Izhajajo 1. in J.&. VNace^a iiieser^. C«ia jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" t«-celo I gld., za i^ol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-yrsto 8 kr. J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
(rospodiirske stvari.
(irojzđua plesnobii sa knžo.
Na Italijanskem, juiinem Fraiicoskfin in po vseh južnih vinorodnih deželah sploh provzroČe-vala je grojzdna plesiioba skozi vei let velikansko Škodo. Vinsko letino pokoiicevala je leto i& letom, koneino ugonobila je tudi trte, V Siciliji pnšli so iisto slučajno na kaj dober pripomoček proti tej bolezni, na ivepljanje trt s fino semljetim iveploni. Z žvepijanjeiii reèili so si vinarstvo, leto storili so tudi sloyeiiski viiio^radarji na Goriškem, v okolici Trsta iti v Vipavi, ko se Je ta bolezen tudi tam po^ubouosno širiti prifela. Zvep-Ijaiije postalo je redno vsakoletno delo vinogradarstva. Po Dolenjskem, Štajerskem, po severnih vinorodnih deželah v obie, prikazovala se je ta bole/en do zdaj le v majhni meri. Urojzdna plesiioba ali glivica, oïdium tncheri, kakor se latinski imenuje, napadala je večinoma le trte brajd ob
zidanicah, ob poslopjih. Posebnega škodljivega pomena se jej ni pripisovalo in zdto puščalo se jo je tudi v nemar, ne da bi se proti njej kaj posebnega ukrenilo. Toda drugačna postaja stvar, kakor^se vidi, v novejšem času.
Že lansko in predlansko leto, zapazila se je grojzdna plesnoba po dolenjskih vinogradih, tudi na ne brajdnih trtah sem ter tje, posebno na ze-lenikinih. No, v tako veliki meri kakor letos, se pa v proilili desetih letih še ni zapazila. Skoraj !ia sleherni domaii trti — na ameriških ne — se v gotovih legah lahko opazuje. Na posameznih jagodah vidi se namreč nek siv pepelu podoben prah. Najdejo se pa tudi grojzdi, kateri so že Čez in čez s takim prahom obdani, prevlečeni. In ako se tak grojzd povoha, razodeva nek neprijeten duh spominjajoč na ribji dull. Ta prah je ravno grojzdna plesen, ali glivica, mhum tucken.
Ako se proti tej bolezni nic ne stori, to je ako se grojz^'e nié ne žvepla, kaj se zgodi? Večina jagod ostane v najboljšem slučaji drobna,
SeđeiDStoletnica sï. Ântoua Padoîanskega.
15. avgusta 1195. leta — tort^j ravno pred 700 leti — je zagledal v Lizboni na Portugalskem luč sveta sin plemenitih starisev Ferdinand liulhajos, katerega sedaj častimo kot svetnika Antona P a d o v a n s k e g a. Mnogo se je že letos pisalo T TOOletni spomin njegovega rojstva, ker «H je jeden najbolj poznatih, najbolj priljubljenih priprošnjikov božjih. Ako so ga slavili letos na 'zvanreden način drugi narodi, dolžni smo mu Slovenci tem večjo hvalo, ker je bil v svojem življenju z našo domovino v nekaki neposredni zvezi in je vpeljal med naš narod frančiškanski '■«d, kateremu se imajo Slovenci zahvaliti za mnoge fíuŠne dobrote.
Sv. Anton, po rojstvu imenovan Ferdinand, je stopil že v zgodnji mladosti v red sv, AvguiStina.
pa je uprav v tistem času sv. Frančišek ustanovi svoj red in je že par let pozneje nekaj njegovih redovnikov prelilo kri za krščansko vero,
navduSil se je sv. Anton tako zelo za frančiškane, da je sam med nje pristopil. Želel je v Ainki oznanovati malikovalcem sv. evangelij, pa zaradi bolehnosti se je vrnil in podal na Laško, kjer se je sešel s sv. Frančiškom samim. Čez par let so spoznali njegove velike talente in ga izvolili za učitelja bogoslovskih naukov. Bil je tudi gvardijan v raznih samostanih na Laškem in Francoskem. Najbolj je slovel daleč na okoli po svojili pridigah in čudežih. Očitnih čudežev je storil toliko, kamorkoli je prišel, da so mu ljudje navadno rekli „čudodelnik" ali „svetnik." S svojimi pridigami je spreobrnil tisoče in tisoče krivovercev in drugih zakrknjenih grešuikov. Zato so mu dali ime „kladivo krivovercev, " Naselil se je sledujiè v Padovi in tu ustanovil samostan. Odtod je prišel v Gorico, kjer je pri cerkvi sv. Katarine postavil nov samostan, kateremu je bil nekaj Časa gvardijan. Nekateri menijo, da je prišel tudi na Kranjsko in tukaj pridigoval ter y Ljubljani ustanovil samostan svojega reda. Oe pa to ni do cela dokazano, je vendar le gotovo, da so se v glavnem mestu slovenske zemlje naselili očetje frančiškani
kaj trda, (Srno sive barve, skoro brez soka. V slabšem aluiaju pa vse take jagode po kakem dežju razpokajo. Sok, kar g-a je že v njih, deŽ izpere ali se pa posuši. Ob trg-atvi je tako grozdje sulio, obstojeôe le iz hiastin, lupinic in pelkov. Glivica, plesnoba naseli se pa tudi na pogiiaiikih ÎQ čez zimo ostane na mladikah v podobi rujavo-èrnih marog. Sledeío spomlad 88 prične glivica na mladikah z uova razvijati, in iz njih razprŠe ee njeni trosi — seme — na zarod, na pogiianke in liste. Bolezen prikaže se, posebno, ako jej je vreme ugodno, to je, ako se menjuje pogostoma vročina z dežjem, v Se veliko večjem obsegu. Trgatev izostane lahko pri obilem grozdju že skoraj popolnoma, trte zastanejo v rašČi kar očividno. In da se stvar tako par let zaporedoma ponovi, Bvet križ božji Ěez trgatev, isto tako pa tudi čez trte, ker one pričnejo vaahnjevati. Prav mogoie je, da se vae to v na.^ih dolenjskih vinogradih, kar jih imamo že starih, od trtne usi ěe neuniče-nih, obistini. Nií manj mogoče pa je. da se to i po naših novih, z ameriškimi trtami zasajenih, ter le cepljenih vinogradih obistini. Jedno kakor drugo, osobito pa poslednje bilo bi pač jako obžalovati, in za to Dolenjci 1 lotite se koj grozdje domaČih trt žvepljati.
