mladina. Nam treba dobrih modernih šol, v katerih se bo poučevalo na podlagi materinega jezika. Drugače je le dresurna šola, v kateri se vzgaja kakor se vzgajajo psi : če ne pomaga beseda, pa poje palica. Sola pa naj vzgaja ljudi, ki bodo zmožni skrl>eti za svoj in ob- PODLISTEK. 7.-, MELITA. Povest iz naše dobe. Spisal Josip Evrea Temie; prevedel Radi. Drugi del. I. »Moram priznati«, je pravila Alica Meliti, »da se divim tvojemu možu. Takšen človek je redek.« »Kako misliš to?«, je vprašala Melita izrazom, kakor da jej ni po volji, ker jej Alica hvali moža. »Ti še vprašuješ po vsem tem, kar si videla z menoj?«, je rekla Alica, čudeča ee malomarnosti svoje prijateljice. »Nisi-li videla to ogromno gospodarstvo v gozdu in na polju, te tovarne in ta trgovska podjetja ? In ta človek vse to vodi, v vsem se razume, iz vs^ga, tudi najmanjšega, izvaja korist. Zato se h-jče, draga moja. železne volje, vestnosti in vstrajnosti, a vse to ima ta mož... On je popolen mož! V njegovih rokah je sigurna \ajina usoda in bodočnost vajine dece«. Ouvši besedo deca, se je Melita stresla, kakor da hi se jej nekaj pristudilo. Ona je že mesec dni slutila, da postane mati, a ta misel jo je polnila s strahom in neko antipatijo. Ona da nosi pod srcem sad — ne-Ijubljenega moža! To je bil zanjo občutek, ob katerem je drhtela in se tresla. stanek naroda. To pa more le šola na podlagi materinega jezika. Ves svet se je nedavno temu zgražal na dogodkih v Vrešenu. In po pravici. Ali, gospoda, tudi v Avstriji imamo svoj Vrešen, imamo ga v Trstu! (Pojavi ogorčenja in zgražanja). Slovensko časopisje premalomarno zre na ta b*j tržaških Slovencev za ljudsko šolo, katero jim odreka tudi vlada. Ćien 19. velja za druge, za tržaške Slovence ne. Nemci imajo v Trstu več nego dovolj sol. (Govornik je podkrepil s številkami to svojo trditev). Tudi državni poslanci so storili premalo za to vprašanje. Govornik je priporočal tovarišem, naj razne-sejo sirom slovenskega sveta vest, da imamo v Trstu svoj Vrešen in je predlagal, naj se naučnemu ministerstvu odpošlje naslednja brzojavka : »Upravni cdbor »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« kakor tolmač avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, zbranega na glavni skupščini dne 15. avgusta 1902, v Trstu, prosi : Visoko ministerstvo za uk in bogo<~astje blagovoli takoj rešiti protest slovenskih tržaških starišev, ki je bil odposlan dne 7. julija 1899. visokoistemu radi slovenske ljudske šole«. Državnim poslancem pa naj se pošlje tako-le pismo : »Upravni odbor »Zaveze avstrijskih ju-goslovan3kih učiteljskih društev«, kakor tolmač avstr. ingoslov. učiteljstva, zbranega na občnem zboru dne 15. avgusta 1(.KJ2. v Trstu, Vas najuljudneje prosi, da blagovolite »kategorično« zahtevati od mininterskega predsednika, da reši utok, vložen od slovenskih tržaških starišev radi ljudskih šol dne 7. j lilija ls99. na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje. — Ob jednem ee Vas prosi, da blagovolite zastaviti ves svoj vpliv v svojem parlamentarnem klubu, da deluje slavnoisti na to, da dobe tržaški Slovenci potrebnih ljudskih, kakor tudi srednjih šol, ki mu gredo po božjih in človeških postavah«. In sice» naj se tako pismo posije načelnikoma kluba slovenskih naprednih poslancev in centruma, poslancem Spinčiču, Voltihu, Sokelu, Černemu, Seitzu, Kasparju,Schreiterju, Klofaču in Breiterju. Te predloge je skupščina soglasno vsprejela. »Moreš biti hvaležna previdaosti, da vaju je zjedinila-, je nadaljevala Alica. »Pri takem soprogu moraš biti zadovoljna in srečna«. »In vendar nisem«, se je vmešala Melita v govor. »Ti nisi srečna«, se je začudila Alica, »a zakaj ne? Saj on ti vse stori, kar le more. On te nosi na rokah«. »Ne morem biti srečna, ker ga ne ljubim.« »Ali mi nisi pravila, da tebi ni treba ljul>ezni v zakonu, da tvojim načelom celo boljše odgovarja, ako ne ljubiš moža, s katerim se omožiš.« Da, tako sem mislila... ali sedaj mislim drugače o tej stvari. Ono prej je govorila ne-izskušena deklica, ki ni imela pojma o zakonu, ali sedaj sodim o tem kakor žena in moram ti priznati, da je neznosno življenje v zakonu, kjer ni medsebojne ljubezni. On me ljubi, iskreno me ljubi, jaz njega ne, a ne bi mogla povedati, komu od naju dveh je težje. Jaz vidim to... Nezsnosno je tako življenje !« »Ti si torej nesrečna ?« »Srečna nisem.« »Ali moreš še postati.... Ti spoznaš velike vrline svojega moža, spoštovala ga boš in skupno življenje vaju bo vedno bolj zbliževalo. « Melita je zanikala z glavo. S tem je bil zvršen dnevni red glavnega zborovanja. Predsednik se je v svojem zaključnem govoru zahvaljeval poročevalcem, došlim učiteljem tovarišem, Slovanski čitalnici, tržaškim in okoličanskim Slovencem, posebno pa pripravljalnemu odboru, ki je vse tako lepo pripravil. G. nadučitelj Bajt je izrekel zahvalo in zaupanje vodstvu. Zadnji se je oglasil še g. Porekar nastopno : Izvršitev današnjega zelo obširnega dnevnega reda naše obč. zbora je zelo pomenljiva za bodoče postopanje »Zaveze«. Pred vsem se mora spoznavati skupnost napredujočega našega učiteljstva. V miru in slogi naj se izvršuje naše delovanje. Duh skupnosti kakor se je očitno poko-zal na tem zboru, naj nas vse učiteljstvo veže in za bodočnost krepi v boju proti protivnikom. Delovanje našega predsednika moramo pripoznati ter istega zagotoviti naše vsestansk^ podpore, da se lahko pošteno bojuje za naše svete pravice. (Zvršetek pride.) Gospod Bjgatec se sklicuje na J; 19. tiskovnega ^zakonika«. Ako bi se tudi mi hoteli ravnati po tem Jj, ki natančno določa obseg in obliko popravkom, ne bi priobčili tega popravka. No, mi hočemo biti liberalni in se nočemo pokoriti/« mrtvi črki paragratov. Zato ustrezamo gospodu Bogatou. Čitateljem pa prepuščamo sodbo, kaj in koliko je res popravil gospod Bogateč ! Osebnim znancem njegovim pa prepuščamo sodbo, koliko je on »potrpel vsled narodne discipline. Kar se tiče želje gospoda Bjgatca, da bi »Edinost« priobčila ves njegov govor, odgovarjamo, da smo takoj uvodoma svojemu poročilu izjavili, da to poročilo bo moglo biti le v skrčenem okvirju, iz česar je bilo tudi posneti, da govorov ne bomo mogli do-našati doslovno. Prejeli smo in objavljamo : Cenjeno uredništvo »Edinosti« ! Na podlagi 19. tiskovnega zakonika prosim resnici na ljubo nastopni popravek. V članku »Edinosti« št. 185. iz dne 16/8. 