z-raGrand x Casino Portorož a 3o . 5: Bs <ž> m CasiAo Portorož d.d: K TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA S!MPLY CLEVER Škoda HappyKredit ŽE ZA 84 EUR* NA MESEC. Hitro in enostavno! •Mesečni obrok 84 EUR (20.129,76 SIT) velja ob nakupu modela Fabla Classic 1,2 Č35Kf je 48 mesecev, polog 25 %,^£nl sklad 0 EUR, stroški Obdelave 0 EUR, ostanek kredita 3 444 EUR (825.320,16 SIT) pri prevoženih do 1 C- letno in TOM 6,20 % Ponudba družbe Porsche Kredit in Leasing SLO d.o.o. velja do 31, 3, 2007. EOM (efektivna obrestna mera) se l .tt : meni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunu V EOM niso vključeni stroški, povezani z neizpolnjevanje-.1 ; ■ e, * rodajno pogodbo dobavitelja, z uporabo vozila in stroSki denarnih nakazil. Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 61165 03 ------—--------*----1-:--;-i_______ ^ "__ HENIGMAN Esosmi simulator naravnega atmosferskega statičnega električnega polja D§l m§mw§ v rašssi domu. Vpliva vreme na vaše počutje? Se počutite bolje ob lepem vremenu kot ob slabem? Se počutite bolje v naravi kot v zaprtih prostorih? Se premalo gibljete v naravi? ESONAT vam bo ustvaril pozitivni učinek lepega vremena pri vas doma. ELEKTRONSKI MERILNI INSTRUMENTI RAZISKAVE, RAZVOJ IN PRODUKCIJA Informacije: Franci Henigman s.p. Fizine 13 6320 Portorož Tel.: 05 6748 570 www.henigman.si PRENOVA PO NAČRTU Delavci glavnega izvajalca - Kraškega zidarja iz Sežane, Krajo s prenovo in dograditvijo hotela Palače v Portorožu. Tale posnetek utripa je nastal v soboto, 13. 1.2007. Janez Plemelj, univ. dipl. inž. gradbeništva, zunanji strokovni sodelavec firme Istrabenz hoteli Portorož, hotelirstvo in turizem d.o.o., nam je povedal, da je bilo doslej opravljenega že veliko dela; v prizidku, kjer raste novi del hotela, sta že zgrajena klet in pritličje. Sodeč po stebrih bo kmalu ulita betonska plošča čez prvo nadstropje tega prizidka. Ob starem delu hotelu na severni strani -so zgradili klet in garažo. Končana so že vsa rušitvena dela, v 90 odstotkih pa tudi komunalna ureditev. Veličastno hotelsko zgradbo v novi preobleki bodo predali namenu spomladi leta 2008. IMpREUATO m >- H jr TOMAŽ GANTAR Župan Občine Piran TOMISLAV KLOKOČOVNIK Župan Občifife Izola BORIS POPOVIČ Župan Mestne občine Koper URESNIČUJE SE POPOVIČEVA NAPOVED Jzata je nami JC&pe* je nm fPimti je ttm c£0o<>o»oo Bologna - Arte fiera 2007 Turistična agencija Maona in Obalne galerije Piran organizirata tradicionalno potovanje v Bologno na 31. mednarodni sejem sodobne umetnosti. Letos so obisk povezali z obiskom Firenc - zibelke renesanse, kjer so živeli in delali naj večji umetniki kot so Giotto, Dante, Leonardo in Michelangelo. Izlet v Bologno in Firence bo trajal od 27. do 29. januarja 2007. Cena: 187 evrov. ooooooo Benetke Ogled razstave Picassovih del Za 8. februar, slovenski kulturni praznik, pripravljajo še en zanimiv izlet in sicer obisk Benetk in razstave „Picasso, la joie de vivre“, 1945 -1948, ki je nastala v sodelovanju med Palazzo Grassi-Benetke in Musee1 Picasso -Antibes. Ogledali si bodo lahko več kot 200 Picassovih umetniških del (slike, risbe, keramika...). Cena izleta: 42 evrov. 0<>C>0C>0<> Ljubljana EMA 2007 od 1. do 3. februarja Znamenita Slovenska popevka z znanim imenom EMA (Evrovision song contest) bo od 1. do 3. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Bomo Slovenci tokrat le izglasovali pesem ki bo tudi uspešna na Evroviziji, ki bo spet v zanimanju javnosti 10. in 12. maja 2007 v Helsinkih (glavno mestu Finske). Lani je namreč zmagala finska rockovska skupina Lordi s pesmijo Hard Rock Hallelujah. Naš veliki up Anžej Dežan se uvrstil komaj na 16. mesto. Še sreča, da nismo izpadli. <žOCKXX>C>O<>0 Berlin Evropa zagotavlja mir in blagostanje Tako pravi v posebnem intervjuju za BILD zunanji minister Zvezne republike Nemčije Frank-Walter Steinmeier. Nemčija je od 1. januarja do 30. junija 2007 predsedujoča Evropski uniji, v drugem polletju bo to častno nalogo opravljala Portugalska, za prvo polletje 2008 pa se je prijavila Slovenija in nas v to ni nihče prisilil. Leto 2007 razumejo prebivalci Evropske unije kot prelomno v marsikaterem pogledu. Naloga predsedujočega trojčka je pripraviti vse članice (s pristopom Romunije in Bolgarije skupaj 27) na sprejem nove ustave za Evropo (ta je sedaj na ledu), sprejete strategije nove energetske politike in predvsem mora zagotoviti uresničevanje temeljnih izhodišč glede prostega pretoka blaga in storitev ter delovne sile, kakor tudi do konca leta 2007 ali vsaj do začetka leta 2008 spraviti v življenje schengenski režim na zunanjih mejah EU, torej tudi v Istri. Naj slabše, kar se lahko zgodi za EU je nevarnost državnega protekcionizma, birokratizma in zapiranja meja. Kaj imajo državljani neke članice od predsedovanja? Ali promocija odtehta enormne stroške, ki segajo v stotine milijonov evrov? Veliko, bi bil poenostavljen odgovor. Pa vendar ni tako. Mnogi Evropejci, tudi Nemci, ko omenjajo EU, najprej pomislijo na ogromen bruseljski birokratski aparat, na podražitve in življenjske stroške. Po neki anketi, ki jo je objavil Bild, samo 42% Nemcev misli pozitivno o Evropski uniji. Prognoze kažejo, da se Nemčiji po daljši krizi le obetajo boljši časi. Kako gre to skupaj z dejstvom, da velja v tej še vedno največji evropski gospodarski velesili Evrope od L 1. 2007 povišan DDV s 16 na 19%, kar pomeni nove obremenitve nižjih slojev prebivalstva, zlasti tudi upokojencev. Poleg tega so v Nemčiji sprejeli še najmanj deset ukrepov, ki v bistvu pomenijo samo podražitve! Višji davek na dodano vrednost (Mehnvertsteuer) prinaša kajpak dodatne prihodke za državni proračun. Podobno so razmišljali tudi naši gospodarski analitiki ob vročih razpravah o enotni stopnji DDV. Dejstvo je, daje Nemčija največja neto plačnica v bruseljsko blagajno in da imajo Nemci občutek, da venomer samo nekaj plačujejo in s tem odpirajo druge. Tudi nove članice EU pričakujejo namreč milijardne podpore iz Bruslja, zlasti sedaj tudi relativno revni državi Romunija in Bolgarija. Proračun EU v novi finančni perspektivi 2007 - 2013 znašal 865 milijard evrov, kar je skoraj 1000 milijard manj kot so sprva načrtovali. Sedaj samo še lahko pričakujemo odgovor naših finančnih strokovnjakov kdaj bo tudi Slovenija postala neto plačnica v bruseljsko blagajno. Morda prav v 2008, ko bo slavnostno prevzela šestmesečno predsedovanje? Kritikom evropskih integracijskih procesov na institucionalni ravni je zunanji minister Nemčije odgovoril s preprostim stavkom: „Evropa brez Evropske unije bi danes izgledala kot zakrpan tepih različnih držav in državic” - in ne bi imela svoje teže nasproti velikim gospodarskim blokom na ostalih celinah, bi dodali v Primorskem utripu. Italija Umrl je Carlo Ponti V Genovi je v 94. letu starosti umrl italijanski filmski producent Carlo Ponti, soprog Sofije Loren. Njegovo najbolj znano delo je ekranizacija romana Doktor Živago Borisa Pasternaka. Slovenij Makroekonomski kazalci v naši državi so dobri. Gospodarsko stanje je boljše, kot je bilo kadar koli, nam je s TV ekranov sporočil premier Janez Janša, ki že drugo leto vodi slovensko vlado. Visoka gospodarska rast vliva optimizem, v Evropski uniji nas hvalijo in nas postavljajo za zgled drugim. Realna rast BDP znaša 5.6%, bruto investicije v osnovna sredstva so večje za okoli 14%, rast plač zaostaja za rastjo BDP, realna rast javne porabe je za stotinko odstotne točke nižja od rasti BDP, stabilen tolar smo odpravili in prevzeli stabilni evro, inflacija na letni je kljub podražitvam nizka in znaša komaj 2,4%, ali drugače povedano, povprečni življenjski stroški so se povečali samo za 2,4%! Povprečna mesečna neto plača je lanskega oktobra znašala 181.913,00 SIT (759 evrov) in je bila realno višja za 2,3%. Povprečna starostna pokojnina je oktobra 2006 znašala 125.970,00 SIT (526 evrov) in je bila v primerjavi z desetimi meseci v letu 2005 višja za 4%. Manj naj bi bilo tudi brezposelnih oseb, so pa problemi povsem drugačni; zaposlovanje delavcev za kratek čas in nepodaljševanje pogodb. Takšna “fleksibilnost” pa prinaša strah med delavske vrste. V evropskem merilu Slovenija niti ne kotira tako slabo. BDP na prebivalca je v letu 2005 znašal 22.400 dolarjev, kar nas med 25 članicami (od 27) uvršča na 16. mesto. Statistika rada kaže povprečja S tem pa je križ. Nekdo je zelje, dmgi meso, v povprečju pa jesta segedin golaž. Prav zato predvsem tisti Slovenci, ki živijo na pragu revščine in ne zmorejo plačevati osnovnih obveznosti, pravljicam o čudoviti gospodarski rasti Slovenije preprosto ne verjamejo. Tudi ne, kako je mogoče govoriti o tako nizki inflaciji, če pa iz dneva v dan opažajo višje (tudi zaokrožene) cene in to prav najnujnejših življenjskih artiklov. Pri tem prednjačijo kajpak tudi banke s svojim novimi “evrskimi" storitvami. Če na primer s plačilnim nalogom BN02 plačate 500 SIT prispevkov vam bodo v Banki Koper zaračunali po novem 550 SIT provizije, še pred uvedbo evra 490 SIT. Za Slovenijo, ki se je popolnoma vključila v evrsko območje velja, da ni več osamljeni otok in bo še kako čutila ali bila odvisna od gospodarskega stanja v Evropi. Ugodni kazalci, ki smo jih dosegli v zadnjih dveh treh letih so resda dobra osnova, niso pa nikakršno zagotovilo, da se bo ugodna rast tudi nadaljevala., zato ne bo časa za spanje. Če je takrat, ko smo imeli lastno valuto prišlo do neuravnoteženega razmerja med blagovnimi in denarnimi fondi smo pač lahko natisnili nekaj novih bankovcev (in tvegali inflacijo), sedaj pa to ni več mogoče. Tudi tečajno politiko bodo uravnavali in sprejemali v centralni evropski banki v Frankfurtu. Evropska unija vse bliže nekakšnemu revnemu povprečju Evropska unija postaja močan in zgleden zaokroženi gospodarski prostor, ki pa se nevarno zapira. Zaradi številnih raznolikosti ter nekaterih nerešenih vprašanj kot so nesprejetje nove ustave za Evropo, počasnost graditve sistema kontrole na zunanjih mejah EU, ovir glede pretoka delovne sile, rasti zunanjega dolga pri posameznih "bogatih” članicah (Italija, Nemčija), slabših izvoznih rezultatov v “tretji svet”, zviševanja DDV (Nemčija s 16 na 19%), državnega protekcionizma in podobnih novih prijemov, ne more zaživeti kot bi si želela. S pristopom Bolgarije in Romunije 1. 1. 