Kakor hitro zapazite na kakem grojzdii le pičico plesnobe, požvepljajte ga koj. Za letos obvarovali si bodete z prilično kaj majhnim trudom in potroSkom velik del trgatve, za bodočnost pa trte. Istina je sicer, da je idajšno žvepljanje že jako zakasneno, pa vendar Se vedno toliko hasljivo, da se Čez in Čez izplača. Drugo leto paziti bode treba jako dobro koj po odcvetenji zaroda na
na izreČno željo sv. Antona. Tudi v Trstu je on vpeljal svoj red.
Po tolikih neprestanih trudih in misijonskih potovanjih je omagal v najlepáih letih svojega življenja in umrl 13. junija 123], ěe le v 3(1 letu svoje dobe. Ze dve leti pozneje ga je papež zaradi premnogih Čudežev, ki so se godili po Antonovi priprosnji, pristel med svetnike.
Na njegovem grobu v Padovi so nekaj let pozneje sezidali velikansko cerkev, katera še dandanašnji stoji. V nji počivajo ostanki svetnikovi, katere hodijo Častit tisoči katoličanov-
V Lizboni, rojstnem mestu sv. Antona, se je praznovala sedemstoletniea njegova jako slovesno letos od 13. do 30. junija. Vse te sve-ianosti so imele versko-naroden značaj, in kraljica sama jim je bila častna pokroviteljica. Portugalska vlada je že lani s posebnim odlokom proglasila to plavûost kot občenarodno; zato so se je udeleževala vsa oblastva. Celo pisemske znamke so iste dni nosile sliko sv. Antona. Vse posvetne in cerkvene slavnosti pa so se najlepše zvršile z
plesnobo. In kakor hitro se ji bode najmanjši sled zapazil — to že celo v cepljenih vinogradih — žvepljati bode treba nemudoma. Žvepljanje ponoviti bode treba dva do trikrat. Marsikateremu dolenjskemu vinogradniku dozdevalo se bode to mogoče da sitno delo. No, privadili smo se škropljenju tit proti peronospori, privadili se bodemo i žvepljanju, kakor ao se mu Vipavci že pred 15, leti. Žveplo in potrebne melie ima na prodaj g, Fr. Kastelic v Kaiidiji.
Viižuo za naše vinoj!?rii(iuikc !
Pred kratkim sta bila priobčena dva razglasa, ki se tičeta naših viiiorejcev in katera sta tako važna, da je treba na nju vsakega posameznika posebej opozoriti.
Oba razglasa sta danes tudi v tem listu zadej natisnjena, da se zamorejo gospodarji o njih natančneje podučiti. Želeti bi le bilo, ďa bi jih tudi Županstva po vsih vinorodnih občinah pustila oklicati in da bi razun tega tudi gg. Župniki blagovolili skrbeti, da ne ostane ljudstvo o tej stvari nevedno. Po naših kmetih se malo bere in zato je treba važne razglase v cerkvi in pred cerkvijo oznaniti, da jih izve tudi preprosto ljudstvo.
Prvi razglas je od deželnega odbora v Ljubljani in zadeva oddajo cepljenih ameriških trt iz deželne trtnice v Ljubljani, iz katere se bode letos kakih 50.000 do BO 000 oddalo. Mali in revni posestniki bpdo dobivali trle brezplačno, drugim ee bodo pa prodajale po 7 gid. 100 trt. Za oboje je pa treba prositi in sicer kmalo. Dotične prošnje je treba že do 15. septembra t. 1.
mednarodnim katoliškim shodom, ki je bil v Lizboni od 25. do 29. junija.