02. pod zaglavjem »XIV. skupščina občnega zborovanja »Zaveze« učit. društev v Trstu«, ni čitati kakor je tam tiskano, namreč : »da je učiteljstvo v Istri preveč obzirno radi narodne discipline«, ampak doslovno kakor sem izgovoril, naštevši poprej induktivno na besedo »obzirnost« povod in uzroke, tako le : »da učiteljstvo v Istri je še preveč »obzirno«, in ta preveč, tiči v tem, naglašam, in še enkrat naglašam : samo vsled narodne discipline potrpi«. To je torej vse kaj druzega! Rad bi videl pa, da bi bila »Edinost« priobčila ves govor, začetek in konec, ter utis, učinek, občno pritrjevanje mojemu govoru. S spoštovanjem Krist. Bogateč, nadučitelj Ricjocnje, 17. 8. 02. »Čim dalje bova skupaj živela, tem bolj se bova odmikala drug od drugega. To je moje izskustvo do sedaj.« »A kam bo vodilo to?« »Jaz ne znam; naj le pride, kar ima priti... Jaz postajam fatalistkinja !« Melita ni povedala resnice. Ona ni delala brez načrta in v svoji domišljiji si je že napravila sliko bodočega življenja, katera se je morala uresničiti. »Vendar, Melita, jaz se ti čudim ! Koliko drugih bi bilo srečnih ob takem možu«. »Jaz ne... jaz ga motrim s svojimi očmi in vidim v vsakej misli, besedi in delu njegovem človeka nižjega sloja brez društvenega chica.« »Tega, draga moja, gotovo ni opazil nihče drugi razun tebe. Še več, jaz sem s zadovoljstvom zapazila, da on ti popolnoma dobro pristoja.« »Ne, ne!« se je upirala Melita. »Jaz ga najbolj poznam.« »A kaj je ta društveni chic moških naše kaste?«, je začela Alica govoriti v jeznem tonu. »Neprestano loviti, elegantno se voziti in lahkoumno denar razsipati, to je ta društveni chic naših aristokratov, kateri je že mnoge upropastil.« »Mogoče ; ali masiven človek, brez poleta in društvene lahkotnosti, kateri ob vsakej Politični pregled. \ Trstu, 19. avgusta 1902. Strankarski shod nemško-avstrij-ske socijalne demokracije. V seji shoda minole nedelje so nadaljevali razpravo o taktiki stranke. Tudi v tej razpravi je pala marsikatera beseda, ki je vredna, da jo zabeležimo ravno mi v Trstu sebi in tudi socijalistom v pouk. Zborovalec Brod je na pr. tožil radi pomanjkanja discipline, ki se kaže vsikdar v vseh vprašanjih narodne nravi. — Tako da zgublja tudi poslanec Pernerstorfer takoj ravnotežje, čim je govor o Cehih in Nemcih. V prepiru med Stranskim in Vse-nemci da se je — mesto da bi se veselil kakor tretji — hitro postavil na stran Vse-nemcev. Mleko matere Germanije mu je šlo v glavo. Isti govornik Brod je tožil, ker socijalisti na Dunaju sklepajo kompromise z drugimi meščanskimi strankami. Voditelj dr. Adler je zavračal to očitanje rekši, da tudi socijalni demokrat lahko v gotovih slučajih z mirno vestjo sklepa kompromise. Da pa ne bo mislil kdo, da je poslanec Pernerstorter med nemškimi socijalisti osamljen se svojim — narodnim socijalizmom, moramo zabeležiti, da je shod pritrdil njegovim nazorom in da ga je vnovič Jizvolil v vodstvo stranke. Iz te debate se dajo izluščiti ju ko interesantna priznanja. V prvi vrsti pa prizna- malenkosti razmišlja in računa, me ne more ugreti.« »Ker si vzgojena v popolnoma drugih ; razmerah«, je hitro odgovorila Alica. »V I tvojej rodbini, draga Melita, ni bilo nikogar, ki bi resno razmišljeval in računal. Ali to je, priznaj, tudi vzrok vaši materijalni nesreči.« »Katero bi rada zamenjala z današnjim izobiljem«, je rekla Melita z neko grenkobo, provzročeno po Alicinih besedah. »Ne govori tako! Ti bi se kmalu skesala. Tvoj papa ni zmožen ohraniti rodbini Deli-dvora, Artur še manje... Bila bi prava sreča, ako bi ga Branimir [hotel prevzeti.... Tedaj bi se dalo rešiti še mnogo, morda tudi vse.« »On! Ah, Al'ca, torej ga ne poznaš.... Če bi imel pri tem lepe dobičke, bi storil to; ali da bi prevzel zadolženo imetje, tega ne dočakamo.« »Ali jaz zopet mislim, da stori to, ako pride do krize«, je rekla Alica z neko sigurnostjo. »A če ee to zgodi, tedaj spremeniš svoje mnenje o njem in ga boš ljubila, kaj ne?« je dodala šaljivo Alica z namenom, da bi ublažila zaojstreni razgovor in da bi ga zvršila, ker je, žalibog, videla, da tukaj ne pomagajo besede niti najboljše prijateljice. Melita je bila vedno čudno, zagonetno bitje. (Pride še.) vanje, da tudi nasproti vsem so-ijalnodemo-kratičnim programom so odnošaji, nastavši iz narave, močneji, nego li dobra ali zla volja ljudij. SocijalistiČna stranka naj se tako taji narodni moment in njega etično silo, vendar se jej isti moment ob vsakem koraku postavlja nasproti. Zato pravimo mi vedno, da to je nezmiselno od slov. socijalnih demokratov, ki bi hoteli kar preiti na dnevni red preko narodnega vprašanja terjedno3tavno ignorirati narodni moment. Je res, kar pravijo, da namreč narodni moment zapira pot delovanju za rešenje soeijalnega problema. To vidimo ravno v Trstu. Ali pameten človek ne bo hotel stiskati se z muko okoli ovire, ki mu je na poti, ampak bo gledal, da oviro oipravi in si odpre pot za bodočnost ! Narodno vprašanje, ki je na poti socijalnemu, pa se da spraviti s pota le s tem, da se je — reši v zmirlu pravice. Zato pa socijalna demokracija — ako res hoče, da zavlada Čim prej socijalni problem — ne bi smela zametati narodnega problema, ampak sodelovati bi morala za niega rešitev. Sleherni socijalni demokrat nikakor priti v Trst pred 8. ali pa cel6 pred 14. septembrom. Temu nasproti javlja »S 1 o v e n e c«, ki je gotovo v stvari najbolje informiran, da pride novi škof v Trst dne 28. t. m. (v četrtek 8 dni) popoludne s poštnim vlakom ob 5. uri 35 minut na postajo južne železnice na Rojanščaisu. Intronizacija pa bo dne 31. t. m. v nedeljo, ob 9. uri zjutraj. Kakor smo javili, pojde novi škof v slavnostnem sprevodu iz cerkve Starega sv. Antona po ulicah Cavana, Fontanone, Sani tu, Piazza Grande in potem pod magistratom po ulici Cittedrale v stolno cerkev, baziliko sv. Justa ; na tem sprevodu bodo gotovo sodelovale cerkvene bratovščine. Mi že sedaj opozarjamo na to okolnost našo slovensko Marijino družbo, »bratovščino sv. Cirila in Metodija« ! Novi škof mora videti tudi naše vrste ! ! Slovencev ni! Slovenci ne obstoje! Tako vsaj trdi in dokazuje glasilo poreške signorie ! Mi bi niti ne omenjali te pa acade, ko bi ne bili ravno pri volji — da se malce bi celo moral biti tudi narodnjak v zmislu pošalimo z ljudmi, ki niso bili še nikdar sodelovanja za rešitev nacijonalnega vpra-1 resni. sanja. * Kranjcem se v tem laškem Campitelli- Poijaki in Prusi. V nedeljo je kakih jevem trobilu milostno dovoljuje obstanek! 