2007 bo EU štela že 27 članic, ki pa so si silno različne glede temeljnih makroekonomskih parametrov; inflacije, rasti BDP, življenjskega standarda njihovih prebivalcev, brezposelnosti, jezika in kulture. Vstop dveh relativno revnih držav v EU (Bolgarija ima 8,8 milijona prebivalcev, Romunija 22,8 milijona), bo posredno finančno udaril tudi Slovenijo, ki je verjetno že prestopila 75 - odstotni prag povprečja BDP EU. To pomeni, da ne bomo več deležni tolikšne pomoči iz še živečih treh skladov, zlasti ne iz strukturnega oziroma iz tega izvirajočega ekonomsko socialnega. Tako obstaja resna nevarnost, da bo Slovenija verjetno že leta 2007, ko bo v EU zaživela nova finančna perspektiva za obdobje 2007 - 2013 (sedemletni proračun EU znaša 864 milijard evrov), postala neto plačnica, kar pomeni, da bomo v bruseljsko blagajno več plačevali kot pa iz nje dobili. Morda pa bo finančni minister dr. Bajuk te navedbe zanikal? Evropska unija bo, predvsem zaradi nesprejetja ustavne pogodbe za Evropo, zašla v institucionalno krizo in s tem v zvezi tudi širitveno krizo, kajti s pristopanjem gospodarsko revnih članic se niža tudi povprečna gospodarska moč EU vključno z zmanjševanjem povprečne rasti BDP, čeprav bi praviloma mora biti drugače. Probleme s Hrvaško je treba reševati po evropsko Polnopravno članstvo naše južne sosede v EU bi Sloveniji samo koristilo, vprašanje pa je katerega leta gospodovega se bo to zares zgodilo. Hrvaška zaradi svojega ekonomskega stanja in zunanjega dolga ne izpolnjuje znamenitih pet konvergenčnih kriterijev. Res pa je, da je pred kratkim v procesu pristopnih pogajanj že odprla tri pomembna poglavja, ne ve pa se kdaj jih bo lahko zaprla. Predvsem pa Hrvaško, tako kot vse bodoče nove članice EU, čaka najprej povabilo v NATO - in šele potem se ji odpre pot v Bruselj. Tudi v Sloveniji ni bilo nič drugače? Pridruževanje Hrvaške se bo iz različnih razlogov zavleklo vse do leta 2010/2011. Morda tudi zaradi napovedane enostranske uvede vzpona ali revščine? Slovenija se je s prevzemom evra 1.1. 2007 dokončno postavila na zahtevni in konkurenčni evropski trg, odpovedala se je lastni denarni in tečajni politiki, vse pa tudi kaže, da bo kmalu postala tudi neto plačnica v proračun EU. ekonomsko-ribolovne cone na Jadranu leta 2008, kar naj bi veljalo tudi za članice EU, torej tudi za Slovenijo. Sicer pa naj povemo, da sta se Romunija in Bolgarija pripravljali na sprejem v EU kar celih 11 let! Evropsko naravnane politične sile na Hrvaškem bodo imele veliko dela s prepričevanjem Hrvatov, da sta prevelik nacionalni naboj lahko neevropska ravnanja lahko celo škodljiva. Kaže tudi, da bo leto 2007 odločilno tudi za urejanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško glede nedorečene meje na kopnem in na morju in bo hočeš nočeš po dolgih letih postalo tudi evropsko vprašanje. NATO in EU Iz številnih spoznanj o širitvi EU lahko povzamemo, da je politika širitve EU tesno povezana s politiko širitve Nata in skozi to tudi do vedno večjega vojaškega približevanja ruskim mejam. Zlasti, če se bo za članstvo v EU odločila tudi Ukrajina. Schengenski režim tudi v Istri V naši državi bodo leta 2007 potekale pospešene priprave na vzpostavitev schengenskega režima na zunanjih mejah EU, torej tudi na naših sedanjih obmejnih območjih proti Hrvaški, kjer pa še danes ne vemo kateri košček ozemlja sodi k Sloveniji in kateri Hrvaški. Zaradi še vedno nedorečene meje na kopnem in na morju v Istri ter vprašanja jurisdikcije v treh zaselkih (Bužin, Škudelin in Mlini), ki so na Slovenskem - in tudi zaradi določitve strožjega režima na meji deloma že v letu 2007, dokončno pa spomladi 2008, bodo odnosi s Hrvaško glede »urejanja nekaterih odprtih vprašanj«, dosegla svoj višek. Ko so gospodje notranji ministri v Schengenu (malo mestece na obmejnem območju Luksemburga) pripravljali teze o politiki zunanjih meja EU v Sloveniji še vedeli nismo kako bo to v resnici funkcioniralo. Schengenski režim bodo najbolj opazile države nečlanice EU, pa ne le zaradi strožjih pregledov na meji, pač pa tudi zaradi uvoznih dovoljenj, saj je povsem jasno, da se Evropska unija s Schengenom deloma tudi zapira v svoj birokratko-politični evropski krog. Zadeve s schengenskim režimom, torej varovanjem zunanjih meja E_U niso tako preproste kot si mislimo. Če boste na primer plavali iz Portoroža v Kanegro, kjer ni schengenskega prehoda, vas lahko preprosto aretirajo in kaznujejo zaradi ilegalnega prehoda evropske meje, pa čeprav ste se tam znašli samo v kopalkah. Tako je pač z zunanjimi mejami EU. Te bodo strogo varovane, notranje pa v celoti odpravljene. To pomeni, da že v letu 2008 na Škofijah ne bo več mejnih policistov. V Sloveniji uvod v II. stopnjo lokalne samouprave Na domačem torišču se bomo leta 2007 končno začeli bolj resno ubadati z reorganizacijo lokalne samouprave in pripravami na ustanovitev pokrajin po evropskem vzoru, pri tem pa bodo zagotovo kratko potegnile - in postale precej manj pomembne - občine. Ob tem bomo priča narasle »samoupravne« birokracije na II. stopnji, kjer izvoljeni funkcionarji in pokrajinski svetniki kar nekaj časa ne bodo vedeli kaj naj počnejo, vmesni deli ali členi občin na najnižji stopnji (KS, četrtne in območne skupnosti) pa se bodo naenkrat znašli v še bolj čudnem položaju tudi glede tako imenovanega prisilnega prenosa pristojnosti. Nadvse pomembno bo, kako bo država zares uresničevala znameniti 143 člen ustave, ki govori o tem, da je pokrajina samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena. Da bi lahko komu kaj dalije treba drugemu vzeti. Vprašanje je, ali nas bo razdruževanja državnih pristojnosti v končni obliki stalo veliko več kot pa bomo od tega imeli koristi. Konec pospešene rasti BDP in novo zadolževanje? Če smo se v letu 2006 lahko pohvalili z nekoliko višjo rastjo BDP, se bo ta, če ne bo relevantnih investicij, upočasnila. Zaradi tihega zaokroževanja cen navzgor - tudi zaradi uvedbe evra - se bo ekonomski položaj aktivnega prebivalstva, pa tudi upokojencev, poslabšal. Še naprej se bodo večale razlike med bogatimi in revnimi, zato se bomo vedno bolj ozirali po socialni državi, ki pa nam bo hvaležnost vračala z novimi vrstami davkov - da bi lahko tudi sama preživela. Nemčija, ta zaenkrat še vedno najmočnejša gospodarska sila v Evropi, glede nizkih davkov ni vzdržala. Kot že rečeno je bila pred nedavnim prisiljena dvigniti stopnjo DDV s 16 na 19 odstotkov! Vsak Slovenec v povprečju zadolžen za 300 evrov Slovenci se bomo še nekoliko bolj zadolževali, seveda z evri. Če drži podatek naj bi znašal notranji dolg okoli 1000 milijard tolarjev in se bo zagotovo še povečeval in kar nekam nevarno je, da bo celo presegel zunanji državni dolg. Vsak Slovenec naj bi bil povprečno zadolžen za okoli 300 evrov. Velike priprave na predsedovanje EU in predsedniške volitve Med pomembnejše dogodke v letu 2007 štejemo tudi priprave Slovenije na predsedovanje Evropski uniji v prvem polletju 2008 in volitve novega predsednika države. Dr. Drnovšek ne bo več kandidiral, morda bomo prvič v Sloveniji izvolili predsednico. Franc Krajnc Uteufe Sindikati niso pozabili na delavce Konfederacija sindikatov 90 Slovenije opozorila ne primere slabe prakse ravnanja z delavci. Za pomoč stavkajočim delavcem v izolskem Mehanu zbrali 1,5 milijona tolarjev. Dogodki, povezani s sindikalnim bojem proti kršitvam delavskih in človekovih pravic v izolskem “Mehanu” in “Mehanotehniki”, sedaj Tehniki d.o.o., se zadnje mesece vrstijo po tekočem traku. Kljub temu, da je stavka prekinjena za nedoločen čas in je večina delavcev doma na izrabi presežka ur ali letnega dopusta, sindikalne aktivnosti v tovarni oziroma zaradi okoliščin zunaj njenih zidov, nikakor ne mirujejo, delavci pa niso pozabljeni, tako kot to nekateri zlonamerni ali slabo podučeni posamezniki predstavljajo javnosti, piše Boris Mazalin, predsednik KS 90 Slovenije. Delavci, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, imajo zagotovljenega pravnega zastopnika, članice konfederacije pa so decembra na pobudo OSO-KS 90 sprožile solidarnostno akcijo za pomoč stavkajočim, v kateri so zbrali preko 1,5 milijona SIT sredstev , ki so jih pred božičnimi prazniki nakazali stavkajočim članom ter jim tako vsaj nekoliko omilili finančne težave zaradi izpada dela že tako bornih plač. “Primer omenjene tovarne ostaja tudi v tem letu argument in opozorilo našega sindikata, ko nam iz vladnih in delodajalskih krogov ponujajo ideje nekakšne vame fleksibilnosti ali fleksibilne varnosti delovnih mest”, poudarja Boris Mazalin. Sindikati, organizirani v Konfederaciji 90, od organov oblasti in delodajalcev zato v letu 2007 kot predpogoj pred iskanjem nekih novih še nejasnih rešitev delovne zakonodaje pričakujejo predvsem to, da bodo z ustreznimi ukrepi poskrbeli, da se dogodki, nevredni deklarirane stopnje razvoja družbenih in delovnih odnosov pri nas, ne bodo mogli več ponavljati. Mehano je le eden od poznanih primerov slabe prakse, a še zdaleč ne edini. dobrodošl" Novoizvoljeni predsednik Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič je nekdanje najemnike male sejne sobe št. 3 na sedežu KS v Luciji Obala 105-107 je pisno pozval naj izpraznijo arhiv in druge stvari v omarah, ker želijo sobo malce olepšati. Poziv je bil pri lucijskih borcih razumljen kot enostranska odpoved dolgoletne gostoljubnosti, kar so povedali tudi na prednovoletnem srečanju v lucijski Taverni. Nekateri člani lucijske borčevske organizacije so nas opozorili, da jim je novi predsednik Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič odpovedal gostoljubje, ki so ga uživali dolga leta, ko so se lahko brez plačila najemnine sestajali v prostorih KS in tam imeli shranjeno tudi določeno gradivo. Zadevo smo preverili in ugotovili, da so poziv za izpraznitev arhivskega gradiva in drugih stvari v omarah v mali sejni sobi št. 3 poleg Krajevne organizacija ZB Lucija prejeli tudi Rdeči križ Piran, Društvo balinarjev Lucija, Emica Pahor, in DeSUS Piran. Predsednik KS Mišič v pisnem pozivu omenjenim društvom in posameznikom v uvodu sporoča, da je bil 27. 12. 