Tudi med Slovenci je češčenje sv. Antona Padovanskega Jako razžiijeno. Skoro v vsaki hiši zasledimo njegovo sliko, skoro vsaka družina ima katerega člana, ki nosi ime Anton aii Antonija. Tudi mnogo podruznih cerkvíí je sezidanih njemu na čast, med katerimi je posebno znamenita romarska cerkev sv. Antona v ňtangi, kamor roma leto za letom mnogo pobožnih Slovencev od blizo in daleč. V Ljubljani je bila nekdaj posebna bratovščina sy. Antona, ki je štela mnogo Članov, a vlada jo je v jožafinski dobi zatrla. Od starih časov kliče ljudstvo tega svetnika na pomoč posebno tedaj, ako se je kaka stvar zgubila in v raznih telesnih težavah.
Spodobilo bi se, da bi se češčenje sv. Antona Padovanskega med Slovenci Že bolj razširilo in utrdilo, ker ni bil kmalu kak syetnik v svojem življenju v tako ozki dotiki z naáo domovino, nego sv. Anton Padovanski, čigar mogočne priproSnje naj se vedno veseli slovensko Ijudsvol T. P.

uatmeno ali pismeno vložiti pri kmetijskih podružnicah ali pa pri županstvih, da jih le ti predloïé potem skupno deže nemu odboru. Kdor ima za novi nasad že kaj aveta prekopanega ali kdor ga hoŽe že to jesen prekopati, naj se nemudoma zglasi za trte. Da bode potrebne prošnje laglje delati, dala je kmetijska poriružniea v Novem mestu obrazce za take prošnje nalašč natisniti.
Drugi va^ni razglas je pa od c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem in se tiée brezobrestnih posojil, katera se dovoljujejo gospodarjem, ki hočejo svoje uničene vinograde zopet na novo nasaditi, pa jim primanjkuje za to potrebnega denarja. Prošnje za taka posojila je vložiti tudi do 15. septembra t. 1. pri c. kr. okrajnemu glavarstvu. Tem prošnjam priložiti je posestni list, izpisek iz zemljiške knjige, načrt, kako se bo delo vrSilo in popis stroškov, potrebnih za to delo. Potrebne obrazce za te prošnje kakor tudi za naíírt dela in popis stroškov dobiti je brezplačno pri okrajnih glavarstvih. Kakor utegne biti že znano, se mora vsak prosilec zavezati, da bode dal posojilo na svoje stroške intabulirati. Dovoljena posojila se ne dajejo hkrati na roke, ampak v obrokih, pri katerih se gieda na to, koliko dela je izvršenega.
Po drugih krajih se ljudje pridno oglašajo za eno in drugo in prosijo podpore, kjerkoli jo utegnejo dobiti, da si pomagajo iz stiske. Po-snemajmo jih tudi po naših krajih, kajti uničene vinograde bo treba le zopet na novo zasijati, če si hočemo zboljšati sedanji položaj.
Sliofl rtoloiuskili kmettiskih podrnžiiic v ííovem Mestu.
(Konec,)
Pri tretji točki; „Kako je pospeševati prašičjo rejo po Dolenjskem" oglasi se g. Rohrinan k besedi, ki pravi sledeče: Prašičja reja jt; za dolenjsko strau silno važna. Za našega malega posestnika, kakorSnih je ravno po Dolenjskem največ, je prašičja reja glavni vir gospodarskih dohodkov. Pri prašičih se kmalo kaj priredi, človek pride hitreje do denarja, in prav veliko je število takih gospodarjev, katerim pomagajo prašiči večkrat iz denarne zadrege, če jim je treba plačati davke, najemščino ali kaj druzega.
Reja prašičev je že od nekdaj po Dolenjskem "■»zšiijena, postaja pa sedaj, ko smo dobili železnico, čim dalje bolj yažna, ker se je z železnico odprla dobra pot za izvažanje prašičev. Po poročilih se je lani izvozilo prašičev za 75.000 gld. le iz Dolenjskega. Koliko se jih je pa doma po-Iclalo in poprodalo? To nas mora »podbujati, da 8e le boj poprimemo pr&aičjereje.
PraSičja reja je doma na spodnjem Dolenjskem, v okraju šentjarnejskem, kostanjevièkem in
doli proti Krškemu in Brežicam. Ti kraji zalagajo vso Dolenjsko s prašiči. Prašičje pleme po tah okrajih je dobro, vendar se da še za m logo zboljšati.
Zato je delati na to, da se začne prašičje pleme zlasti v teh krajih izboljšati, kjer ao malone vsi prašiči doma, ki se prodajajo po Dolenjskem.
V novejšem času emo začeli vpeljevali za zboljšanje domačega plemena angleške mrjasce in sicer tako imenovanega belega „j o r k š i r s k e g a" plemena. To pleme je ilabtno in se odlikuje po tem, da je izvrstno za pitanje. Pri zadnji razstavi v Novem mestu so se prašiči tega plemena posebno odlikovali in vzbujali splošno zanimanje zaradi lepo ustvarjenega živola in svoje debelosti. Po svojih dobrih lastnostih je to pleme vredno, da se z njim se nadalje zboljšuje naše navadno pleme.