200 Poljakov zborovalo v Charlottenburski Slovencem sploh se tudi (vsaj še za par dni) dvorani »Gerrnania«. Časnikar \Vrobel, glavni dovoljuje, naj živijo, ali ne kakor Slovenci, urednik nekega poljskega lista, je imel dolg temveč kakor — Kranjci!! govor, v katerem je ojstro napadal Pruse in Po tej poreški logiki odpadejo tudi vsi izjavil, daje germauizem tradicijonalen na- latinski narodi ob Adriji! Kajti mi »Kranjci« sprotni k Poljakov. Nadalje je izjavil, da Po- poznamo v teh krajih le Tržačanov, Istra- ljaki nikoli ne priznajo razdelitve njih do- nov, Furlanov, avtonomov (v Dalmaciji), a movine in da za njih ne obstoje nikake meje ne poznamo — z isto pravico, kakor »Istria« na ozemlju nekdanjega poljskega kraljestva, ne pozna Slovencev — tu nikakih Italijanov, Govornik je grajal postopanje poljskih po- izvzemši privandrance iz dežele večne — slancev v pruski zbornici ter izjavil, da se lakote ! isti niso izkazali vredne svoje naloge. Sicer je pa ta lahonska šala vendar po- Kar se tiče germaniziranja Poljakov, de- učljiva za nas obmorske Slovane, jal je Wrobel, da Prusija prej izgine z zem- Mej nami je res še precej »Janezov«, ki Ijevida, nego se jej posreči ponemčiti Poljake govore »kranjski« jezik, ali ni jih nikoli to- in jim odvzeti nado do zopetnega vstajenja njih liko, kolikor je »Tržačanov«, »Furlanov«, kraljestva. Zaključil je z izražanjem nade, da »Istranov« itd., ki govore še vedno — »par bodoča sjedinj in a Poljska ne zapade v ob- trieBtin«, »par fiirlan«, »par istrijan« itd. ! last poljskemu plemstvu, temveč da bo svo- Ker smo prišli (kajti stroja za letanje še bodna, demokratična država. ni) čez Alpe eni in drugi, Lahi in Slovani, Zapiranje redovniških šol na Fran- ker je dokazano, da smo bili mi Slovani j cozkem. Po vsej Bretanji je ljudstvo jako vsaj v Trstu prvi — mi smo napravili prva ogorčeno radi zapiranja redovniških šol in »Kovana vrata«, mi smo dali ime ulici Kovač skušajo kmeti z vsemi močmi preprečiti tako Da atari reni, mi smo dali ime Golavki, Tr- zapiranje. V Folgf e:u, Saint Mčenu in Plou steniku, potoku Ključ itd. — in ker nam danielu je več tisoč kmetov bilo vso noč po gre torej tu prva beseda: predlagamo, naj koncu, da preprečijo zapretje tamošnjih re- se vsi Slovenci prele ve v Kranjce — s po- dovniških šol. Ko se je včeraj zjutraj izve- gojem, da se v Trstu me3to laškega uvede . delo, da prihaja vojaštvo, so začeli vsi zvonovi »tržaški«, v Gorici »goriški«, v Istri »istrski« zvoniti in kmetje so se pripravili na najod- jezik itd. ! ločnejši odpor. Vse to, ponavljamo, po argumentaciji in V Ploudanielu sta prišla pred vrata loSiki v ^Istr:ic* Ako sprejmete ta predlog, tamošnje šole dva komisarja v družbi jed- miroma P°goj — pošljite deputacijo na vrh ( nfga kovača. Orožniki in vojak, pa so bra- Triglava, kjer naj se proklamira ta najnoveji nili ljudstvu, da se ni moglo približati šoli. ~ pasjednevni »zakon« ! ! ( Komisar je pozval, naj se odprejo vrata, kar Odhodnica veleč, gospoda kapelanu se pa ni zgodilo. Na to je komisar ukazal Škabarju. Včeraj že smo omenili, da je ve-kovaču, naj šiloma odpre vrata. Ko je ta liko število rojanskih župljanov priredilo go-; hotel izvršiti ukaz, začelo je ljudstvo iz no- epodu odhajajočemu kapelanu prisrčno od-i tranjosti obsipati komisarja in kovača z hodnioo. umazanimi stvarmi. — Na to se je iz- Priredili so skupno večerjo. Velika so- d a 1 ukaz naj v zidu napravijo od- bana konsumnega društva je bila napolnjena prtino, a ljudstvo v sol' je začelo delavce do zadnjega kotička. A koliko bi jih bilo še kamenjati in oblivati jih z umazano vodo; prišlo, da je bilo več prostora! Bilo je cela | tudi goreče s-nope slame so metali na oro- vrsta govorov, govorili so gospodje: zastopnik: žnike, na kar so se orožniki oddaljili. Kme- tega okraja g. Fran Dollenz, A. Bremic, M. tje so ves čas prepevali pobožne pesmi. Po Cotič, Svetko Martelanc, Iv. Marija Bjle, ; dveurnih brezvspešnih 'poskusih, da bi prišli *ran Godnik, Josip Katalan in drugi, v šolsko poslopje, so se delavci odstranili, da Gospod posl. Fran Dollenz je menil : se odpočijejo. Dolžnost me veže kakor zastopnika tega okraja Tudi v Saint Meenu iu FolgoeUi ec je in kakor osebnega prijatelja našega gospoda ljudstvo energično uprlo zapretju šoi. Škabarja, da se ga spominjam v Času, ko se V Ploudanielu seje senatorju Pichonu ločuje iz tega kraja. Gospo la! Vsi mi, ki in generalnemu svetniku Soubiconu komaj smo se tukaj zbrali, obžaljujemo globoko od- posrečilo pregovoriti ljudstvo, da je dovolilo hod našega ljubljenega gospoda kapelana iz odpreti šolska vrata, na kar so se nune iz te župnije. Obžaljujemo, da nam odhaja če- šole podale v cerkev. stit duhoven in vrl rodoljub iz te naše vasi, lT o . . . .... kjer ea tako silno potrebujemo in kjer je \ Saint Mčenu se je o zapiranju sole J 6 . . , , j i- j • i * • I deloval tako uzorno na korist cerkve in v dogodil spopad med ljudstom in vojaki, m ... , . . , • -i blagor našega naroda. Tolaži nas le misel, da je bilo na obeh straneh vec ranjenih. & ® \r • -L n j , j • 1 tra ne izgubimo, da ne pojde daleč od nas Vojaške oblasti so dale w trdnjavo za- & 6 ' r J ' preti dva v šja častnika, ker n sta hotela se Res, srečnega se more šteti duhovnik, katerega iz enega kraja v drugi spremlja toliko prijateljstva in toliko ljubezni od strani bivših mu župljanov ! A tako srečni so pač le oni duhovniki, ki u mejo lepo spravljati v Bklad evoj poklic z delom za korist naroda. Gospod