2006 na konstitutivni seji Sveta KS Lucija on izvoljen za predsednika Sveta KS, za podpredsednico pa Gordana Maher. “Ker bi Svet KS Lucija želel obnoviti in olepšati malo sejno sobo vas pozivamo, da izpraznite arhiv in druge stvari v omarah’’, piše v pozivu. Prav zaradi tega, ker v pozivu ni omenjeno, da bi lahko tam še sestankovali, se bojijo, da se v ozadju skriva namera, da bi se KS Lucija rada znebila brezplačnih najemnikov. KS je samostojna pravna oseba in mora skrbeti za svoje “poslovanje” in se v bistvu mora obnašati kot podjetje, zato so tudi takšni “podjetniški” prijemi kajpak tudi razumljivi, vprašanje pa je, če so etično sprejemljivi, saj smo družbeno premoženje, ki je v lasti občin zgradili prav mi Slovenci -davkoplačevalci s svojimi žulji. “Borcev nihče ne meče ven. Če bodo te prostore za svoja srečanja še potrebovali, jim bomo to tudi omogočili. O morebitni najemnini pa bo odločil Svet KS, nam je povedala tajnica KS Lucija Zorka Kandare, ki ima, odkar je prišel Mišič, veliko dela. Z novim zdravstvenim domom so zelo zadovoljni Gradnja novega objekta - Zdravstvenega doma v Kopru - je potekala izjemno hitro in usklajeno, saj so jo že tri mesece po položitvi temeljnega kamna svečano odprli - in v njej začeli tudi delati. Znano je namreč, da so na otvoritvi javnosti pokazali le zunanjost objekta, ker takrat še ni bil opremljen. Priznanje glavni medicinski sestri. Dan odprtih vrat je tako bil pozneje in sicer 21. decembra 2006, ko so obiskovalcem pokazali nove prostore in predstavili tudi dejavnosti, ki sojih preselili v ta objekt. Te dejavnosti so: Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, Psihohigienski dispanzer, Dispanzer za pljučne bolezni in TBC, Dispanzer medicine dela, prometa in športa, Splošna ambulanta „Intereuropa“, Patronažna služba in RTG slikanje zob. Priznanje Boji Pahor | Zunanji pogled na Zdravstveni dom Koper. <9 Direktor ZD Koper Metod Mezekje na Dnevu odprtih vrat glavni medicinski sestri Boji Pahor izročil priznanje za njeno dolgoletno strokovno in požrtvovalno delo ter uspešno opravljene organizacijske naloge pri gradnji novega zdravstvenem domu. „Priznanja sem se zelo razveselila11, nam je povedala glavna medicinska sestra. Zadovoljno zdravstveno osebje. Metod Mezeg seje ob tej priložnosti zahvalil občinski upravi Koper in še posebej županu Borisu Popoviču, ki je uresničil že dolga leta zastavljeni projekt izgradnje zdravstvenega doma. Kako bo razdeljeno veliko premoženje GZS? Odhajajoče članice GZS dobile potrdila o deležu upravičenj, ki jih ni mogoče unovčiti in prodati, pač pa jih lahko prenesejo nazaj na prenovljeno GZS ali na drugo zbornico. Gospodarska zbornica Slovenije je vsem odhajajočim članicam konec decembra 2006 začela pošiljati potrdila o deležu upravičenj, s katerim pa si poslovni subjekti, ki so bili v prisiljenem članstvu, ne morejo veliko pomagati, ker iz potrdil ni razvidno kolikšen je ta delež v denarju, saj so navedeni le nekakšni čudni odstotki. Kakor koli že, tega deleža ni mogoče spremeniti v denar in dvigniti, unovčiti - prodati. Potrdila o deležu tako imenovanih upravičenj je GZS izdala na podlagi 2. in 4. odstavka 29. člena zakona o gospodarskih zbornicah (UL RS št. 60/06). Izračun temelji na vplačani članarini posamezne članice GZS v razmerju do celotne vplačane članarine vseh članov GZS do vključno 24. junija 2006. Deleži upravičenj so glede na vrednost doslej vplačanih članarin v desetih letih precej različni in so zapisani tudi v tisočinkah odstotka. Na primer: Vaš delež upravičenj v GZS znaša 0,0009874327%. Le koliko je to? Svoj delež upravičenj lahko imetnik, ki je izstopil iz GZS , uveljavi le tako, da ga najpozneje v dveh letih po uveljavitvi zakona o GZS prenese na zbornico, ustanovljeno po tem zakonu. Torej ni nujno, da bivša članica prenese ta delež na novo - preoblikovano GZS. Prenos deleža upravičenj posameznega člana na drugo zbornico je mogoč samo enkrat. Intereuropa: Zasedal bo nadzorni svet V četrtek, 18. januarja 2007, bo v Intereuropi d.d. potekala seja nadzornega sveta. Po končani seji bo novinarska konferenca, na kateri bo podrobneje predstavljena celotna vsebina seje nadzornega sveta. Mag. Andrej Lovšin, predsednik uprave Intereurope d.d., bo nadzornemu svetu v imenu celotne uprave podrobneje predstavil stališča družbe glede tem, ki jih je g. Anton Može, član nadzornega sveta Intereurope, v preteklih dneh izpostavil v javnosti. Uprava družbe Intereuropa je na svoji seji uprave ponovno preučila vso dokumentacijo, vezano na posamezne izpostavljene teme. Vsi dokumenti potrjujejo strokovnost in odgovornost dela uprave Intereurope, zato bodo najprej predstavljeni nadzornemu svetu, kasneje pa bodo sklepe četrtkove seje nadzornega sveta podrobneje predstavili tudi medijem. Damjana Jerman Vodja službe za odnose z javnostmi Proti kalvariji gradnje doma upokojencev Piran Problemi za skrb ostarelih se pojavlja v naši občini že pred začetkom 60. letih prejšnjega stoletja. Praktično do tedaj je bilo le malo starejših (umrli med vojno in emigracija). Nekaj, menda 10 do 15 varovancev, je prebivalo v piranskem samostanu nasproti nekdanje stare bolnišnice. V času prejšnjega režima je občina Piran z gradnjo priključka k domu upokojencev v Izoli pridobila 80 ležišč za oskrbo starejših varovancev, kar je zadostovalo do leta 1985. Po tem letu so bile potrebe po negi vedno večje. Sedaj imamo 140 oskrbovancev razporejenih po vsej Slovenji. V izolskem domuje na čakalni listi več kot 150 čakajočih. Občinska organizacija DeSUS Piran je leta 1998 sklicala okroglo mizo na temo gradnja doma upokojencev v Piranu. Vabljene so bile vse politične organizacije društva in socialne ustanove. Soglasno sta bila sprijeta naslednja sklepa: 1) .Gradnja doma upokojencev je nujna. 2) .Naj se izdela analiza potrebnih kapacitet doma do leta 2020. Analizo sta izdelala dr. Božidar Opara in Ljubo Klanjšček, direktor izolskega doma upokojencev. Iz analize je razvidno, da so potrebe naše občine Piran do leta 2020 za 150 oskrbovancev. Celotno gradivo je bilo dano občini. Občina se je javila na razpis za pridobitev koncesije za gradnjo doma leta 2000, a ni bila izbrana. Leta 2004 je občina praktično imela koncesijo že v roki, a volitve so zopet preložile pridobitev koncesije. Pridobili smo jo šele leta 2006 z vsemi spremembami, ker država ne sodeluje več pri financiranju gradnje, določila pa je, daje skrajni rok dokončanja (s podaljškom 3 mesecev) marec 2008. Občina je izdelala finančno konstrukcijo in časovni plan gradnje. V kolikor do konca marca2008 ne bo začela sprejemati oskrbovance, zgubimo koncesijo! Zakaj sem to zapisal? Zato ker so že nekateri gradbeni lobiji med volilno kampanjo nakazovali kakšna velika škoda je take lokacije za dom. Z gradnjo kakšne depandanse ali apartmajev bi krasno zaslužili, saj se taka gradnja prodaja za med. Mar ne? Potreba po domu za starejše občane izključuje vsakršno nadaljnje izigravanje, spremembo lokacije in zamik začetka gradnje. Vsak človek si želi umreti doma v krogu svoje družine in v svoji okolici, kjer je delal in živel. A življenje je kruto in veliko število ljudi je primorano iskati nego v domu. Zamislite si, da ste tukaj rojeni, umrli pa boste v Slovenski Bistrici, daleč od svojcev in svojega kraja. KAKŠNA TRAUMA. P. G. -sli ■ 'W ////////////////////////////////// jz KRAJEVNIH SKUPNOST? /////////////////////////////////y Novi člani svetov osmih Krajevnih skupnosti v Občini Piran so se že novembra seznanili s poročilom Občinske volilne komisije o rezultatih volitev 22. 10. 2006. Vsi sveti so že konstituirani, izvolili so predsednike in namestnike predsednikov sveta KS ter ponekod tudi že začeli delati. KRAJEVNA SKUPNOST LUCIJA Predsednik Sveta KS Lucija je Gašpar Gašpar Mišič Prva konstitutivna redna seja sveta KS Lucija je bila 27. 11. 2006, na kateri so se zahvalili dosedanjemu predsedniku dr. Petru Bossmanu, ki mu je potekel mandat. Novoizvoljeni 7-članski Svet KS Lucija: Gašpar Gašpar Mišič, Gordana Maher, Marko Tancer, Bojan Jerman, Irena Argentin Novak, Alen Radojkovič in Bogdan Lulik. Predsednik: Gašpar Gašpar Mišič Podpredsednica: Gordana Maher Tajnica KS Lucija je Zorka Kandare. Kandidata za predsednika Sveta KS Lucija sta bila dva: Gašpar Gašpar Mišič (predlagatelj Marko Tancer) in Bogdan Lulik (predlagatelj Alen Radojkovič. S šestimi glasovi za in enim proti je bil izvoljen Gašpar Gašpar Mišič, kije za podpredsednico sveta predlagal Gordano Maher. Za njegov predlog so glasovali vsi člani Sveta KS. Svet Krajevne skupnosti Lucija je na L konstitutivni seji sprejel tudi tri sklepe: - naj se preuči možnost, da se hitra cesta v delu od vozlišča pred predorom (priključek Lučan) usmeri oziroma izvede še bolj vzhodno in sicer za ali med obstoječe objekte obrtne cone in se nato ob vznožju vinjolskega hriba nadaljuje do predvidenega rondoja, z namenom, da se oddalji od stolpičev Čokove in Liminjanske ulice. - izgradnja hitre ceste Koper - Dragonja (šmarska cesta) naj se izvaja prioritetno ali vsaj hkrati s hitro cesto Jagodje - Lucija, ker naj bi ta prevzela večji del tranzitnega prometa za Hrvaško. O hitri cesti Koper -Dragonja so tudi že veliko pred volitvami razpravljali krajani Lucije na javni obravnavi. - Lucija naj se preimenuje v Sveta Lucija - Santa Lucija. Predsednik sveta Kas Lucija Gašpar gašpar Mišič je na seji sveta dal pobudo, da bi se naselje Lucija ponovno preimenovalo v Sveta Lucija - Santa Lucia. O njegovi pobudi, ki je bila z zanimanjem sprejeta, bo svet razpravljal na eni izmed prihodnjih sej. Od 15. januarja 2007 dalje že plačujemo storitve in blago v Sloveniji izključno v evrih. Tolarje (če jih še imamo) lahko poslej, vse do 1. marca 2007, brezplačno polagamo v bankah, kjer nam jih bodo tudi brezplačno zamenjali v evre. Kaže, da prehod na evro, razen manjšega zaokroževanja cen navzgor, ni prinesel težav. V prvih dneh januarja so se gostinci morali spremeniti v banke za evro, zlasti ko je gost plačal kavico z velikimi tolarskimi bankovci. S 1. januarjem 2007 je torej evro postal naše zakonito plačilno sredstvo. Zadnji dan plačilnega prometa v bankah je bil 29. december 2006, prvi redni plačilni dan v bankah pa 3. januar 2007. Bankomati so na Silvestrovo, tako kot je bilo ponekod napovedano, pred polnočjo za uro ali dve obmolknili, banke pa so jih nato vključevale postopoma. Velike gneče pri iskanju nove valute ni bilo, pa tudi pretiranih zapletov ne. Res pa je, da so bile nekoliko daljše vrste pri blagajnah, evro pa nam je prinesel tudi podražitve, ki jih bomo občutili nekoliko pozneje, vendar v Sloveniji ne bomo doživeli “podražitvenega šoka” kot so ga pred nami Italijani in Nemci. Manj bo raznih preračunavanj, valutnih razlik, provizij in podobnih ovir ali težav, ki so jih imela doslej naša v poslovanju s tujino. Vedeti pa moramo, da je evro resda osrednja skupna valuta, še zdaleč pa ni edina. Naj nižja plača v Sloveniji le za las presega 500 evrov, zato bomo vsak evro skrbno obrnili in veliko bolj kot doslej cenili tudi kovance. Prav zato bo evro v rokah slabo plačanih delavcev bolj žvenketal kot šelestel. Največ dela s pripravami na poslovanje z evrom so, kot smo že poročali, imele komercialne banke, ki so v večini primerov svoje komitente dobro obveščale z dopisi, medtem ko so bili oglasi v medijih (z izjemo NLB) splošni in neuporabni. V bankah so nam avtomatsko - brez dodatnih stroškov - vse tolarske viške (pozitivna tolarska stanja) kot tudi minuse (limit, posojila), preračunali v evre po znanem tečaju 239,640 SIT za evro. Poslovanje na računih poteka od L januarja 2007 dalje izključno v evrih. Banka vam je torej avtomatsko preračunala tolarje v evre, morebitne druge valute pa ostanejo na vašem transakcijskem računu zapisane tako kot so bile doslej. Od 1. do 14. januarja 2007 je bilo obdobje dvojnega obtoka. V tem času smo lahko plačevali blago in storitve z evri in tolarji, vendar so nam morali v trgovinah in drugod, kjer smo kaj kupili s tolarji, vračati razliko izključno le v evrih, da bi tako tolarje čim prej potegnili nazaj v banke, kjer jih pošiljajo na uničenje. Nostalgiki pravijo, da bi jih bilo dobro shraniti. Nikoli se ne ve... V bankah lahko od L januarja do 1. marca 2007 brezplačno polagamo tolarsko gotovino na račune, in tolarje nam bodo avtomatsko zamenjali v evre. Že od 1. decembra pa smo občani lahko v bankah kupovali začetne male pakete evrske gotovine - kovance (12,52 evra za 3000 SIT), vendar je plačevanje s temi kovanci bilo dovoljeno šele na novega leta dan, 1. L 2007. Marsikakšen paketek bo ostal v omari za spomin na prve evre - kovance s slovenskimi simboli. Pozorni moramo biti tudi na nove posebne položnice, posebne nakaznice, plačilne naloge, čeke in menice za plačevanje ali unovčevanje z zapadlostjo po L L 2007. Podjetja bodo računovodske izkaze za leto 2006 sestavila v tolarjih in tako bodo sestavljena tudi poslovna in statistična poročila. Poslovnim partnerjem oziroma našim kupcem poslej pošiljamo fakture v evrih (če ni drugačnega dogovora dogovorjeno), slovenski tolar pa je šel v pozabo. Če ste kupcu ali poslovnemu partnerju poslali fakturo za opravljene storitve ali prodano blago v decembru 2006 z rokom plačila v letu 2007, ste morali na fakturi ob tolarskem znesku napisati tudi znesek v evrih, ki mora biti tudi plačan v evrih. Plače in povračila stroškov za december 2006, kijih prejmemo v letu 2007, morajo biti izplačane v evrih. Breda Krajnc „Hitro smo se privadili in tudi blagajne so odlično delovale", so nam na novega leta dan povedali gostinci v kavarni Central v Grand hotelu Palače v Portorožu. V Sloveniji so zaprli že 80 menjalnic, nekatere pa so se pravočasno preusmerile v druge dejavnosti. Takoj po uvedbi evra so zaprli menjalnico pri pošti v Luciji. Podobna usoda pa čaka tudi menjalnico v Izoli in Kopru. Menjalnice v Sloveniji so doslej še nekako shajale z menjavo valut, takoj po uvedbi evra, 1.1. 