Opozoriti pa hočem pri tej priliki, da je na Angleškem doma se neko drugo pleme po imenu „berkširsko", katerega bi priporočal za poskušnjo. Úveijen sem, da bi se pri nas Še bolje sponašalo kakor jorkairsko, posebno po spodnjem Dolenjskem, kjer je treba utrjenih in pasi vajenih Živali.
JorkSireko pleme, ki je sicer izvrstno, je le malo preveč razvajeno in v nagih krajih občutljivo, tudi če je cepljeno. Zanj je treba dobrih hlevov, )0 zimi gorkili, po letu hladnih. Posebno obČut-jiva so praseta, ki potrebujejo najskrbnejšega ravnanja, če hočemo, da se nam ugodno razvijajo in da ostanejo zdrava. To pleme ni za pašo, ker je premelike narave in ker je tudi zadnji konec života preslab v nogah.
Te izkušnje so sploh znane tudi po drugih krajih.
Jaz sodim, da bi bilo posebno za tiste naše kraje, kjer se prašiči gonijo na pašo, boij pripravno berkŠirsko pleme. Prašiči tega plemena niso beli, ampak so po barvi podobni našim navadnim prašičem.
Odlikuje se to pleme z vsemi tistimi lastno-stimi kakor jorkširsko pleme. Živali so širokega in dolgega, pravilno razvitega života, hitre rasti, in izvrstni za pitanje.
Vrhu leb lastnostij ima pa to pleme še sledeče dobre lastnosti, katere moramo v naŽih krajih vpoštevati. Berkširski prašiči niso tako razvajeni in le za rejo v svinjakih dobri, ampak oni so tako utijeni, da so tudi za paSo dobri. Praseta se rada redijo in se hitro razvijajo; tudi niso prehlaji in raznim lisajem tako podvržena kakor jorksirska. Sploh so živali tega plemena tudi zelo jeŠča in dajejo popolnoma opitane veliko Špeba in masti.
Zaradi teh lastnosti je to pleme na Angleškem čim dalje bolj priljubljeno, se čim dalje razšiiji in izpodriva bela plemena. Tudi na Nemškem, Ogrskem, Štajerskem in drugod se pohvalijo s ttm
plemenom, kot zelo pripravnim za zboljšanje domačih prasièev. Na Štajerskem so že na mnogih krajih vpeljali to pleme in povsod se jim je prikupilo. Ker upam, da se bode to pleme tudi pri nas dobro sponašalo in da bode za spodnje kraje iSe bolj pripravno za zboljšanje domačega plemena kakor jorkèirsko, predlagana :
Kmetijska družba nai kupi pet berk-Žirskih nirjaèÔekov in naj jih brezpiaèno odda v žentjarnejsko okolico za po-skušnjo in sicer takim gospodarjem, ki so znani zaradi dobre prašičje reje.
Ta predlog se je soglasno sprejel, potem ko je Še g. ravfiatelj Pire opozoril navzoče gospodarje, da naj ne prodajajo sedaj preveč pra^ièev, ker je upati, da bodo jeseni prav dragi vsled prašičje kuge, ki se je prikazala na Ogrskem in pomorila že vec tisoč svinj.
Po končanem vaporedu se oglasi k besedi Že g. župnik Peter lin, ki pravi, da Dolenjska nima za svoje interese nobenega zastopnika v glavnem odboru kmetijske družbe. Sedanji glavni odbor je sestavljen iz samih Liubljančanov in Gorenjcev. Prav bi bilo, ko bi bile v glavnem odboru primerno zastopane vse tri straiii naše dežele, zato predlaga: Kmetijska družba naj pri dopolnilnih volitvah v glavni odbor skrbi ra to, da bodo tudi Dolenjci v njem primerno zastopani.
Predlog se soglasno sprejme potem, ko je še g. ravnatelj Pire pripomiiil, da moia slehernega veseliti, ko vidi, da so se začeli Dolenjci tako zanimati zii kmetijsko družbo in njeno delovanje.
Zborovanje se je potem zaključilo ob 7+1 uro popol ud ne.
vnanje stvari, grof Goluhovski, nemški državni kancelar knez llohenlohe in drugi, ugibali so časniki, kaj neki so se pomenkovali. Nekateri so že sklepali, da utegne priti zaradi makedonskih in bolgarskih homatij do krvave vojske z Rusom. A tega se nam doslej pač se ni bati. — Letošnjo jesen pride cesar v Zagreb. Hrvatje delajo zaradi tega velike priprave; Mažarji pa s tem prav niČ niso zadovoljni.
Kilj jo norega po širokem svotn?