kapelan se je težko boril proti ganotju, ki ga je prevladovalo, ko se je zahvaljeval prijateljem in župljanom na tolikih dokazih prisrčnih simpatij. Bivanje in delovanje v Rojanu mu je bilo toli 'milo ravno zato, ker je bil oprt na toliko simpatij. Ob lepih govorih [in sladko slovensko pesnijo so le prihitro minevale ure. In ko so župljani še enkrat segnili v roko svojemu •bivšemu duhovniku, rosilo je marsikatero oko. Vsem vsem je kipela iz srca želja : srečen bodi, koder boš hodil ! Veteransko podporno društvo /a Trst in okolico je minolo nedeljo slavilo blago-slovljenje svoje nove zastave. Mi, od strani uredništva, ne moremo nič poročati o toj slavnosti, ker nam jdruštvo ni doposlalo vstopnice. Pač pa posnemljemo iz cele kope ogorčenih dopisov nastopna dejstva r Nad polovico členov tega društva so Slovenci. Društvo pa je zaprosilo znanega — prijatelja Slovencem, g. prošla Pe tron i o, da je izvršil čin blagoslovljenja. Azistirala pa sta mu — župnik J u r i z z a in neki drugi obiskan. Predsednik, č. g. kapelan Matija Škabar, je odprl zborovanje, pozdravivši navzoče ter je omenjal, da v letošnjem upravnem letu je podružnica prav lepo napredovala. Dokaz temu je, da je podružnica nabrala skoro svojih 400 kron več nego druga leta. Posebno je povdarjal govornik, da je bilo napredovanje otroških vrtcev na Greti in v Rojanu jako povoljno ter da sta bila vrtca prav dobro obiskovana. Govornik se je obrnil do starišev, naj v prihodnjem letu prav pridno pošiljajo svoje otroke v družbin vrt, kateri je zasnovan v pravem verskem in narodnem duhu. Poročili tajnika in blagajnika sti se vspre-jeli z odobravanjem in soglasno. Ob točki »Volitev novega odbora« so bili soglasuo izvoljeni sledeči gg. : predsednikom M. Škabar, tajnikom A. Bremic, blagajnikom Rafael Piščanc, odborniki : Fran Godnik, Ljudevit Nabergoj in Iv. Marija Bole. Izvoljeni predsednik se je toplo zahvalil na izkazani mu časti, »li izjavil je, da ne more vsprejeti, ker je premeščen iz Rojanu k sv. Jakobu. Občni zbor je vzel to odpoved z obžalovanjem na znanje ter je potem soglasno izvolil predsednikom g. Frana G o d u i k a in odbornikom Ivana G o r i u p a. Brzojavka »Zaveze avstr. juiroslo- italijanski duhovnik. Govor, ki ga je imel | ^^ dpu§teT« Njegovemu gospod Petronio na tej slavnosti avstrijskih vojaških veteranov, je bil i z k lj č n o i ta- li j a n s k i. (Gospod Petronio je vskliknil Veličanstvu se je glasila : V »Zavezi« zastopano učiteljatvo av- strijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, med drugim: Chi ama Dio, ama la patria ! . , rp . .T „ %▼ 6 r zbrano danes v 1 ratu, si usoja vašemu V e- Kai misli g. Jurizza o tem? Slovenski somu . . .. , .. ... J & licanstvu izreci svoja najiskrenejsa čutila stariši, slovenska mu je preko njih domovina! . ... , . .... , , J r _ podaniske udanosti in neomajljive zvestobe. On pa ne ljubi te domovine! Kakov zaklju- ; Jelene predsednik ček more torej goBpod župnik Jurizza izvajati , .... . „ r» . • Evliaristieni shod na Trsata. Pover- iz navedenega vsklika veleč. g. I etroma ; I). T j j • i -» /Mii jenik družbe »Duhovnikov častilcev« za tr- Jeden dopisnikov nam pise: »(.rJedal J . . . . , žaško-kopersko škofijo nas e naprosil, da sem nemški napis na zastavi in se ob enem 1 J J r . . i . . , . ,, . i i ». objavimo sledeče podrobnosti o prihodnjem spominjal, da je to vojaško veteransko društvo J / _ 1 J . , , . •—• j j • • i evharističnem shodu na 1 r=atu: in da se nam vedno krici, da armaclm jezik , .„. , »i • a i , ____Shod se bo vršil dne 2. ino. septembra more biti le nemški. A ko sem ob enem po-: .„ . . i . ... ■ . , , - na Trsatu strogo liturgičaimi svečanostmi slusal izključno italijanski slavnostni govor, & imel sem občutek o kričičem kontrastu med nravjo tega društva in njego zastavo na eni , o gept. popoludne ob 4. v božjepotni cerkvi M. B. in se slavnostnimi sejami v velikem samostanskem refektoriju. . ,.. „ .... .i-i Dne 2. sept. popoludne ob 4. uri se ter izključno laškim govorom na taki slavnosti 1 1 1 , . ^ . ,f . , , ,. i«, i«. . snidejo udje shoda v samostanu. Ob b. ur: na drugi strani. Mari so hoteli voditelji tega J * . „ ... , . , i bo svečano otvori e nj e: koj potem bo prva društva porabiti tudi to ^priliko, da posvedo- J J J 1 1 ... -c, . , slavnostna seja. čilo — oni, ki so sami Slovenci po rodu — : J ... , ,, j. rr • t oi Drugi dan dne ->. septembra ob o. ur; ll puro carattere italiano della citta di Irieste.: ® 1 . 1 ^ . , . .. , ... t , bo pontifikalna sv. maša, med kutero bo je- Drugi dopisnik nam vsklika : cAU vod- 1 . . , , . - , . • i i • den prevzviš. školjv imel hrvatski in slo- stvo društva res ni pomislilo, kako s pozivom r . . . . , .... venski govor. Po sv. maši se izpostavi JNaj- mož takega političnega m narodnega mišljenja, . 1 . , , „ T A . . sveteise in ostane izpostavljeno ves dan v kakoršnja sta gg. Petronio in Jurizza — taki J 1 .... j*i-i i lavno češcenje. prononsirani osebi — zadaja pljusko v obraz J J . , 1 „ i o. Po pontifikalni sv. masi bo slavnostua vsemu slovenski čutečemu prebivalstvu.'.* . 1 Iz nekega druzega došlega nam pisma eej:1" . ® ... , . j - j Opoludne skupni obed v dvorani trsat- posmemljemo : «Ni zadosti, da je društvo na 1 1 , .... j - ske hrvatske citalnice. ropoludne ob 4. uri svojih vabilih potisnilo nas jezik na zadnje . J r •.