2007, pa so se stvari obrnile na slabše. Poslovanje je v večini krajev, razen morda v velikih obmejnih nakupovalnih centrih v bližini Hrvaške, postalo nerentabilno, kar kaže tudi napis na vratih nekdanje menjalnice Diana Car v Luciji. Okrogla miza o udeležbi starejših občanov v cestnem prometu Policijska postaja Piran bo v četrtek. 18. 1. 2007 ob 15. 30 uri, v prostorih Krajevne skupnosti Piran, v sodelovanju z Društvom upokojencev Piran organizirala okroglo mizo na temo: »UDELEŽBA STAREJŠIH V CESTNEM PROMETU«. Preventivna aktivnost sovpada z izvajanjem nadzora nad pešci kot najšibkejšimi in najranljivejšimi udeleženci v cestnem prometu. Policisti ugotavljajo, da v to skupino udeležencev sodi največ starejših občanov, ki sami ne upravljajo s prevoznim sredstvom. V letu 2006 smo na cestah, ki jih območno pokriva PP Piran, obravnavali dve prometni nesreči s hujšimi posledicami (smrtni žrtvi), v katerih sta bila udeležena pešca. Zadnji primer se je zgodil v nočnem času na najbolj prometno obremenjeni cestni komunikaciji. Žrtev prometne nesreče ni uporabljala nobenih odsevnih znakov, svetlečih oblačil ali svetilke. Policisti pri nadzoru cestnega prometa ugotavljajo, da pešci premalo storijo za svojo varnost. Policisti ugotavljajo tudi, da so starostniki bolj izpostavljeni kot žrtve kaznivih dejanj, poleg tega podoživljajo kazniva dejanja v njihovi okolici in so v strahu zaradi svoje osebne varnosti in premoženja. Zaradi tega je namen okrogle mize osveščanje starostnikov in posledično svetovanje o ukrepih, s katerimi lahko bistveno zmanjšajo možnost, da si storilci izberejo prav njih kot žrtve. Na okrogli mizi poleg predstavnikov PP Piran sodelujejo še predstavniki Centra za socialno delo Piran, Svet za preventivo v cestnem prometu Občine Piran, Zdravstveni dom Piran, predstavniki KS in ostale institucije, ki se ukvarjajo z varnostjo. Umrl je Bruno Žal seje zgodilo kar smo napovedali v prejšnji številki našega časopisa, da bo znani 53-letni Bruno iz Sečovelj nekoč ostal pod avtomobilskimi kolesi. Vse bolj zapuščen je hodil kar po sredini cestein se izpostavljal nevarnosti. Ljudje so govorili, da to počne zavestno in se meče pred avtomobile, da bi pridobil kakšno odškodnino. V Sečovljah ga je povozil hrvaški državljan. Bruna so odpeljani! v izolsko bolnišnico, kjer je umrl. Ljubljana Dobrodošlica evru in pohvale Sloveniji Najvišji predstavniki EU, predsednik Evropske komisije Jose' Manuel Barosso, evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia in evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik so se 15. 1. 2006 ob 17.00 uri v Cankarjevem domu udeležili slovesnosti ..Dobrodošlica evru". Slovenija je bila deležna veliko pohval, tudi na novinarski konferenci. Še prej, ob 16.30, so v Cankarjevem domu odprli razstavo Denar v regiji skozi zgodovino. Novinarske konference seje udeležil tudi predsedujoči evroskupini, predsednik vlade Velikega vojvodstva Luksemburga, Jean Claude Juncker. Predsednik vlade Janez Janša in minister za finance Andrej Bajuk sta je gostom iz EU priredila svečano kosilo. ■ Ugotovitveni sklep o izvolitvi Tomislava Klokočovnika za župana Občine Izola (16 za, 6 proti) je bil sprejet na izredni seji občinskega sveta, 11.1. 2007, Kristanov trg 1 v Izoli. Predsednik občinske volilne komisije Moj mir Suhar poroča o sklepih komisije o izvolitvi Tomislava Klokočovnika za župana Breda Pečan je na seji kot kaže neuspešno opozarjala na številne nejasnosti in pravne nedoslednosti, kar misli izpodbijati, zato se je že pritožila zoper Poročilo o izidu drugega kroga volitev za župana Občine Izola. Zaradi nejasnosti zakonodaje o lokalnih volitvah je vložila tudi ustavno pritožbo, po prejemu sklepa Občinskega sveta pa se bo, kot je napovedala, pritožila tudi na upravno sodišče, ki po njenem mnenju napačno trdi, da so edino sprejemljive le žigosane kuverte z glasovnicami poslanimi po pošti iz doma upokojencev in ljubljanskega zapora. Kot je znano gre za 11 glasovnic volivcev iz Doma upokojencev Izola in 1 glasovnico iz ljubljanskega zapora, ki jih OVK, ki je sledila navodilu upravnega sodišča, ni upoštevala. Sest svetnic in svetnikov SD ni sprejelo trditve, da so pravno veljavne edinole žigosane kuverte, saj v Sloveniji obstajajo drugačni uveljavljeni načini oddajanja in evidentiranja pošte. Občinska volilna komisija (OVK) je ugotovila, da je 12 glasovnic (11 iz doma upokojencev Izola in 1 od volivca iz ljubljanskega zapora), prispelih po pošti prispelo pravočasno ter da se je glasovanje po pošti opravilo pred dnem, ki je bil določen z razpisom kot na dan glasovanja. OVK je dan po glasovanju , to je 13. 11. 2006, osebno na izolski pošti prevzela prispele glasovnice, prevzem pa je potekal ob navzočnosti predstavnika zaupnika kandidata. Te glasovnice so potem komisijsko odnesli v skrinjo OVK na sedež občine. V tem pogledu je bilo vse O.K. Upravno sodišče presodi, da morajo biti na kuvertah poštni žigi. Le kdo bi pomislil, da prevzemna poštna knjiga ne velja! Zadeva pade, Tomislav Klokočovnik je izvoljen s 6 glasovi razlike. Pritožnica Breda Pečan sedaj pričakuje, ali bo ustavno sodišče razsodilo, daje bila volivcem v Domu upokojencev Izola kršena aktivna volilna pravica in bo naložilo upravnemu sodišču kakšen popravek. Na primer, da poštni žig, ki ga ni bilo na kuvertah (poštnina plačana pri pošti 6310), res ni edino, kar splošno lahko velja? Izjemno pomembno se tudi zdi, kakšno mnenje o izolskih volitvah so si, po vsem tem kar seje dogajalo, ustvarili Izolani in ali so res razklani na dvoje? Sedaj tudi kadrovske zadeve 2. redno sejo izolskega občinskega sveta je za 18. januar ob 16.00 uri sklical namestnik župana Anton Juriševič, a vodil jo bo že novi župan Tomislav Klokočovnik, ki je po ugotovitvi občinskega sveta na izredni seji, 11.1. 2007, daje on novi župan Občine Izola, funkcijo prevzel takoj, naslednji dan pa se je vselil tudi v pisarno sedaj že bivše županje Brede Pečan. Na seji bodo imenovali delovna telesa občinskega sveta - odbore in komisije, župan bo pa v skladu s pravili kmalu imenoval tudi svoja, verjetno dva, podžupana. Profesionalni podžupan bo kot vse kaže Darko Grad, kije že sedaj desna roka Tomislava Klokočovnika, kajti srčni kirurg bo še naprej tudi operiral. Službo in funkcije na občini si obetajo tudi še nekateri drugi. Na primer Alojz Zorko (bo direktor občinske uprave?), občinski svetnik in inšpektor Zadel (verjetno bo direktor Komunale), veliko zaslug v predvolilni kampanji pa imata tudi svetnika Krebelj, ki ja županja obtožuje nesramnosti, in svetnik Mulec (LDS). Občinski svet bo imenoval tudi Nadzorni odbor Občine Izola., dva predstavnika lokalne skupnosti v Svet Centra za socialno delo, štiri predstavnike ustanovitelja v Svet JZ Center za kulturo, šport in prireditev Izola ter tri predstavnike ustanovitelja v Svet JZ Zdravstveni dom Izola. Na izredni seji Občinskega sveta Občine Izola, 11. 1. 2007, v Izoli je za ugotvitveni sklep OVK, torej za Klokočovnika, (od 22 prisotnih) glasovalo 16 svetnic in svetnikov (med njimi tudi pripadnika italijanske narodnosti, in oba svetnika Desusa), proti ugotovitvi OVK pa je glasovalo 6 svetnic in svetnikov SD. Seja izolskega občinskega sveta seje na trenutke spreminjala v sodni senat. Po izredni seji občinskega sveta je novega župana na cesti pričakalo nekaj znancev in prijateljev ter mu čestitalo. Izgredov ni bilo. Bivši začasni župan Anton Juriševič je po izredni seji med prvimi čestital Tomislavu Klokočovniku. Breda Pečan v krogu svetniške skupine SD, začasnega župana DeSUS in odvetnika napoveduje pritožbo. Odvetnik Franci Matoz odhaja zadovoljen, senca dvomov o legalnosti izolskih volitvah pa ostaja. Novemu županu je po seji občinskega sveta čestitala tudi nekdanja kandidatka za županjo Celestina Krajcar in s seboj prinesla steklenico rdečega. V soboto in nedeljo, 20. in 21. januarja 2007 bodoče mladoporočene ponovno vabimo na 2. razstavo in idej POROČNA PRAVLJICA - vse za poroko na enem mestu, ki se bo odvijala v kongresnem centru hotela Slovenija v Portorožu. Na razstavi bo sodelovalo preko 40 razstavljavcev oz. ponudnikov poročnih storitev (oblačila, dodatki, zlatarji, fotografi, snemalci, darilni program, turistične agencije, kozmetika, ...). Na razstavi se bo predstavila tudi blagovna znamka Life Class z vsemi svojimi storitvami. Na enem mestu bodo torej bodoči mladoporočenci dobili celoten vpogled v ideje in smernice prihajajoče poročne sezone in si tudi ogledali vse možnosti, ki jih ponujajo ponudniki poročnih storitev. Vstop na razstavo je brezplačen, potekala pa bo v soboto in nedeljo, od 10.00 do 18.00 ure. V okviru dogodka bo potekala tudi razstava poročnih fotografij “Slovenija - med Benetkami in Dunajem”, priznanega fotografa Miloša Horvata, kije v sodelovanju s cenjenim ameriškim fotografom Davidom Becksteadom v Sloveniji posnel serijo poročnih fotografij. Predavanja: Dvorana Colombo: Sobota od 12:00 do 17:45 V soboto, 20.1., bodo v dvorani Colombo potekala predavanja, kjer si bodo bodoči mladoporočenci lahko pridobili natančne informacije glede organizacije porok in poročne ponudbe v LifeClass Hotels&Resorts. Ob zaključku razstave prirejamo tudi gala modno revijo poročnih oblek, ki bo potekala v nedeljo, dne 21.01.2007 ob 18.00 uri. Ker je modna revija namenjena predvsem bodočim nevestam in ženinom ter je ogled modne revije možen na podlagi brezplačnega vabila, ki si ga zainteresirani lahko pridobijo pri organizatorju razstave, preko e-pošte: info@misson.biz. Domen Misson Obalni župani vsako leto na novega leta dan obiščejo porodnišnico v izolski Splošni