Nedavno je bila odlična bolgarska deputacija v Petrogradu, ki je položila venec na grob Ale-k.ííandra líl. Jasno pa je, da je bil nje glavni smoter ta, da je poizvedela, kňko se v visokih ruskih krogih sodi o Bolgariji. Rusija se bolgarskemu narodu kaže sicer prijazno, ne pa knezu Ferdinandu, ker je katoličan. Že večkrat se je poudarjalo, da ruska vlada ne priiiia druzega, nego kakega pravoslavnega kneza na bolgarskem prestolu, ki pa bo odvisen od Rusije. Knez Ferdinand pa se ne bo udal niti jednemu niti drugemu, zato se bo morda mora! kmalu iz Bolgarije posloviti,
V Belgiji vlada sedaj odločno katoliška stranka, ki ima veliko večino v zbornici. Da bi prišla v okom socijalizmu, anarhizmu in drugim nevarnim strankam, jela je vpeljavati versko šolo in podpirati samostanske Řole, vedoČ, da le iz dobro vzgojene mladine požene dober naraščaj, pride srečnejša doba. A združeni liberalci, socijalisti in anarhisti se kar najhuje protivijo z vsenii sredstvi tem nakanam in celo kralju žugajo. Priredili so že nekaj pouličnih hrupnih demonstracij, a katoliška stranka hodi svojo pot dalje in se ne zmeni za njih ugovarjanje in nagajanje.
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
Na Dunaji .sedaj vse vrši zaradi bližnjih volitev v mestni zastop, ki bodo že Čez par tednov. Liberalci so že skoro do cela obupali nad zmago, zato vlado kličejo na pomoč. KriSčanski socijalisti gojé mnogo upanja, da dobe večino v mestnem zboru. Le žal, da se preveč udajajo prenapetim nemškim nacijonalcem, ki o kaki ravnopravnosti Slovanov nočejo ničesar vedeti. Uprav zaradi tega so dunajski Ciehi to stranko zapustili in bodo pri prihodnjih volitvah postavili svoje kandidate. Čim bolj pa se moči cepijo, tem ložje bodo zmagovali židje s svojimi moČmi. Zanimivo je, da so se tudi v Beroliuu autisemitje ali nasprotniki Židov toliko vzbudili, da bodo pri prihodnjih mestnih volitvah postavili svoje kandidate.
Cesar se mudi te dni v Islu, v svojem letovišču, Ker se je zadnje dni shajalo tam mnogo najvišjih državnikov, n. pr. avstrijski minister za
PiŘe se uam:
Sv. Trojica prt Mokronogu. — [Nova maša.] Znpnija av. tro iàka leži bolj ločena od svetovnega šuma tilio in m rno med prijaznimi vin.«kiuii goric-anii, ki letoa prav vesel obraz kažejo. 3vet ne zvé veliko o nas, tudi po „Dol. Novicah" ne, dasi se tukaj prav pridno prebirajo. No, saj posebnih, svetovno imenitnih dogodljajev se pri nas tudi ne dogaja, ter ne pre-kucujemo 116 politignih, ne socijalnih kozlov.
Nedelja 4. avgusta t. 1. bila je za naso faro vendar le nenavadna. Drugodi ni sicer nič nenavadnega, pri nas je to drugače, kajti stari ljudje pravijo, da kaj tacega se niso doživeli pri Sv. Trojici. Zato menim, da tudi bralci Novic" ne bodo zamerili, če njim povemo spominjajod se pregovora: „cesar je srce polno, o tem tudi usta rada govoré," da je bila to nedeljo pri nas nova masa, Maáa res ni bila nova, le masnik bil je nov, in ta je nas domačin, čast. g. Jožef P lan tarifi. Prav veselili smo ae tega dné, zato smo tudi streljali, da bi še drugi zvedeli; po-stavili_ smo mlaje z zastavami, šopki in venci ozalj-šane, ja še raz hiš smb i-azobesili slovenske trobojnice. Ljudstva je veliko prišlo tudi iz druzih žnpnij, če prav se je nebo zjutraj kislo držalo; ob desetih se je pa
se aolBCe od veselja prikazalo. Tudi gg. duhovnov, ki 80 stregli uovomašniku, bilo je toliko, da već jili še niatno videli v trojiàki cerkvi, — Pridigovaii so prav lepo o mašnLŠkem stanu šentruperaki gospod župnik. Trpelo je vse opravilo do pol ene ure ~ pa vse je bilo tako veselo, da bi vkljnb takem« drenu Be radi bili v cerkvi. Bil je res dan, katerega nam je Gospod napravil, kateri nam ostane vedno v spominu. — Zato ae že smemo pobaliati, kaj ne — tudi T „Dol. Novicah" ; kadar boste pri vas imeli, pa se vi povejte — kar je res — pa je res, o novi maši vedno radi kaj slišimo. Našemu novomašniku pa kličemo; Bog Vas blagoslovi! Na mnoga leta!
Trojičaii.
Iz Črnomlja. [Okrajni glavar umrl; sod-nijska obravnava zaradi katoliškega aboda.] Prejeti smo 7. avgusta žalostno brzojavko, da je naš visokoèislani voditelj oki-ajnega glavarstva, blagorodni gospod Jodij» iiihar, po hufii iu mučni bolezni izdihnil 6. avgoata zveier ob 10. uri svojo blago dušo. Raz grada, kjer je okiajno glavarstvo, se je razobesila cesarska zastava s čruiiu trakom na koncu v zuak Žalosti. Pokojnik je bil vrl in pkmenit značaj, vesten in ki'Ščansk uradnik, ki se ni sramoval javno kazati svojega krščanskega mišljenja in prepričanja. Umrl je še le 39 let star pri svojem bratu, velečastitemn gospodu župniku v Mekiuab pri Kamniku, kjer je bil na dopustu zavoljo bolezni, Zapustil je soprog« z eno hčerko. Blag mu spomin ! N. v m. p. !