«-» • i bodo vecernice, po vecernicah govor, mesto. Ne, marveč sem dobil jaz — ker so .. , ... ... Shod zaključi slovesna procesija po mestu morda menili, da sem Italijan — vabilo, na ' , J . , . do Bjulevarda. — Da se udeleže procesije, katerem je bil odtrgan slovenski . , . , . , . , ... naj cč. gff. prinesejo seboi taiar in roket. tekst. Misliti si moram torej, da sa storili J , , . _ __ tako na vseh vabilih, namenjenih Neslovencem, oziroma takim osebam, o katerih so sodili, da niso Slovenci. Mari se gospo ia sramujejo svojega jezika pred drugorodci? ! To je žaljivo za našo narodnost*. svojim vojaštvom asistirati komisarjem o zapiranju šol. Tržaške vesti. Novi tržaški škof v Trstu. Prejeli smo : Prihod novega škofa v Trst mora biti silno neljub gotovim krogom. Hoteli bi dan tega prihoda prenesti najrajši na — nikdar. Ker pa tega ne morejo, skušajo zatezati in odlašati na vse strani. »Bratca« »Amico« in »Piccolo« javljata, da novi škof ne more da ostane »e nadalje v našem sosestvu. Veseli nas, da ga bomo videli še nadalje delovati v blagor našega naroda v našem mestu. Poslavljajoči se od njega v tej župniji in v tem okraju dvigam svojo čašo ter kličem: Bog nam živi in ohrani živega in krepkega našega obče priljubljenega in spoštovanega kapelana gospoda Škabarja ! Vsi naslednji govorniki s» slavili uzor-duhovnika Škabarja, ki si je znal pridobiti srca župljanov prek in prek. Taki duhovniki koristijo največ verski stvari. Uprav ganljivo je bilo, ko »a domačini v priprostih besedah izražali svojo žalost na odhodu g. kapelana. Ob otvorjenju in zaključenju škoda bo hrvatska propoved za vernike. Sv. maša in druga liturgicna sv. opravila se bodo vršila v staroslovenskem oziroma hrvatskem jeziku, kakor je to v senjski „ , , t .. ,, i i , , . škofiji (pod katero spada Trsat) urejena. Nekdo nam zopet pise: «Med udeleženci 1 v r _ . ' . „ . V ta namen se prirede za cc. gg. ude- so bili skoro sami Slovenci, /.ato smo se kar 1 . , , . , .. .... , ležnike posebne knjižice- Petje v cerkvi pre- spogledovali, ko smo culi samolaski govor! , , - i r B . .. vzame domače pevsko društvo. iSe samo du- In komu je namenjeu ta govor smo se vpra- r n . . . , . , . , , , hovniki udje družbe »Duh častilcev«, ampatc sevali. Prish smo do zaključka, da le — ku- J . „ , .. . . vsi duhovniki se smeio udeležiti shoda, mici. Saj ga ogromna večina drugih ni umela .. Komentar prepuščam vam, gospod urednik ! Kdor se misli udeležiti shoda, treba da V izgled, kako to družtvo spoštuje naš se v ta namen zglasi pri veleč, predstojni-jezik služi naj to-le. Italijanske vstopnice v štvu frančiškanskega samostana na Trsatu ; vojašnico so bile tiskane, slovenske pa so ™ sicer, kakor javlja zadnji evhar. \ estnik, bile čečkane od raznih rok in so se glasile : n a j d a l j e d o 23. a v g u s t a. «Spoznani .isteček je da sme dotično prit v. Vsakdo naj pismeno izjavi: a) da želi veliko vojašnico*. (Pridodan nemški pečat), udeležiti se shoda, b) če želi ali ne, da se Je li prav tako bagateliziranje našega jezika ? ! mu preskrbi prenočišče, c) če hoče biti aii Gospodje naj si zapomnijo, da je človek ne pri skupnem obedu. Stroški za priprave lahko najbolji avstrijski patrijot in naj zve-, shoda in skupoi obed so izračunani pov-stejši podanik svojega vladarja in tudi najvz- prečno na 10 K. gledneji — veteran, ne da bi moral postati, Druge podrobnosti o vsporedu shoda naj indiferenten do časti svojega materinega je- blagovolijo prec. gg. čitati v zadnji številki zika. Kdor ne poštuje se sam, podlaga je »Evharističnega Vestnika«. tujčevi peti». j Zveza s ovenskik kolesarjev naznanja Dovolj bodi teh posnetkov. Nam je žal, svoji in členom, d t je italijansko fiaančno mi-da moramo tako govoriti diuštvu, kateremu nisterstvo z odlokom od dne 27. julija 1902 smo bili radi na uslugo vsikdar. Ali dolžnost §t. 4318 dovolilo členom »Zveze« od 1. sep-naša, biti branitelji svoje narodnosti in svo- tembra t. 1. dalje zopet prehod črez italijansko jega jezika — ta je prva! Pred t<» dolžnostjo mejo, ne da bi bilo treba na obmejnem čase morajo umikati vsi obziri. rinskem uradu polagati carino za kolo. Občni zbor možke podružnice dražbe i Kdor izmed cenjenih členov želi na sv. Cirila in Metodija na Goreti, ki se je Lašso, naj blagovoli vposlati odboru »Z. S. vršil v sredo dne l.J. t. m., je bil od strani K.« fotografijo, na kar mu bo takoj Rojančanov prav lepo, da, izredno dobro ' dostavljena za prehod potrebna legitimacija. Urez legitimacije a fotografijo prehod ni dopusčeu. Ob jednem se obveščajo členi, da se v kratkem ustanove nove pomoćne postaje v Koeani. Prvačini, Škofljici, Toplicah in Višnji Gori; stare postaje pa se preskrbe z raznimi potrebščinam-. Pojasnila o pristopu daje drage volje odl»or. (Grozna nesrefa. V tretjem nadstropju hiše št. 55 A v ulici Belvedere stanuje družina železničnega adjunkta g. Alfonza Razlaga. 11 letni nemi sinček g. Razlaga, imenom Nikolaj, stopil je sinoči na neko stolico, da zapre okno. Ko je stal tako na stolici pred oknom, pritekla je v sobo njegova 7 letna sestrica Marija in je, igraje se, prijela Nikolaja za noge ter ga dvignila. Nikolaj je vsled tega izgubil ravnotežje in padel na ulico, kjer je obležal v nezavesti. Mimogredoči gospod Ivan Ferluga je dečka dvignil in ga odnesel na bližnji inšpektorat, kamor so poklicali zdravnika z zdravniške postaje, dr. Bruna. Ta je podelil revčku prvo pomoč in ga dal prenesti v bolnišnico, kamor pa ga niso več živega prinesli, ker je medpotoma umrl. Lahko «i vsakdo mieli obup uboge matere, ko e. ležeča bolana v drugi sobi, izvedela grozno vest. Dražbe premičnin. V sredo, dne 20' avg. ob 10. uri predpoludne ee bodo vsled »ar«dr>« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : kalita di Gretta 13, hišna oprava; ulica R)S* setti 15, kamenite stopnice in marmor; ulica Chiozza 9, železna blagajna ; Skedenj 12, hišna oprava; ulica Corti .*>, hišna oprava; ulica Media 25, les; ulica Foscolo 6 B, hišna oprava : ulica Solitario 8, iestvine, oprema v zalogi, sj>ecerijsko blago in razna vina : ulica Carpison 5, premog, ura, tesarska oprema in razno; ulica Rossetti 4a, hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 22 5° ob 2. ur1, popoludn* 27.9° C.3 — Tlaiomer ob 7. uri zjutraj 760.0 — Danso plima ob 7.33 prodp. in ol 5.3») pop.; osesa o 0.55 pradpoiadne ia ob 0 15 popoiudne. Društvene vesti. /a niožko podružnico sv. C irila in Metotlija v Trstu. »Slovansko pevsko društvo« v znak hvaležnosti za delovanje *pri blagajni na koncertni veselici v Barkovljah 2 K, gospod Saražin Anton, ker je postal Trsačan. 