bolnišnici, čestitajo in obdarujejo mamice. Letos, 2. januarja, so jim čestitali piranski župan Tomaž Gantar, koprski podžupan Jani Bačič in izolski namestnik župana Anton Juriševič. Prvi je privekal na svet deček Žan 1.1.2007 ob 6.24, tehtal je 3770 gramov. Srečna mamica je Vesna Razgoršek iz Obzidne ulice v Piranu. V izolski bolnišnici so zadovoljni, ker se uresničuje dolgoročna želja, da bi se rodilo letno več kot 600 otrok, vendar je padec še vedno zaznaven. Leta 2004 se je rodilo 628 otrok leto pozneje 614 otrok v letu 2006 pa 602 otroka. Župani so bili vsi zadovoljni. Zadnji novorojenček v letu 2006 je bil Koprčan, prvi v letu 2007 Pirančan oba pa sta se rodila v Izoli. Piranski župan Tomaž Gantar čestita mamici Vesni Razgoršek. Foto: Primorski utrip Z dobro popotnico v leto 2007 Začelo se je s tradicionalnimi prednovoletnimi sprejemi, rajanji na trgih in novoletnim ognjemetom v deževnem Portorožu. Večerje okronala Nuša Derenda, ki je najprej pela na portoroški ploščadi potem pa se je glasbena skupina preselila v Grand hotel Palače. Med prvimi je bil Metropol Group Mesec prijaznih voščil in želja za leto 2007 se je začel že prvi dan decembra in to v restavraciji Grand hotela Metropol v Portorožu, kjer sta goste pozdravila predsednik uprave Casinoja Portorož Marino Mohorčič in predsednik uprave^ družbe Metropol Group Zorko Žerjal. Po odlični pogostitvi so skupaj nazdravili prihajajočemu novemu letu 2007 s posebnim vinom Gran‘dolce vita in poskusili novoletno torto. Odmevno srečanje v Hotelih Bernardin Eno najbolj obiskanih in tudi odmevnih je bilo prednovoletno srečanje v Grand hotelu Bernardin, kjer so družno proslavili 30. obletnico podjetja. Proslave sta se udeležila tudi predsednik nadzornega sveta podjetja mag. Stane Valant in novi župan Občine Piran Tomaž Gantar, ki je predsedniku uprave Hotelov Bernardin Cedomilu Vojniču izročil faksimile naj starejšega še ohranjenega statuta mesta Piran. Obetavne napovedi Borisa Popoviča Tisoč milj dolgo potovanje, ki se ne ustavi, je na prednovoletnem srečanju številnim povabljenim gostom, predvsem gospodarstvenikom, v gostišču Al Mulino v Bertokih napovedal koprski župan Boris Popovič, ki je v skoraj polurnem govoru nanizal vrsto že uresničenih načrtov in zastavljenih ciljev v letu 2007, oziroma v njegovem mandatu, ki mu ga je zaupalo kar 70, 27% na volitvah prisotnih Koprčank in Koprčanov. Veselo je bilo tudi na Silvestrovo. ..Obrobne zadeve”, ki danes bremenijo Popoviča o domnevni utaji davkov, so kot kaže drugotnega pomena in ne prepričajo poslušalcev njegovih odličnih govorov o svetli prihodnosti Mestne občine Koper pod njegovim vodstvom. V Istrabenzu združili prijetno s koristnim „Spremembe naj bodo na bolje, presenečenja naj bodo prijetna, izzivi v veselje", so zapisali v vabilu Istrabenz, holdinške družbe d.d. na prednovoletno srečanje, ki pa so ga popestrili razglasitvijo novega mladega upa - Darje Janežič, diplomantke Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo v letu 2007 odšla na šolanje v tujino - in tako kot že nekateri izšolani mladi strokovnjaki, prinesla v družbo novo znanje. Istrabenzovi hoteli so bili za novoletne praznike odlično zasedeni, njihovi gostje v Portorožu pa so si lahko, čeprav v dežju, ogledali tudi novoletni ognjemet. V Grand hotelu Palače je gostom veselo zapela Nuša Derenda. Ljudje so darovali za kužke Društvo Jaz sem najboljši je pred supermarketom Tuš v Luciji zbralo okoli 200 konzerv pasje hrane, ki sojih predal predstavnikom Zavetišča za odvržene živali v Sv. Antonu. „Ko sem bil star 5 mesecev so me odvrgli na smetišče. Dobri ljudje so me rešili, a še vedno živim v zaporu in v pomanjkanju. Lačen sem in pozimi me zebe. Prosim te pomagaj meni in mojim prijateljem, ker nas je strah prihodnosti. Saj veš kako končajo potepuški psi“! Mešanček Bobi Tako se ponavadi končajo basni, kakor tudi tale, zapisana na listu papirja s fotografijo mešančka Bobija. Še dobro, da so na svetu dobri ljudje, bi lahko rekli. Na fotografiji Primorskega utripa: Dobri ljudje darujejo konzerve za pse v azilu. V Mestni občini Koper po uspešno zaključenih božično-novoletnih prireditvah že razmišljajo o bližajočem se pustu. Tako je Mestna občina Koper v Uradnem listu RS številka 139/2006, z dne 29.12.2006, pa tudi na spletni strani občine že objavila javni razpis za sofinanciranje prireditve Pustovanje v Kopru 2007. Preko javnega razpisa tako občina išče ustreznega organizatorja prireditve, kateremu bodo za izvedbo prireditve pod razpisnimi pogoji namenili sredstva v višini 8330 evrov (2 milijona tolarjev). Po besedah Tamare Kozlovič iz Turistične organizacije Koper, bo glavna naloga organizatorja pustovanja obogatiti otroški pustni program v Kopru in večerno pustno rajanje, letošnjo novost pa vsekakor predstavlja začetek razvoja povorke v samem mestnem jedru. »Lansko leto so Koper že obiskale nekatere pustne maske s krajevnih skupnosti, v letošnjem letu pa občina upa na še številčnejšo udeležbo na povorki, ki bo letos tudi prvič v organizirani obliki, kar je tudi osnovni pogoj razpisa«, pravi Kozlovičeva in dodaja, da si v Mestni občini Koper želijo oživiti pustne običaje. Razpisna dokumentacija je na voljo na www.koper.si. dodatne informacije pa vsem interesentom lahko posreduje Turistična organizacija Koper. Mi I W Piranski statut iz leta 1384 V ponedeljek, 11. decembra 2006, je župan Občine Piran Tomaž Gantar v dvorani Domenica Tintoretta v občinski palači 22 slovenskim kulturnim in turističnim ustanovam podelil faksimile statuta piranskega komuna iz leta 1384. V dokumentu izjemne zgodovinske vrednosti so prvi zapisi o politični in upravni organiziranosti piranske občine. Pobudo za natis faksimila je dalo Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem v Kopru. Faksimile (natančen tiskarski posnetek rokopisa) in spremna študija avtorjev dr. Darka Darovca in dr. Janeza Šumrade je bila organizirana v okviru projekta Srce Istre (Heart of Istria), Dediščina in umetnost. Projekt je bil odobren (in financiran) v okviru Pobude Skupnosti Interreg 111 A, Sosedski program Slovenija/Madžarska/Hrvaška 2004 - 2006. Statut iz leta 1384 je najbolje urejen statut Pirana v 14. stoletju, je edini ohranjen izvod. Župan Tomaž Gantar je v pozdravnem nagovoru poudaril, »da smo Pirančani, v primerj avi z drugimi mesti, zelo zgodaj začutili potrebo in željo, da bi svoj način življenja uzakonili in zapisali. Vso pravico imamo, da 8'a fotografiji pred znamenito kopijo statuta: Vojka smo ponosni Štular, Tomaž Gantar in dr. Darko Darovec. na to dragocenost.« Zanimiv je zapis iz statuta kako je bilo treba že v davnih časih ceniti in spoštovati župana. Župan izroča faksimile statuta predsedniku uprave Metropol Group Zorku Žerjalu. Kopija statuta tudi v Izolo. Prevzel jo je Alojz Pečan, direktor G.I.Z. za turizem Izola. Spremembe zakona o omejevanju porabe tobačnih izdelkov bodo verjetno začele veljati sredi leta. Kaditi bo dovoljeno le v posebnih kadilnicah ali na prostem. Kajenje ubija. Če res drži, da so podjetja začela kupovati posebne komore za kadilce, pomeni to še večje zastrupljanje, tokrat le kadilcev, zlasti, če ne bo funkcioniralo zračenje prostora. Kaditi bo prepovedano v vseh gostinskih lokalih(razen na odprtih vrtovih in dvoriščih)Tudi v delovnem okolju bo dovoljeno kaditi le v za to določenih prostorih. Država lahko sprejme še tako krut zakon proti kadilcem, dim si bo že našel svojo pot, pravijo nekateri, ki se ne morejo odvaditi od te pregrehe, ki dokazano škoduje zdravju. Odvisnost od cigaret oziroma zasvojenost z nikotinom s časoma postane psihološki in medicinski problem, saj zaradi kajenja umre mnogo ljudi. Cigareta vsebuje nekaj veliko škodljivih snovi Jutranje kašljanjeježeprvo resno opozorilo, da se na stenah pljuč strastnega kadilca nabira katran in pot do resne bolezni, ne izključujoč raka na pljučih, je vse krajša. Kot smo lahko prebrali vsako leto zaradi bolezni povezanih s kajenje samo v Sloveniji umre nekaj sto ljudi. Cigaretni dim je še posebej nevaren za otroke. Velikokrat so ga prisiljeni vdihavati tudi nekadilci v skupnih prostorih. Pravica kadilca bi se morala nehati s kršenjem pravice nekadilca, a to le redkokdaj velja. Prav zato je zakon več kot potreben. Imeli bomo čista pljuča in čiste prostore - ter veliko več zdravja. Molitveno srečanje pri kužnem znamenju v Mariboru Na mestu današnjega Glavnega trgu v Mariboru so v znak hvaležnosti Materi Božji Mariji, ki je ljudstvo rešila črne smrti - kuge, leta 1681 postavili steber s kipom - Marijino znamenje - in pozneje tudi kužno znamenje v obliki raznih podob. Obeležje je leta 1743 obnovil kipar Jožef Straub. Že veliko let se tam v decembru vrstijo molitvena srečanja in tako je bilo tudi v petek, 8. 12. 2006, ko so se pred kužnim znamenjem zbrali verniki. Molitveno slovesnost je vodil župnik iz stolne cerkve Stanislav Lipovž. Pri zahvalni slovesnosti sodelujejo tudi člani mestnega Prostovoljnega gasilskega društva Maribor. Mladega, verjetno tudi bodočega župnika, so z gasilsko lestvijo dvignili visoko h kipu Matere Marije na vrh stebra, da je lahko ob njej obesil venec. Župnik Lipovž je povedal zanimivo zgodbo zakaj je na glavi kipa Matere Božje Marije venec z 12 zvezdami. Oče EGS (današnje EU) Francoz Robert Schuman naj bi namreč v neki cerkvi opazil, da je na glavi kipa Marije 12 zvezd, pa mu je šinila ideja, da bi te lahko predstavljale simbol iz zastavo Evropske unije. Župnikje rekel, da to ni pravljica pač pa resnična zgodba... Kuga, ki je zaradi svojega strahotnega uničujočega pojava dobila ime črna smrt, je huda nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo z gledalcev na človeka bolhe. Pljučna kuga se širi s človeka na človeka. Povzročitelj je bacil kuge. V obliki pandemije seje v Evropi pojavila že leta 1347 in je vse do leta 1352 uničevala ljudstva celih pokrajin. Kot je znano, ni prizanesla tudi tamkajšnjim krajem. Ljudje so se kuge bali, se zapirali, zaklepali v stanovanja, izogibali so se drug drugega in s strahom opazovali mrtve, ki so ležali vsevprek. Glavni vzrok za pojav in širjenje te smrtonosne bolezni so bile slabe higienske razmere, pa tudi zdravil takrat seveda niso poznali, zato so črno smrt pripisovali božji kazni nad človeštvom. Danes je kuga zelo redek pojav. Na fotografiji Primorskega utripa: Molitveno srečanje pri kužnem znamenju in položitev venca h kipu Matere Božje Marije na Glavnem trgu v Mariboru. STELJE KERS?H3KE 3Ž0L R Koprska 2 Unikatni nakit; ogrlice, uhani, prstani in še veliko drugih ročno Novo direktorico Primorskih novic Suzano Zornada Vrabec, kije prišla iz Luke Koper čaka veliko dela. To je že v kratkem času tretja, ki v tej časopisni hiši poskuša srečo in že bolj podrobno spoznava razmere, ki še vedno niso rožnate. Po naročilu nadzornega sveta (lastnikov) je morala do 10. januarja pripraviti poslovni načrt družbe za leto 2007. Časopis Primorske novice kot naslednik aprila leta 1947 ustanovljenega časopisa Nova Gorica, v