7. avgusta zjutraj ob 8. uri je bila sodnijska obravnava proti dvema gospodoma kapelanoma, enemu iz Črnomlja in enemu iz Metlike, ktera je tožil mestni zaatop v Črnomlju, da sta javno s sramotilnimi psovkami žalila občino črnomaljsko na katoliškem sLodu, ki je bil na binkostni poudeljek 3. junija 1.1. popoludne na vrtu posestnika Janeza Sta ribe. Prvi govornik veleč. g. župnik Scbweiger je bičal v svojem govoru liberalni mestni zastop, ker ni dovolil prostora za katoliški aliod. Ako pride kakosna komedija» „ringel-Bpiel" ali ponorama, ki je večkrat ljudstvu celo v pohujšanje, se brez ugovora prostor dovoli, le katoliškemu shodu je bil slehern prostor odklonjen. Zato ni iuda, da je vse ljudstvo obsojálo Čudno posti)panje mestnega zastopa a klici: „Žalostno! sramotno!" In Zavoljo tega sta bila prej imenovana gospoda, ki sta za ljudstvom z drugimi enako klicala, tožena in obsojena radi žaljeiya časti, eden na 30 In drugi na 16 gld, glóbe. K obravnavi so prišli poslušat, tudi nekateri mestni liberalni kolovodje, ki so si s tem vsaj nekoliko ohladili svojo jezico. Ta obsodba ni nič nenavadnega, saj je zadnji čas jedino veselje kranjskih liberaluhov, da duhovnike pred sodišče tirajo za vsako najmanjšo stvar. Naj imajo to veselje, saj druzega nimajo več!
Iz Bele Krajine 10. avg. — „Saj ne bo dolgo pri nas«, mi je rekel mož iz Drasič, ko se je kmalu po prihodu Riharjevem videlo, da je črnomeljsko okr. glavarstvo dobilo načelnika, kakoršnega je živo poti'a-bovalo. Ni moj mož mislil, dti Riharja tako hitro in tem potoni zgubimo ; pa žal, zgodilo se je. Bela Krajina žaluje po pokojnem, kakor žaluje družina po modrem in 'skrbnem gospodarju, katerega vzame nemila smrt, ko ga je najbolj treba. Pogrešalo bo pokojnega posebno kmetsko ljudstvo. Sam kmetskega rodn, poznal je reve in nadloge tega stanu. Zatoraj je on spoštoval in ljubil kmeta, mu šel na roke, kjer, kadar in kolikor je bilo le mogoče.
Pokojni gospod voditelj našega okrajnega glavarstva je bil natančen in vesten v svojem uradovanja,
delaven na vse strani, sicer strog, pa povse praviŽen, Za Šolo je očetovsko skrbel in zlasti gledal n& to, đa se zapreči vse, kar ovira nrtvvno vzgojo. Bistrega uma in poštenega srca, kakor je bil, se je odmah otre,seI onih, ki se vsakega, kedor se jim vda, oklepajo kakor zajedalke, iščoč svoje zložnosti in koristi. Pokojnik je bil veren katoličan in dober narodnjak, Z jedno besedo: spajal je v sebi vse one vrline, katere nij dičijo moža na toliko odličnem mestu, kakor Je načelnik t. kr. okrajnega glavarstva. Pokoj njegovi duši! Nam pa daj Bog vrednega naslednika.
Iz Notranjskih Rovt, dutí 8, avgusta. — [Vreme, letina, nova cesta in dr.] Zadnjo nedeJjo zvečer in v pondeljek zjutraj smo imeli tukaj in po okolici prav viharno vreme z hudo uro. Bliskalo, grmelo iu treskalo je silno, da je bilo strah. Bali smo se tudi najhujšega, t. j. toče, toda Bog nas je obvaroval te nesreče. Lilo pa je celo noč in tako silno, da je voda po polji in po cestah precej škode naredila, V bližiyi fari Zavratec je treščilo v Brnikov kozolec in ga zažgalo. Domač pastir pa, ki je ravno živino gnal D& pašo, zagledal je prvi žai-ek, splezal naglo na kozolec in pogasil. Žito je nekoliko poleglo, toda brez posebne škode. Vse pa kaže, da bo letina todi in po bližnjih tarah dobra. Ozimno žito je bolj redko, Uas pa je lep. Drugo žito zagotav^a bogato žetev. Krompir, fižol, turaica in zelje kaže prav lepo. Sena n. pr. smo nakosili toliko in tako lepega, da že davno ne tako. S tem bodemo svojo živiuo lepo poredili in odebelili, kar nam daje zoj)et lepo upanje, da bo dobila naša planinska živina še večjo ceno in dala precej več prireje kot prejšnja leta.