2 K. — Srčna hvala! Blagaj ni št vo. o ustanovitvi lastnih kantin, prodajalnic, delavnic itd. Kaj in koliko pa se je res ustanovilo od vsega tega ? Nič. In vendar bi bilo dobro, ako bi imeli vsaj svoje magacine, kjer bi dobivali delavci canejo hrano in pijačo. Na shodu smo slišali, da narodno-na-predna stranka ima v svojem programu tudi skrb za delavce. Dobro ! Jaz tudi verjamem to. Ali praktično bi se morala ta točka programa intenzivneje izvrševati. Ali hočete tajiti pasivnost povodom lanjskega štrajka ? Nihče se ni prikazal v Nabrežino, da bi vsaj poizvedel pritožbe delavcev, kamo-li da bi bil kdi* skušal posredovati med delavci in delodajalci! Treba je bilo, da se tudi stranka potegne za opravičene pritožbe. Med delavci je ta stranka tukaj neznana. Ima sicer tukaj nekaj pristašev, ki so pa sami več ali manj interesirani in sc torej ne morejo nepristransko potegniti za stvar. Torej še enkrat go- si pu I. Nato je prof. Irkanec nazdravil vladi in banu in zahvalil za pomoč «Kolu> na prirejevanju slavja. Dr. Gavrančic je napil županu, dr. Siine Mazzura ženskemu odboru, Rikard Katalinic Jeretov pesmi in «Kolu», pref. Miler pa je pozdravil slovanske goste : Slovence, Cehe in Poljake, katerim so se zaporedoma prirejale burne ovacije. V imenu Poljakov se je v ognjevitem govoru zahvalil dr. Levicki, ki je v svojem govoru povdarjal slovansko vzajemnost, v imenu Cehov pa se je v dolgem krasnem govoru, slikajočem minolo9t Ćehov in bodočnost vsega Slovanstva, zahvalil g. Frant. Menšik. Slednjič pa se je v imenu vseh Slovencev in »Glasbene Matice« še posebe zahvalil prof. Štritof. Govorili so potem še različni govorniki, med temi tudi Tugomir Alanpovic iz Bosne. Nemška kultura je zopet praznovala svoje divjaške orgije. To pot se je zgodilo spodje : odslej treba praktično izvrševati gori j ^ v Jglavi na Moravskem. Da bomo goto-zatrjano točko programa! Sicer ne bo nič. veji, hočemo zajemati iz vira, kateremu ne O sklepu izjavljam, da pisec teh vrstic j more biti oporekanja tudi od nemške strani, ni v nikaki zvezi z delodajalci! — In radi Zajemati hočemo iz »Neue Freie Presse«. V tega, če priobči ta dopis, tudi »Kli- jglavi je bila v nedeljo sokolska slavnost. nost« ne zaslužuje imena poalužne dekle go- Qb prihajanju Sokolov je bilo hrupnih pri-spodarjev. Tudi na morebitne odgovore ne zorov p0 ulicah. Gosta množica je stala na bom odgovarjal, ampik vsacemu svetujem že trgu pre(j domom čeških društev. Policija je tu, naj potem zopet čita te vrstice in zadnji moraia varovati dom. Ćim se je pokazal kak dopis v »Edinosti« : naj primerja, sam sodi Sokol, navstal je ugljušljiv krik in žvižganje. Brzojavna poročila. Kralj iea-mati Španska. DUNAJ 19. (B) Kraljica-mati in infan-tinja Marija Terezija Španska sta včeraj iz i Badena dospeli semkaj ter sti na svojem stanu v palači nadvojvode Friderika vspre« jeli obisk Njeg. Veličanstva cesarja. Obisk je trajal pol ure. Ob 1. uri popoludne sti se kraljica-mati in infantinja povrnili v Baden. DUNAJ 19. (B) Cesar je dospel semkaj, da ob'šče kraljico-mater Špansko. Rojstni dan cesarja Frana Josipa. PETROGRAD 19. (li) Povodom rojstnega dne cesarja Frana Josipa je bil včeraj v veliki palači v Peterhofu zajuterk, katerega so se udeležili car Nikolaj, carica-mati, veliki knezi in velike kneginje, avstro-ogrski poslanik, grof Aerenthal se soprogo in minister za vnanje stvari, grof Lamsd^rf. CARIGRAD 19. (B) Povodom rojstnega dne dne cesarja Frana Josipa je sultan sporočil istemu najsrčneje čestitke, na katere je Njegovo Veličanstvo odgovorilo istotako prisrčno. Burski generali v Angliji. LONDON 18. (B.) Botha je izjavit nasproti nekemu časnikarju, da bo složno življenje med Buri in Angleži v južni Afriki možno le tedaj, ako boio Angleži pravično „Besedo«. Ko je neki »S.»kolc zaklical »Na zuar«, so vzdignil: in mahali po njem, da se je krvav zgrudil na tla. Hrup je in potem ravna! Pisano je vse iz najboljšega namena za delavce delodajalce in obrt samo. X Iz Krepljen nam pišejo: Tukajšnje bralno, vinogradsko in sadjarsko društvo bo imelo v nedeljo dne 24. t. m. v zmislu svojih pravil svoj izreden občni zbor na dvorišču g. Vinka Kompareta. Začetek ob 4. uri po službi božji. Na dnevnem redu bo najprej ^ se drznili priti v nemško mesto nasvet, da se sedanja društvena trtnica (ma- demonstrirat. Ko se je zvečer nekaj gostov tičnjak) zasadi s cepljenimi trtami in da se Jz okolice hotelo odpeljati na lojternicah, trtnica priredi na drugem zemljišču, in po- je množica — ne da bi policija mogla pre-tem drugi morebitni nasveti ali predlogi. preprečiti to — spregla konje se Dne 29. junija je obiskal tukajšnje dru- silo in prisilila ljudi stopiti z stvo gospod vinarski nadzornik gosp. Adolf vozov. Vsi poskusi, da bi vsaj izsilili Posti, ki se jako zanima za svojo stroko. — možnost odhoda, so bili zastonj. Moralo je vladali. Bjtha spiše v družbi z De\vetom in Vedenje množice je bilo tako grozeče, da j« I DeUrevem zgJdovino južnoafriške vojne. -policija le s težavo vzdrževala pasažo pred Burđki' geQerali go ge Q pregledovanju an_ gležke mornarice vedli jako hoteli izreči svoje sjdbe o i Pri kralju v C^Nvesu so se hladno in niso angležki vojski, burski generali Rhein«. V mestu je bilo strašao razburjenje, niki, prosimo Vesti iz ostale Primorske. Ne pačit«* imen ! V Poreču je te dni daroval novo mašo neki Fran B a b u-d e r. Ker je pa Babuder nekam preveč slovenska beseda, se je istega prekrstilo v — Babudri!! Ne smešite se ! < Še enkrat o gospodarskem javnem shodu t Nabrežini! — (Zvršetek.) Delavec je vsakdo, ki dela za plačilo, naj pa že dela z roko ali z glavo, pravi g. Kopač. In prav ima. Pa delodajalec, posebno naš, ali ne dela tudi ? Da, tudi on mora delati in sicer z |glavo (včasih tudi z rokami), kajti sicer gre kmalu rakom žvižgat. Tukaj torej ne more biti govora, da tukajšnji delodajalci le lenarijo ter da vživajo vse slad n osti sveta brez vsacega truda. To vidi vsakdo. Imamo jugoslovansko socijalno demokracijo. Da, da, ali zdi se mi, da le po imenu, kajti tukajšnji oddelek. kakor sem slišal praviti, piše svoje »protokole« na laškem jeziku in v odboru da so štirje Ital jani in le e d e n Slovenec. Predsednik je u r 1 « n. Slovenski socijaldemokrati naj le pom slijo, kako mednarodni so Italijani. Izgled smo dobili nedavno v Pulju Hrvatski delavec v Pulju je prosil, naj ga na sod-niji