bistvu ni slab, zagotovo pa so slabe gospodarske in mora tudi delovne razmere, v katerih ta kolektiv deluje. Stanje lahko pripelje do pobude, da bi se Primorske novice sčasoma bile prisiljene vrniti na stare utečene tire - trikrat tedensko izhajanje. Zato bo zelo zanimivo, kaj predlaga nova direktorica. Prehod na dnevnik je bilo malce naivno dejanje bivšega vodstva, čeprav je treba vedeti, da so bili lastniki (Banka Koper, Luka Koper, Intereuropa, Dnevnik, ...) seznanjeni z dejstvom, da bo projekt prehoda Primorskih novic na dnevno izhajanje vsaj tri leta prinašal izgubo! Vzrokov za nerentabilno poslovanje Primorskih novic je več; Časopis ni več edini pomemben dejavnik informiranja ■n oblikovanja javnega mnenja na Primorskem, ljudje vedno manj berejo, približno 19 odstotkov jih redno brska po elektronskih časopisih, medijski trg je zasičen, slogan „Primorci hočejo dnevnik“očitno ni temeljil na resničnih dejstvih, kar nekaj zmede na prodajnem časopisnem tržišču pa so vnesli novi brezplačni časopisi, kar je prejšnje vodstvo nekako podcenjevalo. Od Primorskih novic so se „oddaljile“ tudi nekatere pomembne občine, predvsem Koper, bolje rečeno župan, ki jim je odvzel uradne objave in verjetno skupaj z ostalima kolegoma na Obali snuje nov regionalni (pokrajinski) medij. Precej povečani stroški S prehodom na dnevnik so se v časopisni družbi Primorske novice za najmanj dvakrat povečali stroški, hkrati je padla naklada, prihodki ne sledijo načrtovanemu in razlika je tu. Za približno 100 odstotkov so se povečali tudi stroški dela. Novinarji dobesedno garajo, in so, kot pravijo, pripravljeni več delati, če bi vedeli zakaj. Častitljivih 60 let Časopis Primorske novice, ki kot naslednik tednika Nova Gorica, nastalega vrevolucionamem letu 1947, obeležuje 60-letnico kontinuiranega izhajanja (sicer pod različnimi imeni). Časopis z imenom Primorske novice je prvič izšel leta 1953. Takrat je v Kopru izhajal tudi Slovenski Jadran, še prej pa Istrski tednik, ki se je zlil s Slovenskim Jadranom. Leta 1963 pride najprej do združitve koprskega in goriškega okraja s sedežem v Kopru. Okrajni plenum SZDL je 13. aprila 1963 ukinil Slovenski Jadran in nastalo je enotno glasilo SZDL z nespremenjenim imenom Primorske novice _s koprsko in novogoriško izdajo. Časopis Primorske novice se v vsej svoji zgodovini ni znašel v tako neizprosnem položaju na medijskem tržišču kot prav od dneva, ko je postal dnevnik. Ni izključeno, da gre pri tej časopisni hiši tudi za neposrečene kadrovske premike na vodilnih mestih, pa tudi kot kaže neposrečena imenovanja v uredništvu in zadnje čase tudi nekatere nerazumljive odpovedi ali nepodaljSevanje delovnih pogodb. Od leta 1990 pa do danes so to časopisno hišo vodili kar štirje direktorji. Če lahko nekdanje prihode in odhode direktorjev štejemo za povsem normalne, bodisi zaradi upokojitve ali bolezni, zadnjih dveh zamenjav (odstavitve Barbare Verdnik in odstopa Sergeja Škrlja) ne moremo metati v isti koš. Barbara Verdnik sije zastavila projekt dnevnik, prepričala lastnike in ga tudi izpeljala. Rezultati so bili vidni, zato je morala oditi. Njen naslednik Sergej Škrlj, menda prijatelj Borisa Popoviča, kljub veliki želji, da bi našel pravi izhod, ni dolgo vzdržal in je po nekaj mesecih preprosto odstopil. Z mesta odgovornega urednika je moral najprej „sestopiti“ Bojan Gluhak, prej odličen športni novinar. Novi uredniški up, odgovorni urednik Tino Mamič, ki to ni več, se kot kaže ni ujel z uredništvom. Začasno vodenje uredništva je prevzela Vesna Humar. Popolnoma jasno je, da za kritični poslovni položaj časopisne družbe ne more biti odgovoren odgovorni urednik, saj nima in ne more imeti pooblastil za poslovno odločanje, pač pa ima taka pooblastila le direktor, ki lahko odloča o določenih izdatkih (prilogah in podobno) in je za svoje delovanje - neuspeh firme - odgovoren lastnikom. Bodo novinarji morali prodati novinarsko svobodo? Sposodili si bomo misel dr. Vlada Miheljaka, ki se je nedavno tega na novinarskih dnevih v Ankaranu vprašal, ali mora današnje novinarstvo, da bi ohranilo svojo varnost- delo, zaposlitev - prodati novinarsko svobodo in ali se žumalizem res že boji oblasti in kapitala? V Primorskih novicah seveda niso tako daleč, čeprav si kapital močno želi, da bi bili novinarji politično poslušni in lastnikom kajpak tudi všečni. Če lastniki res mislijo samo na to, je bolje, da že danes prodajo svoje deleže. Primorske novice pa prepustijo drugim. Namesto delitve dobička dokapitalizacija Lastniki Primorskih novic bodo neverjetne)e namesto unovčevan)a dobičkov, morali seči v žep in tudi več oglaševati, da bi krili minus, ki se pojavlja v tej spoštljivi časopisni družbi. Nova direktorica, ki je po poklicu ekonomistka, bi lahko predlagala lastnikom kakšno dolgoročno izvirno rešitev; naj to družbo dokapitalizirajo in ji tako omogočijo bolj varno poslovanje. Pomembna prelomnica Prva pomembna prelomnica v poslovanju Primorskih novic se je zgodila leta 1990, ko je se je deset primorskih občin odpovedalo ustanoviteljskim pravicam in so tudi prenehale sofinancirati časopisno delovno organizacijo. Ukinjen je bil časopisni svet kot organ, ki je povezoval in ščitil splošne družbene interese. Čisti prihodek iz naslova sofinanciranja s strani občin je tako s 27 % leta 1980 do konca leta 1990 padel skorajda na ničlo. PN so v skladu z Markovičevo zakonodajo o podjetjih izgubile poseben status in podjetje se je moralo statusno preoblikovati, reorganizirati in se podati na medijski trg. Informacija je postala tržno blago, opevanja o družbeni pomembnosti primorskega medija kot informatorja, sooblikovalca in povezovalca primorskega prostora gredo v pozabo. Časopis je kljub temu obdržal svojo neodvisnost, kar ni bilo preprosto, če vemo, da smo takratni vodilni delavci v devetdesetih letih preprečili skoraj gotovo dejstvo, da bodo Primorske novice postale priloga kakšnega konkurenčnega dnevnika. Bila sta kar dva resna poskusa. Nepravi čas prehoda na dnevno izhajanje? Ni malo tistih, ki vedo povedati, da so bile Primorske novice najboljše vse do takrat, ko so bile v primorskem prostoru skoraj same. V bistvu ni bilo prave konkurence, saj ni bilo ne občinskih glasil pa tudi ne omembe vrednih lokalnih časopisov. Konkurenčnost na medijskem področju je postala zelo ostra, zlasti na obalnem območju. Čudno se sliši, a bo verjetno držalo, da so Primorske novice začele izgubljati svoje gospodarske temelje prav s prehodom na dnevno izhajanje, s prodajo deležev pa tudi novinarji določeno samostojnost. Morda pa so novi lastniki zadovoljni že s tem, da so si kar poceni zagotovili medijsko pozornost (prednost) v časopisu, z izjemo Popoviča, ki je v večnem sporu s tem časopisom in jim je za kazen ukinil celo uradne objave in odpovedal naročniško razmerje. Vsebina časopisa se izboljšuje Sedaj že nekdanji odgovorni urednik Tino Mamič pravi, daje naredil kar je mogel. »Vsebina PN seje izboljšala, naklada v prosti prodaji raste«. To je obetavno. Dejstvo paje, daje naklada Primorskih novic v zadnjih dveh letih padla za nekaj tisoč izvodov, kar je izključna posledica prehoda na dnevno izhajanje in jo bo težko nadoknaditi. Slogan »Primorci hočejo dnevnik« seje tako sprevrgel v svoje nasprotje. Svoje povedo tudi številke. Leta 1947 je naklada tednika Nova Gorica (predhodnice Primorskih novic) znašala neverjetnih 9000 izvodov. Takratni novinarji niso imeli niti lastnega pisalnega stroja in so si ga morali sposoditi. Leta 1990 je znašala povprečna naklada Primorskih novic 25.250 izvodov, število natisnjenih izvodov priljubljene petkove številke pa je doseglo tudi 28.300 izvodov. Petnajst let pozneje doseže povprečna naklada Primorskih novic le še okoli 19.000 izvodov, ali izvod časopisa na 13,47 prebivalca na Primorskem. Bolj natančno: povprečno 904 izvode na občino. Ob skorajda 100 - odstotnem povečanju števila zaposlenih (leta 1990 je bilo 46 zaposlenih, danes 96) ter ob podražitvah poštnih in tiskarskih storitev, ni realne možnosti, da bi lahko podjetje brez pomoči solastnikov (v obliki več plačanega oglaševanja ali dokapitalizacije) prilezlo na zeleno vejo. Problem je tudi ta, da na Primorskem enostavno ni dovolj relevantnih dogodkov s katerimi bi lahko »zapolnjevali« zanimiv dnevnik. Oddaljevanje od informiranja o dogodkih na Primorskem pa je najslabše, kar se lahko zgodi. Očitno nič ne pomaga tudi vsakodnevno reklamiranje vsebine PN na valovih koprskega radia. Edina racionalna rešitev, ki ob tem še ostaja, je vrnitev na utečene tire, “nazaj na Primorsko”, morda na trikrat tedensko izhajanje, kar bi verjetno naletelo tudi na ugoden odmev pri bralcih, ki ne zmorejo vsakodnevnega kupovanja sicer zelo dobrega časopisa. Franc Krajnc Hipotekarna posojila, slabši obisk v igralnici, nerentabilne naložbe in tožba delavcev zaradi dela neizplačanih plač v preteklosti bi lahko portoroški Casino postavilo na kocko. Predsednik uprave Casinoja Portorož Marino Mohorčič v odstopu in član uprave Željko Ugrin v odstopu in predsednik nadzornega sveta Boris Župančič, so že pred nekaj meseci novinarje seznanili, da je uprava ob prevzemu vodenja Casinoja podedovala kar nekaj ključnih problemov, ki bi lahko močno vplivali na uspešnost poslovanja te nekoč cvetoče družbe. Je delna rešitev v prodaji opreme igralnice Lido v Čatežu in prodaji zemljišča v Sežani? Casino Portorož bremenijo hipotekama posojila, ki segajo že do 2,5 milijarde tolarjev, tekoče poslovne izgube, nekatere nerentabilne naložbe v igralniške enote, predvsem v Čatežu, piko na i pa naj bi dal tudi izgubljen sodni spor s sindikalnimi predstavniki delavcev zaradi neuresničenega^ sporazuma o usklajevanju plač. Čeprav gre za hudo finančno breme bi se družba kljub vsemu lahko nekako izmuznila iz finančnih zagat morda na primer z izkupičkom od nameravane prodaje opreme oziroma celotne blagovne znamke igralnice Lido v Čatežu, ki jim prinaša izgubo. V rubriki „čisti poslovni izd“ bi lahko knjižili razliko med nabavno in prodajno vrednostjo, vendar to še zdaleč ni dovolj. Upati je, da bo država storila vse potrebno, da bi lahko portoroški Casino deloval nekako nemoteno naprej, saj si portoroškega turizma preprosto ni mogoče predstavljati brez nekdanje lokomotive razvoja - igralništva, ki je na hribčku Sv. Lovrenca začelo delovati že leta 1913. Na prvi stopnji Casino izgubil tožbo zoper Alda Babiča Problem, ki ga odvetniki (odvetnica?) portoroškega Casinoja niso pričakovali, je izgubljena tožba na prvi stopnji v tožbeni zadevi zoper prejšnjega predsednika uprave Alda Babiča, češ da je v kombinaciji z najemom poslovnega prostora v Žustemi za namen igralniške dejavnosti, oškodoval podjetje za 1,2 milijona evrov in si pridobil tudi protipravno premoženjsko korist. Okrožno sodišče (sodiščeprve stopnje) v Kopru je namreč presodilo, da Aldo Babič (sedaj namestnik predsednika uprave v Luki Koper d.d.) ni kriv in da si ni pridobil nobene protipravne koristi. Zadoščeno tožbenim zahtevkom delavcev? Glede