Nova okrajna cesta od Rovt proti sosednim Žirera prav dobro napreduje. 40 delavcev iz ljubljanske prisilne delavnice dela na tej cesti prav piidno pod vodstvom g, nadpaznika Ogrinca. Pretekli teden začela stA se graditi na tej progi dva mosta črez potok „Soro." Oba bosta na železnih ainah in dosti trdna. Do srede meseca oktobra bo ta kos ceste dogotovljen, potem bo začel drugo pomlad idrijski cestni odbor nadaljevanje te ceste proti Žirem. In črez par let postala bo ta cesta deželna, kajti zvezala se to z ono, ki pelje s Koroške do Loke. Od Loke do Žii-ov črez Dol, Logatec na Rakek, z Rakeka črez Cirkuico, Lož, Stariti'g na Hrvatsko v Oubar in dalje, Bog daj, da se ta dobra reč kmalu uresniči!
Naša sirarnica na Petkovcu, pod vodstvom spretnega sirarjalgniicija Hladnika prav dobro napreduje. Izdelki štirih vi'st sira in surovega masla prodaja se sproti, ker so pa naroČila obila, jelo se je misliti na ustanovitev đmge siramice v llovtah. Dragi Dolenjci ě Še vi poskusite s siramico ! KoČevci n. pr, že mislijo na to, kakor se čuti. Zgube ne boste imeli pri tem, to nam kažejo sirarnice v Bohinji na Gorenjskem. — Iz malega raste veliko! Na noge tedaj!
DomaČe vesti.
(Duhovske premembe na Dolenjskem). Gospod župnik trebelski Mihael Barbo je dobil faro Vače. Čast. g. Janez Štamcar,_župnik v Poljanici, stopi zaradi bolezni v pokoj. Čast. g. Leojiold Picigas, katehet in benefidjat v Idriji je imenovan prefektom na terezijanski akademiji na Dunaju. G-osp. Jak. Pavlovčič, kapelan v Višnji Gori, pride kot beneficijat na Vače, v Višnjo Goro pa novomaSnik g. Jos. Dostal.
Ť (Umrl) je 6. t. m. y Mekiuah pri Kamniku bl^. g. Jožef kill ar, voditelj okrajnega glavarstva T Crnoml u. Pogreba so se 8. t. m. udeležili deželni predsednik g. baron V. Heiu s svojim tajnikom baronom Eecliba clioni; potem c. kr. vladua svetnika Merfc in pl. Ruling, c. kr. okrajna glavarja Gril in Friedrich s svojimi uradniki, c. kr. okr. komiaar Lapajne z deputacijo iz Črnomlja in mnogo druge gospode. Nagrobnice mu je zapelo kamniško pevsko društvo „Lira." Pokopal ga je pa prijatelj rajnega p. Ć. g. stolni kanonik Seb. Elbert v spremstvu mnogih duhovnikov. Naj počiva v miru vrli mož!
(Ypokojen) je Č. g. Viljem Vesel, župnik nemškega viteškega reda v Črnomlju; namesto njega pride Č. g. Peter Skuhala, doslej župnik pri Veliki Nedelji na Štajei-skem.
(Demantnomasnika) ljubljanske škofije sta letos p. Ć. g. Mihael Potočnik, častni papežev ka-mornik in vpokojeni nuuaki spovednik ter vpokojeni župnik Janeï Habe. — Poleg t*;h dveli so se trije zlatomašniki.
(Birma) bo 15. avgusta v St. Vidu pri ZatiĚini, 1. septembra v Semiču, 2. sept, v Črnomlju, 3. sept, na Vinici, 4. sept, v Dragatušu, 7. sept, v Metliki.
(Promet ua dolenjski železnici), zlasti ma aovomeaki progi cimdalje bolj peša. Lani je zvozila veliko več nego letos. Kaj bo, ako bo dežela morala zakladati. Največ so vzrok slabi vožnji neugodna zveza in previsoke cene, Pa tudi vožnja sama, zlasti opoludne, je nad vse mere počasna,
(Vabilo) fc vrtnemu koncertu, ki ga priredi „Dolenjsko pevsko di-uštvo" v nedeljo dne 18. avgusta 1896. leta na Tučkovem vrtu v Novem mestu. — Vspored koncerta pod vodstvom pevovodje g. L Hlad-nik-ai 1. H. Volarič: „Poziv k petju". Mešan zbor.
3.	Zeise Bartl: „Ljubičin sen". Udarjajo gospodične tamburašice. 3. F. S. Villiar: „Luníci". Mešan zbor.
4.	I. Hladnik; „Vesela pevka". Udarjajo gospodične tamburašice. 5. H. VclariČ: „Slovenska pesem". Mešan zbor. fi. „VenČek slov. |iesmi". Udarjajo gospo-diSne tamburašice. 7. H. Volarič: „V noči. Mešan zbor. — Med posameznimi tořkami in po koncertu svira novomeška godba. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr. in za obitelj od štirih ali več oseb 1 gld. Posebna vabila se ne bodo izdajala. Pri neugodnem vremenu vrši se koncert prihodnjo nedeljo. Na mnogobrojno udeležbo vabi
Odbor.