zaslišijo in sodijo po hrvatski, da bo vsaj vedel, kaj se žnj!m godi. In kaj mislite, da so Italijani pritrdili tej več nego opravičeni zahtevi Hrvata ? ! Kaj še ! Italijanski soci-jalnodemokratični list »Proletarioc ga je prav pošteno ozmerjal za to zahtevo v lastni domovini ! Lepa mednarodnost to! Saj pravim, Slovan je povsod te pen ! Na opazko g. dra. Treota, da utegne priti, da bomo jokali na razvalinah tukajšnje obrtnije, je odgovoril g. Kopač: O ne, pa ustanovimo mi delavnice! Jaz bi le želel, da bi si delavci ustanovili svojo delavnico. Ali kakor kažejo skušnje, ne bo nič. Tudi o priliki lanjskega štrajka se je veliko govorilo Dne 8. avgusta pa nas je obiskal g. Anton Štrekelj, potovalni učitelj in urednik »Viuar-skega in vrtnarskega lista za Trst in okolico«. Ta list je izvrstno uredovan in zato veleso-risten za naše vinogradništvo. Gasp. St,reklju moramo biti res hvaležni mi vinogradniki. Bog nam ga poživi še mnoga leta! Ob tej priliki naj v^m še sporočim, da so se tu v Krepljah pred nekolikimi dnevi nastanili 4 zemljemerci, ki se takoj začeli s konečnim merjenjem železnice. Predor v Pre-lovci začno — kakor se čuje — kmalu predsednik ! delati. X Pevsko društvo »Zrinjski« v Da- kanih priredi v nedeljo dn«» 7. septembra vrtno veselica s petjem, godbo, deklamacijo, igro in srečkanjem. Bratska pevska društva na Koperščini in drugod, katera želč sodelovati na tej veselici, naj blagovoli to naznaniti odboru »Zrinjskega« v Dekanih vsaj do HO. t. m., da bo mogoče pravočasno sestaviti in razposlati veselični razpored. trajal dalje. Ves popoludne je množica oble- mud|H ^ ure Kralj je hvjja njihove po_ gala Josipov trg in pevala »Die \\ acht am veljnjške vrliae ter jlh je zahvalil za veliko. dušno postopanje z angležkimi ujetniki. LONDON 19. (B.) Botha, De\vet in Delarev so odpotovali popoludne v Rotter-dam, da obiščejo Krugerja in Stejna ter da se udeleže pogreba Luke Maverja. Zapiranje redovniških šol na Franeozkem. BREST, 19. (B). Mej včerajšnjimi dogodki v Folgoetu, Siint Mdanu in Plouda- je .........., , . nielu je bilo rarjenih 1 < mozsih — mej pnhiteti vojaštvo, da so mogli gostje (poda-!. . . * ... X . , ...... 1 J , b O J vr I istimi 2 orožnika, 2 vojaka in en pol cijskt ko- moderne in pravne države) ob . , , , . ,, ^ . . . , ... mtsar — ter 10 deklet. Zaprt h je bilo 10 spremstvu voiakov in zasramovanju od strani , . , . , , , v , J . Jt>1 . 03eb, vendar pa so le dve obdržali v zaporu, množice oditi na svoje domove. I lesni ven- .. ' * , . ., _ . . .. . En lastnik h:se, en [novinar in en duhovnik ček v »Besedi« se ni mogel vršiti. iS ota , . . _, bodo morali odgovarjati radi šcuvanja mas, XXXXXXXXXXXXXX KX v z a- *oje v »tJeseai« se ni mogel vršiti, bene : vsa slavnost se je imala vršiti prtih lastnih prostorih!!! Vse t^ priznava tu li »Neue Freie PreBse« ! Kako je bilo še le v resnici ! In nemška kultura je vendar-le — voranleueh-tend ! Kaj ne, ekscenlenea g. ministerski x X x Svoji k svojim! ZALOGA Družbi s r. Cirila in Metodija so meseca julija poslali prispevke p. , n. gospoda in društva: Upravništvo »Sloven. Naroda« zbirko 174*89 K, uredništvo »Slovenca« 5 K, Vincencijeva družba v Tržiču 400 K, Čitalnica v §iški del dohodka veselice 200 K (po »SI. N.«)f »Narodna Tiskarna« podporo 200 K, advokat dr. Janko Brejc v Ljubljani dar 100 K, tovarnar Iv. Jebačin od kave 200 K, vesela družba v Radovljici 3*10 K, mariborski bogoslovci lv»02 1. 200 K, dve gospici iz Tržiča z geslom : »Iz naroda za narod!- zbirko 20 K, Jos. Vrtovec v Vel. Zabijah iz nabiralnika 4 K, Ježov-nikova gostilna v Velenju iz nabiralnika 8 K, Koroški Slovenci dar 1000 K, pripravniški abitcrijentje dohodek veselice 100 K (po »SI. N.«): Ciril-Afetodov dar: Jos. Novak v Lukavici 10 K, nadučitelj Fr. Kovač v Zatičini zbirko 13*20 K, nadučitelj Fr. Lavtižar v Smartnem pod Sjaarno goro 3 K; posojilnice: v Šmihelu pri Pliberku 28, | K, v Žalcu 40 K, v Spod. Dravbergu 50 K, v Pišecah 10 K, v Cerknici 20 K ; podružnice : ženska v Trbovljah 69 K, v Ljutomeru 1710 L, v Tržiču 341*20 K, možka i v Novem mestu 107 K, v Litiji 126 K, V Zagrebu. V soboto, ! ženska v Kranju 124 K, možka v Kranju v Sokolovi dvorani ban-j 122*60 K, za Vuhred in okolico 15 K, Pivka na Krasu 34 K, ženska v Trstu 500 K, iz-venakademična v Gradcu 50 K, ženska v Postojni 50 K, možka šentjakobsko-trnovska v Ljubljani udnine 74 K in Ciril-Metodovega daru 48 K, ženska v Krškem 80 K (po »SI. N.«), v Gorjah pri Bledu 36 K. -- Družba je imela meseca julija skupaj 4806 04 kron dohodkov in 3832*81 kron stroškov. Blagaj ništ vo družbe sv. Cirila in M e t o d i j a. * pohištva Vesti iz Kranjske. * Iz Zabič Bmo prejeli : Ozirom na dopis, priobčen v »Edinosti« — v rubriki »Kranjske vesti« —pod naslovom »Krvosesi«, poživljam dopisnika, naj se nam predstavi odkrito se svojim imenom. Drugače ga imenujem lažnjivega obrekovalca, ki krade drugim čast. Jaz sem tudi eden tistih »skriva-nov-trgovcev«, na katere je mislil gospod dopisnik. Ivan Stemberger Zabiče pri II. Bistrici štev. 43. IX X X X X X X X X X X X XI dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solkan) vpisana zadruga z omejenim poroštvom prej ^inton Čermgoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. največja tovarna pohištva prlmorste dežele. Solidarnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo «>0 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. DV Album pohiitev brezplačen. X X X X X d K n X X X X X X x X X Razne vesti. Slavnost «Kola> dne 10. t. m. je bil ket, katerega se je udeležilo kakih 400 oseb. Med drugimi so bili na banketu tudi sledeči odličnjaki: predsednik zaveze hrvatskih pevskih društev g. Milan Krešic in podpredsednik g. dr. Gavrančič, Poljak g. dr. Levicki iz Krakova, Ceh g. Frant Menšik iz 1'rage, Slovenec g. Prof. Štritof iz L'ubljane, rektor zagrebške univerze g. dr, Vrbanic, g. dr. S. Mazzura, g. (ijuro DaželiV in drugi. Po banketu je prvi govoril predsednik zaveze hrvatskih pevskih društev, g. Krešić, k» je napil hrvatskemu kralju, Franu Jo- *%£»JlXXXXXXXXXXX (Miiiiiir Levi Minzi | Prva la »*Jve8Ja to Tarna pobiltra TMh rrst. •J T R S T TOVARNA t Via Teta, vogal Via Limttaaea ZAL00a: Piazza Rosarl« it. t (šolsko poslopje} In Via Rlborg« it. 21 <® © © <9 & @ & & & ® T.lefoa it. 670. -rOM- Velik lebor Upecarl), srd la lllk. Is-nfaje amroCbc cadi po posennia aačrtlh. Cen« brtl konkaraso«. lLOmOTUJ CIIU S13T0II II FBAIIO Pre poacavio se na paiobrod aii železnico franKO. 