tožbe delavcev Casinoja se je višje delovno in socialno sodišče strinjalo z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, da bo moral portoroški Casino tožnikom (torej delavcem) izplačati okoli 4,2 milijona evrov zaostale razlike med znižanimi in dejansko izplačanimi plačami. Znano je, da je portoroška igralnica slabo poslovala že v preteklih letih pod čisto drugim vodstvom. Nova uprava Rudi Brce in Goran Bizjakje leta 2004 sprejela sanacijske ukrepe, s katerimi so zaposlenim znižali plače za okoli 10 odstotkov, pri tem pa očitno zaobšla sporazum o usklajevanju plač, ki ni bil vezan na uspešnost poslovanja. Sindikalni predstavniki delavcev se s tem niso strinjali in sprožili tožbo na delovnem sodišču. Pri tem je očitno bil zelo aktiven sindikalist Matjaž Emeršič. Rudi Brce in Goran Bizjak sta odšla iz podjetja in prejela tudi visoke odpravnine, delavci pa so ostali praznih rok. Tožba se je vlekla kar nekaj let, sedaj pa je že skorajda jasno, da bo podjetje delavcem moralo izplačati del neizplačanih plač in če res drži, da bi izplačilo pahnilo podjetje v kapitalsko neustreznost, torej v stečaj ali prisilno poravnavo, je vse skupaj vredno treznega razmisleka tudi pri tistih, ki so sprožili sodni spor. V primeru stečaja bi ostali brez dela tudi tožniki. Nihče seveda ne verjame, da bo portoroška igralnica zaradi tega spora zares propadla in da bi si jo na ta račun lahko olastninili ljudje iz konkurence. Storta Piran bo izdalo zbornik V Portorožu je bil sredi novembra lani v organizaciji Oljkarskega društva Štorta Piran prvi mednarodni sipozij o avtohtonih oljkah, ki se ga je udeležilo večje število strokovnjakov in lastnikov oljčnih nasadov iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Društvo se je odločilo in pri Informi Portorož naročilo izdelavo povzetkov predavanj v obliki zbornika. Predstavili so nove učbenike, podelili diplome diplomantom in proslavili 10. obletnico delovanja. Uresničujejo slogan „10 let 500 diplom46. Podelitev diplom. FOTO: FK- Primorski utrip. Za profesorje, diplomante UP Turistice in goste je bil 15. december 2006 radosten dan. Najprej so v preddverju portoroškega Avditorija predstavili učbenike in monografije, ki so izšle v letu 2006 pri založbi visoke šole za turizem Portorož, članice Univerze na Primorskem. Pomen in vsebino publikacij so predstavili dekanja, prof. dr. Marija Ovsenik, tajnik UP Turistice mag. Margareta Benčič in recenzenta, prof. dr. Jože Jesenko ter mag. Vesna Peric. Dr. Živa Čeh (Slovenia as a tourist destination - Slovenija kot turistična destinacija), dr. Mladen Kneževič, izr. prof. (Statistika z uporabo računalnika), prof. dr. Marija Ovsenik in doc. dr. Milan Ambrož (Upravljanje sprememb poslovnih procesov), mag. Helena Cvikl in Tomi Brezovec (Uvod v turizem), doc. dr. Maja Uran (Strategija v turizmu), doc. dr. Helena Nemec Rudež (Intelektualni kapital v turizmu) in skupina avtorjev Ob 10. obletnici delovanja in rasti te visokošolske izobraževalne ustanove, ki uresničuje slogan “10 let 500 diplom”, je to nedvomno dober uspeh. Ne smemo namreč pozabiti, da pri Korotanu v Portorožu že gradijo tudi novo sodobno poslopje za Turistico. Prav zato so informacije o omejitvi državne koncesije glede državnega sofinanciranja izvajanja programov za redne študente, svojevrstno presenečenje. V veliki dvorani Avditorija so nato podelili okoli 150 diplom diplomantom, ki so si pridobili naziv diplomirani organizator turizma. Turizem nedvomno potrebuje turistične strokovnjake, je na slovesnosti poudaril novi župan Občine Piran Tomaž Gantar in šolski ustanovi čestital za dosedanje uspehe. Proslave in podelitve diplom diplomantom so se udeležili župan Občine Piran Tomaž Gantar, rektorica Univerze na Primorskem dr. Lucija Čok, predstavniki državnih visokošolskih institucij, starši, prijatelji študentov in drugi gostje. Predstavitev novih učbenikov UP Turistice v preddverju Avditorija, 15.12. 2006. Tudi v letu 2006 je Društvo upokojencev Piran izpolnilo program dela, nam je povedala predsednica društva Alba Godnič Kot vsako leto so tudi lani zaključili program s srečanjem njihovih članov jubilantov starih 80, 85, 90 in več let. Srečanja seje udeležil tudi naj starejši član društva Jakob Hočevar, ki je v letu 2006 dopolnil 97 let ter tudi Jožefa Kožar in Ivan Medoš, ki sta v letu 2006 dopolnila 90 let. Društvo upokojencev Piran je v svoj letni program izletov med drugimi vključilo tudi izlet v neznano in martinovanje. Zaradi povečanja zanimanja in večjega števila članov iz vasi je vodstvo dmštva s predsednico Albo Godnič in podpredsednico Mojco Slapernik, komaj zadostilo željam članov, saj se je za prvi izlet prijavilo 120, za drugi pa 103 člani. „Izlet v neznano nas je peljal do Ilirske Bistrice, kjer smo od vodičke Mojce izvedeli veliko zanimivosti ozgodovini mesta. Odpeljali smo se tudi v Brkine. Z a Martinovo smo šli na Kras. V pršutarni v Lokvi so nas opremili z belimi haljami in kapami in nas popeljali na ogled pršutame. Obiskali smo tudi sežansko bolnišnico, ki praznuje 70. obletnico obstoja in si ogledali jamo, v kateri se zdravijo bolniki, ki imajo težave z dihanjem. To jamo so Nemci med drugo svetovno vojno koristili svoje ranjence in zaklonišče. Oba izleta stabila skrbno pripravlj ena“, VABILO K VPISU Društvo Vita za pomoč po 1 nezgodni poškodbi glave je I invalidska organizacija, ki se j zavzema za izboljšanje kvalitete 1 življenja oseb z možgansko | poškodbo. Društvo Vita (Podružnica v Kopru j in enota v Izoli) vabi k vpisu j nove člane. Obenem obvešča, da j vsak mesec potekajo ustvarjalne I delavnice, pomoč na domu, I tabori, letovanja in druge oblike j druženja. Društvo Vita vabi, da se ji I pridružijo vsi, ki bi bili pripravljeni j prostovoljno pomagati. Več informacij dobite na telefonski številki 05/902 45 20 in , 040/455 042 oz. na elektronskem * naslovu: društvo vita kn@t-2.net V Portorožu prvi tečajniki z izpiti za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju Kinološko društvo Portorož je v letu 2006 uspešno zaključilo šolanje za vodnike in pse spremljevalce. Tako so vodniki s svojimi psi opravili izpit po programu B-BH in s tem pridobili uradno potrdilo, da so pripravljeni za bivanje v urbanem okolju. Program šolanja in izpit sta ključnega pomena predvsem za tiste vodnike psov, ki svojega psa želijo mimo sprehajati po mestu, v naselju ali kjerkoli v socializiranem svetu, nadalnjemu šolanju pa se ne nameravajo posvečati. Tako je v soboto, 23. 12. 2007 potekala izpitna prizkušnja za pse in njihove vodnike. 6 vodnikov s svojimi psi je moralo pokazati osvojeno znanje po programu B-BH. Po opravljenem pisnem delu preizkusa, se je nervoza vodnikov stopnjevala, saj je bila na vrsti preizkušnja na poligonu. Nekateri bolj dragi manj, vsi pa pa so uspešno opravili tudi drugi del. Sledil je še preizkus v urbanem okolju, ki pa je psom in njihovim vodnikom povzročal še rjnHfi mm eTl K} j . ffls i il ■Em . i Egf ji J ra ^ fflŠ '7 * ^7“ - j* ftjjTfgL ■ ilJl Im Sm 1 B „ $ r il dj T* !l®i najmanj težav. Tako so vsi izpit uspešno opravili, kar je dobra popotnica za nadlajnje delo tako vodnikov in društva. Naše dogodke v preteklem letu je zaznamovalo tudi mednarodno tekmovanje v Agilityju, ki ga že tradicionalno organiziramo vsako leto v mesecu juliju. Tudi temu športu bomo posvetili več pozornosti s treningi, kijih bomo začeli izvajati v mesecu marcu ali aprilu. Želimo si, da bi se čim več vodnikov s svojimi psi včlanilo in aktivno sodelovalo v kinoloških društvih in njihovih dejavnostih, kjer bodo skozi šolanje in sodelovanje svojega hišnega ljubljenčka bolje spoznali in pripomogli k odgovornejšemu skrbništvu. Hkrati pa bo vaš pes deležen več vaše pozornosti, skrbi, navezanosti in bo lahko postal, za kar ga imamo naš najboljši prijatelj in zanesljiv partner na dolgih sprehodih. Debenjakovi iz stanovanjskega stolpiča Obala 132 v Luciji so se zaradi neznosnega smradu mačjih iztrebkov tik pod njihovimi okni, pritožili že na dve instanci, ki pa razen vljudnih odgovorov nista ukrepali, ker za to nista pristojni. Na strehi nad poslovnimi prostori Ernestino bara , računovodskega servisa in slaščičarne Stari pek se dnevno sprehaja okoli 30 mačk, ki tam tudi kotijo puščajo svoje iztrebke, kar pa še ni vse. Skačejo skozi okna in se podelajo tudi na postelji. Starejša soseda v bližnjem stanovanju ima kar 8 mačk, katere so se do nedavnega, preden so jih sterilizirali, pridno razmnoževale. Debenjakovi so nas poklicali, da se sami prepričamo in človek preprosto ne more verjeti koliko nesnage je na strehah. Celo toliko, da obstaja nevarnost zamašitve žlebov. ..Pritožili smo se na različne instance, tudi na Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Pirana. Vodja urada Mojca Fanedl jim je odpisala, da so njihovo prijavo prejeli in poslali veterinarski inšpekciji, sami pa za kakršno koli ukrepanje v tej zadevi niso pristojni. Obrnili so se tudi na Obalno društvo proti mučenju živali Koper, ki so jim tudi vljudno odgovorili, da starejša gospa, ki očitno hrani vsaj 8 mačk v stanovanju, ne odpira vrat vsakomur. Obalno društvo je gospe priporočalo, da si zagotovi malo peska za mačke, zaradi neprijetnih vonjav. Pišejo, da so nekaj mačk sterilizirali. „Za naše društvo je zadeva zaključena", sojini Debenjakova iz Lucije držita v roki prejete dopise, ki so brez konkretne uporabne vrednosti. sporočili v dopisu, 2. 10. 2006. Govorili so tudi s sanitarnim inšpektorjem, pa nič. Mačk seveda ne sme nihče kar tako pobijati, niti jim ne smejo nastavljati strupa, zato bi bilo najbolj umestno, da bi se zadeve lotili pristojni. Le kdo je to, bi se na koncu vprašali. Morda higieniki? Kaj dela in kdo je sploh upravnik stolpiča? Obstaja resna nevarnost okužbe, zlasti v poletni vročini, ko začnejo muhe raznašati bacile, saj so v neposredni bližini prehrambeni obrati; slaščičarna, bifeji, prodaja kruha, delikatesa, mesnica... Dajepojedipriporočljivo počivati, je znano. Da pa je to obvezno, vsaj 2 uri po obroku in da lahko celo vodi v smrt našega psa, sploh če je vecie rasti, pa se marsikdo ne zaveda. Tokrat je pred nami nekoliko bolj strokoven veterinarski članek. Priporočam, da ga pazljivo preberete predvsem lastniki večjih pasem psov, čeprav se zasuk želodca lahko pojavi tudi pri manjših psih. Zasuk oziroma strokovno, torzija želodca ter nj egova predstopnj a dilatacija oziroma razširitev želodca, ki lahko sicer nastopa tudi samostojno, je gotovo eden najpogostejših primerov v veterinarski ambulanti, ki zahtevajo takoj š n j e ukrepanje. Skupno veterinarji to imenujemo sindrom dilatacije - zasuka želodca. Vse skupaj se ponavadi začne, ko se v želodcu nabere veliko plinov, hrane in tekočine, hkrati pa pride do zaprtja prehoda med požiralnikom in želodcem, ter želodcem in črevesjem. Po domače povedano, vse, kar je kuža pojedel, ne gre ne naprej ne nazaj. Ker pa se procesi prebave v želodcu nadaljujejo, nastaja vedno več plinov, ki nimajo kam, zato se stena želodca vedno bolj širi. Razširitev želodcaje navadno predstopnja zasuka želodca, ni pa to nujno, zasuk namreč lahko nastopi tudi brez razširitve. Gledano od zadaj se želodec zasuka v smeri urinega kazalca za 90° do 360°. Za sabo želodec povleče še vranico, ki se zaradi zastoja krvi poveča in začne odmirati, zato jo je velikokrat pri operaciji treba odstraniti. Prav tako je potrebno odstraniti tudi drugo tkivo v želodcu, ki je zaradi zastoja krvi odmrlo. Zaradi pritiska želodca je oteženo tudi dihanje, moten pa je tudi krvni obtok v jetrih ter ostalih organih, zato pride do pomanjkanja kisika. Stanje se komplicira v šok zaradi pomanjkanja kisika (hipovolemični šok), temu se pridružijo še strupi, ki nastajajo ob odmiranju organov, ki stanje poslabšajo v septični in toksični šok. Tu so pomembne ure, minute, zato j e bistveno, da smo pri veterinarju čim hitreje. Kajti več tkiva, ko je prizadetega, težje je okrevanje. Da bi zmanjšal možnost ponovnega zasuka želodca, bo veterinar prišil želodec na trebušno steno. Kljub zdravljenju pogine skoraj tretjina psov. Vzrok za pojav te patologije ni znan, obstaja pa več predisponirajočih dejavnikov. Najprej je tu velikost psa, predvsem pa globina prsnega koša. Pasme kot so doga, bernardinec, seter, nemški in vveimarski ptičar, od pogosteje pri nas zastopanih pasem pa doberman, nemški ovčar, novofundlandec in srednji koder so po pogostosti pojava zasuka želodca na prvih mestih. Nekako v razmerju 2:1 se zasuk želodca pogosteje pojavi pri samcih. Verjetnost je večja tudi pri psih starejših od 7 let. Naslednji pomemben faktor pojava zasuka je skakanje, sunkoviti gibi ter valjanje čez hrbet, zato moramo prav posebej poskrbeti, da naš kuža vsaj 2 uri po obroku počiva. Enakomerna hoja je sicer koristna in pripomore k hitrejši prebavi, ampak glede na to, da živahnega kužka težko prepričamo, da še ni minilo dovolj časa od obroka, da bi lahko stekel za žogico ali pa prijatelju nasproti, je bolje, da ga v tem času ne sprehajamo. Tudi ko se vrnemo s sprehoda, raje počakajmo eno uro, predno damo našemu štirinožcu zasluženi obrok. Pomemben je tudi način hranjenja -glavni krivci zasuka želodca so velike količine plina, tekočine in hrane. Tudi tu lahko zmanjšamo tveganje. Posoda za psa naj bo dvignjena od tal, nekje v višini prsnega koša. Tako se zmanjša požiranje zraka pri jedi. Ugotovili so namreč, da je plin, ki ga najdemo v želodcu pri prizadetih psih samo 10% rezultat prebavljanja hrane, v 90% pa gre za požrti zrak, ki ga je pes zaužil ob hrani s hitrim goltanjem in hlastanjem. Zato je priporočljivo, da če imamo več psov, le te hranimo ločeno in v mirnem prostoru. Hrano za psa pa izberimo skrbno. Ne samo, da je dobro, da skrbimo, da je prehrana našega psa uravnotežena in kvalitetna ter da vsebuje primemo količino hranilnih snovi in energije za stopnjo aktivnosti našega psa. Kvalitetnejše hrane psu ponavadi dajemo manj, saj so hranilne snovi bolj koncentrirane. Taka hrana je tudi boj prebavljiva in prej preide iz želodca naprej v črevo. Doma pripravljene hrane ali briketov slabše kvalitete moramo, da dosežemo isti energetski nivo in količino hranilnih snovi, psu dati večje količine. Ker je slabše prebavljiva, se dalj časa v velikih količinah zadržuje v želodcu in povzroča kronično razširitev želodca, ki pa spet povečuje možnost, da bo prišlo do zasuka želodca. Pri večjih psih je, tudi ko so odrasli, priporočljivo, da jim dnevno količino hrane razdelimo v vsaj dva, še raje pa tri obroke. Če se bomo odločili za zamenjavo hrane, storimo to postopoma v 3 do 5 dneh. Voda naj bo psu na voljo vedno, vendar naj bo takoj po jedi le v omejenih količinah. Če pa kljub previdnostnim ukrepom do zasuka želodca le pride, kako bomo prepoznali, da je stanje resno in da moramo takoj poiskati pomoč veterinarja? Znamenja, pri katerih lahko posumimo na zasuk želodca so: - napihnjen, boleč trebuh, če s prsti potrkamo po trebušni steni, slišimo zvok kot da bi trkali po bobnu, - kuža poskuša bruhati, vendar neuspešno, lahko pa se slini, - hrana ga ne zanima, -obnaša se nenavadno - je vznemirjen in stoka, ali pa je oslabel in apatičen leži, - ne more stati na nogah, - dihanje je hitro in plitvo. Če opazimo ta znamenja, ne odlašajmo in pokličimo, še raje pa odpeljimo psa k veterinarju. Še veliko lepih doživljajev nas čaka z našim štirinožcem, ni potrebno, da se njegova življenjska pot konča zaradi zasuka želodca, ki se ga da, če smo le pravočasni, s primemo terapijo, ozdraviti. Maja Turk, dr. vet. med. Piranski občinski svet je na 2. redni seji, 9. januarje 2007, opravil še zadnje dejanje v sistemu konstituiranja vseh organov občinskega sveta. Samo dva podžupana. Občinski svet je gladko zavrnil predlog opozicijskega svetnika SD dr. Patricka Vlačiča naj umakne z dnevnega reda točko o imenovanju nadzornega odbora in delovnih teles ter komisij občinskega sveta, češ da komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi predsednik Borut Valenčič, ni upoštevala razmerja izvoljenih političnih sil v občinski svet. Svetniška skupina SD Vojka Štular, dr. Patrick Vlačič in Alen Radojkovič, je nato za nekaj časa zapustila sejo, doživeli smo prvo obstrukcijo, a to je bila, kot vse kaže, povsem nekoristna poteza, saj ima „koalicija“ Piran je naš absolutno večino in glasovalni stroj teče kot namazan. Nič drugače ni v Kopru in v Izoli, „ker je tako hotelo ljudstvo". Zupan Pirana Tomaž Gantarje imenoval svoja dva podžupana in sicer Alberta Manzina, člana Občinskega sveta Občine Piran, pripadnika italijanske narodnosti, ki bo opravljal funkcijo neprofesionalno in Denisa Fakina iz Parecaga, ki bo funkcijo podžupana opravljal profesionalno od 15. 1. 2007 dalje do poteka štiriletnega mandata tega občinskega sveta v letu 2010. Čeprav je LDS še pravočasno opustila “zavezništvo” s Socialnimi demokrati in se pridružila poziciji Piran je naš, je Sašo Šraml (dosedanji profesionalni podžupan), kije tudi računal na mesto profesionalnega podžupana, izvisel. Tomaž Gantar se je v primerjavi s prejšnjo županjo Vojko Štular, kije imela tri podžupane, odločil le za dva. Slika z velikega jumbo plakata v času volilne kampanje, na katerem smo lahko videli Tomaža Gantarja, kandidata nove politične stranke Piran je naš za župana, postaja prava nočna mora predvsem za tiste v občinski upravi, ki jih je novi župan že odstavil, ali pa jim je dal vedeti naj gredo kar sami. Prve “žrtve” pometanja v občinski upravi so bile Milica Maslo, nekdanja predstojnica Urada za družbene dejavnosti, Sašo Šraml, ki mu je prenehala funkcija poklicnega podžupana in to ni več, Ljubo Bertok, predstojnik urada za gospodarstvo in turizem, Marjan Maslo, v. d. predstojnika urada za splošne zadeve, ki je sam že prej prosil za premestitev v Civilno zaščito. Vodja službe za stike z javnostmi je postala Jasna Softič, ki je uspešno pomagala stranki Piran je naš v predvolilni kampanji. Dosedanja vodja službe Jerneja Segulin, univerzitetna diplomirana ekonomistka, ostaja na delovnem mestu v tej službi. Direktor občinske uprave Pero Zovko čez nekaj mesecev odhaja v pokoj in je verjetno eden redkih občinskih uradnikov, kije mimo preživel vse dosedanje župane. Ali so sedaj na vrsti javna podjetja in zavodi bomo šele videli. Znano je, da se je od funkcije direktorja javnega podjetja Ogrevanje že “moral” posloviti Vladimir Knez, ni pa še povsem jasno ali bodo svoja direktorska mesta lahko obdržali Darij Barrile v Okolju, Patrik Greblo v Avditoriju in Matjaž Ukmar v Mladinskem in športnem centru. Problem novega zaposlovanja v 210 slovenskih občinah bi moral zaskrbeti davkoplačevalce, pa tudi ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta. Gantar je dobil v roke proračunsko stabilno občino z nekaterimi že sprejetimi razvojnimi programi glede nameravanih gradnje garažne hiše pred mestom, novega doma za starejše občane v Luciji, gradnje neprofitnih stanovanj na Košti in nad garažno hišo pri pokopališču, športne infrastrukture, rešitve vprašanja izgradnje golf igrišča v Sečovljah in drugih zanimivih projektov, h katerim bo zagotovo dodal še nekaj svojih iz predvolilnega programa. Vsekakor pa je prav, da mu mediji pustimo 100 dni miru. Občinski svet Piran je dal soglasje k imenovanju Oriane Košuta Krmac za direktorico Mestne knjižnice Piran, razrešil stare in imenoval nove člane Nadzornega sveta v JP Okolje Piran in imenoval Karmen Prodan Gregorič za nadomestno članico v Svet javnega zavoda OS Sečovlje. Župan Gantar ni dal na glasovanje na seji danega predloga svetnice Vojka Štular o dopolnitvi točke dnevnega reda glede problematike nameravane gradnje plinskega terminala v Žavljah, ker se predvideva negativen vpliv na okolje. Vojki Štular tudi niso ponudili nobenega mesta v delovnih telesih občinskega sveta, kar jo je zelo razočaralo. 2. redna seja občinskega sveta Občine Piran, 9. 1. 2007 FOTO: FK-Primorski utrip. Imenovani nadzorni odbor, stalni odbori in komisije Občinski svet je na 2. redni seji, 9.1. 2007, imenoval Nadzorni odbor Občine Piran, devet odborov in tri komisije občinskega sveta w*jpg^ Denis Fakin Profesionalni podžupan Alberto Manzin Podžupan, pripadnik italijanske skupnosti Nadzorni odbor Občine Piran Nataša Pobega (predsednica) Tina Birsa (namestnica predsednice) Uroš Zagradnik Mag. Josip Rugelj Karlo Bole Bruno Čendak Sergio Vuk Odbor za finance in proračun Štefica Kenda Danica Dodič Marjeta Česnik Denis Fakin Marino Mahnič Sandro Kravanja Vladimira Čerin Odbor za gospodarske javne službe Gorazd Senčar Alen radojkovič Saša Burian Marko Tancer Martina Gamboz Branko Nadižar Matjaž Ukmar Odbor za družbene dejavnosti Dr. Luciano Monica Jana Tolja Barbara Kožar Irena Dolinšek Gordana Maher Martina Gamboz Alojz Zorn Odbor za urbanizem, okolic in prostor Gašpar Gašpar Mišič Klavdij Mally Borut Valenčič Alenka Šuto Martina Gamboz Fedor Anton Umek Stanislava Premru Lovšin Odbor za turizem in druge posnodarske dejavnosti Andreja Humar Fatorič Marko Gorenje Mitja Cestnik Marko Tancer Tanja Cedilnik Alberto Manzin Marjan Fujan Odbor za kulturo Zvest Apollonio Milica Maslo Irena Dolinšek Teodor Tavželj Martina Gamboz Mira Zorec Dr. Luciano Monica Odbor za šport Vili Špeh Marino Mahnič Don Bolj at Manuela Rojec Petra Šmuc Sašo Šraml Mitja Cestnik Odbor za posnodarienie s stavbnimi zemljišči Darij Barrile Milica Maslo Stanislava Pemru Lovšin Denis Fakin Loris Matešič Sandro Kravanja Vladimira Čerin Odbor za morie in obalni pas Žarko Sajič Dr. Patrick Vlačič Mag. Šime Kopilovič Sandro Kravanja Sandro Kravanja Seli Mohorič Peršolja Matjaž Ukmar Bruno Potokar Komisija za vprašanja italijanske narodnosti Borut Valenčič Martina Gamboz Alberto Manzin Sandro Kravanja Dino Čerin Dr. Luciano Monica Statutarno nravna komisija Mag. Šime Kopilovič (predsednik) Dr. Patrick Vlačič (namestnik predsednika) Sandro Kravanja Anton Kariž Anton Kovšca Komisija za podeljevanje nriznania Občine Piran “Zlati grb” Občine Piran Atilio Radojkovič Irena Dolinšek Fulvia Zudič Danica Dodič Marko Tancer