3 & dJ S) Sf m ta 9J „Andemo in Fran" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter p<> 36 kr. Crna istrska...... 36 »» Istrski refošk . ... „ „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kiirii in mrzlimi jedili po zmernih cenah Družinam se pošilja na dom od 10 lltrOV naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr. Črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem viaood SO litrov naprej po dogovorjeni oeni. Josip Furlan, lastnik. Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. T ONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavbinsko in nnietno ključarstvo. Delalnica za konštrakcijo železa itd. 16 Sprejema naroebe za vsakovrstna mizarska dela kakor : kompletna ol:nn za cele stavbe in isložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška de'a, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. MNOŽINA ZAHVAL i£ VSAKOMUR NA UPOGLED. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia «. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja fran ko. | Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in se zlato kolajno in zastnžaim križce«. častno diplomo. Odlikovana tovarna za čopiče in Me Ivan Angeli IC ulica Canale 5 nasproti cerkve sv. Antona novega. Etini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopičev ; lastna špecijali-deta čopićev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. S« ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. iPOMADA od ULJANA. CO Ui co t— o Q_ V M i Bre* olja in masti! Ne napravi ^^ /H<>*tmuo aku il«OW iia^rrj poilje. _ ZlVOTJ\l UAli/iAJii ^ , „S ALVATO H dki m mllflft » n»Todilo pridejanjem Tsakemu loućicu. Pr»f. Dr. Concilijc |IH JECTIO VEOETA BIL E Cena omotm 11 rt.kleBići« 8 SO novi., t* -tekUuičić 4- *ld. So novi., - ** • » P°*i"»«<> »ko m deliar niipre\ poAlje lekarni O Karo č be ^ a LVAT O R " ^^ nai Po^njaj°nH _ . glavno skladišče v Varaždinu ^^ 6 ^ XFR. RIEDLA I., II. J III. tor ^^ * ___ ■ CAPSULE VEGETABILE^S. V X ^karna k „SALVATOEJU' Ž za tajDe bolezni XX VARAŽDIN (Hrvatsko) t LU GO O OO UJ Prodajalnica izgotovljenih oblek = M cM fli Trieste" = tvrdke m EDVARD KALASCH wmm Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" e krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri i u najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Jakob Kosmerlj -■TRSTi- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. ir T R G O V I X A -^e Jestvin in kolonij silnega blaga, delikatesa in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naroebe za razpošilja nje oo—oo H A J B 0 L J Š E DOMAČE ZDRAVILO. | ooo» o o M. Aite 0 trgovina z man i fakt urni m blagom Svilene plinove MREŽICE!! ppROITAI." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. POIUET.TE ZA NEPREGOELJIVE LI C I F. ROZZO, uL S. Antonio 5. o = o o o ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in oenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz prrih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blatra, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-Dine raznovrstni okraski za šivilje in kitnu-arke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. 0 0 0 o o o o o XXX xxxxxxxxxxxxx Glavni zastop 7a Trst. Kras, Goriška,! Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Joser>-Ouai it. 1 a lastni hiii>. Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, | ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v M« mkovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Sptcijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega < gleda, izplača v ši v slučaju že- i nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstn. Corso št. 7. Telefon 469. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne »obe. Sprejema tudi naroČbe za vs; kovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v i.mislu gesla : Sxoji k svojim ! XXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXXX jp^. Sprejema naroebe na moške obleke ^ po meri. katere izvrši najtočneje in najnatan- Q a neje po cenah, da se ni bati konkurence, "^fc a q Poskušaj, da se prepričaš I q •ooo-oo—oo-ooo« Odlikovan z dvemi zlatimi in Jiro-nastimi kolajnami v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 Mihael Zeppar ima zal< go pečj od majelike v velikem izboru, eama novost, bodisi glede risarij ali barv. Snov Be«taja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tovarne ; za peči Bratov Schutz v Blanskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani 50,/° na kurjavi. Laetna tovarna štedilnih peči iz železa ali udelanih z majoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah. Spoštovane slovenske gospodinjo Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKeto&ijevo cikorijo. OfllitoTana 1894. OiliKovaiia 1894. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvili nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doli ? Solim pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1881). V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizaiji, veščimi od najnavadnejiih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetaiji. tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. — Za mizarje. = Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka LonLnrt nr-:i izključena, ker se dela samo iz lesa. posušenega v nala-č z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost V postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Fran Hlavatr ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in r 2mernimi cenami. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. divanov, ekvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v dobroznani aw zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL Malcanton št. 1. - Trst.