(Železnica na Vrhniko) iz Ljubljane se iiamerava zgraditi. V ta namen seje sestavil na Vrhniki poseben konsoreij, kateremu je deželni zbor dovolil 1000 gld. posoji a za generalni načrt.
(V bolnišnici „Usmiljenih bratov" v Kandiji) sprejelo se je meseca julija 59 bolnikov; od junija jih e preostalo v oskrbovanji iî8; skupaj 87. Od teh se je tekom meseca ozdravilo 39, zboljsalo 12, neozdi-avljiv bil je eden, umrli so 4 ; in sicer : eden la ostarelostjo, eden bil je že umirajoč prinesen, eden za vnetjem potrebuŠnice in eden za kronično Bright-ovo boleznijo. V oskrbovanji preostalo jib je za mesec avgust 31. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 961.
(Nezgode.) V Komami vasi, fare Ćermosnjice, popravljal je 211etni Matzelle Janez samokres, ne vedoč, da je nabasan; nevarno orožje se je sprožilo — krogla in nekaj sibre šlo je imenovanemu t prsi — ter ga tako nevarno ranilo. Umrl je takoj dan pozneje. — Iz odra padel je v Novem mestu 63Ietni
Anžlovar Anton ter si izpahnil levi nadlaket in se pobil na čelu. — ISletuega dečka Antona Oven sunil je vol z rogom v lice in mu raztrgal gornjo ustnico, desno lice in nos. Vsi omenjeni ranjenci sprejeli so se v bolnici „Usmiljenih bratov" v Kandiji.
(Prošnje za trte in za posojila,) S tem opozarjamo vse gospodarje na danjisna dva razglasa o dobavi trt za nove nasade in o dobavi brezobrestnih posojil, in pa na članek „Važno za naše gospodarje". Kdor hoče prositi za trte, dobi že tiskane obrazce za take (irosnje pri kmetijski podružnici ali pa pri g. J. Krajcu v Novem mestu.
(Novi posojilnici) na Dolenjskem sta se ustanovili z neomejeno zavezo v Žntičini, kateri je načelDik posestnik Fr, Muli in v Trebnjem, katero vodi načelnik lekarnar Ruprecht.
(O pribodnjili deželnozborskih volitvah), ki se bodo vršile na jesen, je izjavil osrednji volilni odbor katolisko-iiarodne stranke, da zaradi neprestanega uai)adanja z nasprotne strani postavi svoje kandidate in hoče vseskozi samostalno postopati. V to svrho se je sestavil volilni odbor, kateremu je predsednik državni in deželni poslanec g. kanonik K1 u n, podpredsednik g. ^deželni poslanec Stegnar, tajnik pa odvetnik dr. Šušteršič. Kakor vse kaže, bo ta stranka zlahka zmagovala, ker ljudstvo obrača čim-daije bolj hrbet liberalcem.
(Zadnji mesečni sejm v Črnomlju) 8, avg. je bil slabo obiskan, ker je bilo vreme deževno. Pri-gnah so malo živine, prašičev prav malo, Na glavnem trgu je bilo videti največ Čebule, na žitnem trgu je bilo tudi nekoliko vreč žita, pa bilo je malo kupcev, zato kupčija prav slaba.
(Strela) je pobila letos že več ljudi na Ki'iinj-skem. 5. avgusta je ubila Magdaleno Leben iz Bizovika pri Ljubljani. Šla je med svojo Ijčerjo in neko drugo ženo, pred njo pa voz. A vsi drugi so ostali nepoškod*>vaiii. — 3, avgusta je ubila strela na cesti Marijo Zavrl iz Laliovc pri gorenjskih Cerkljah. Njenega moža je strela le omamila, otrok pa je ostal nepoškodovan. — Po nekaterih krajih je pretekle dni toča pobila.
(Za kmetijsko šolo na Grmu) je rok za razpisane ustanove in plačujoče učence podaljšan do
1.	oktobra t, 1.
(Konjska, dirka). Povodom konjske dirke 9, sept. t. 1. v Ht, Jerneju, bo dirkališče poleg žre-betišča od zdaj nadalje vsaki dan odprto od 11. do
2.	ure in zvečer od polu 7. ure dalje, da ee zamore konje za tUiko vaditi.
(„Krojni vzorci".) Pod tem naslovom izšlo je ravnokar dvoje ličnih knjižic, in sicer „krojni vzorci za otroška oblačila" in „krojui vzorci za perilna oblačila." Kniigi ste lahko umevno pisane, imate raznovrstne kroje jasno narisane, tako, da si vsak manj izvedeni krojač ali šivilja z njimi dobro pomagati zna. Po lastnem pi-epričanju ne znamo stvar presoditi, ali iz mnogobrojnih ocen in dopisov, ki s« na ovitku pri-občeni, mej njimi tudi od domačih zanesljivih oseb, smemo sklepati, da so imenovani knjigi porabne in vsega priporočila vredne. Knjigi prodaja založnik Matija Kune, krojaški mojster v Ljubljani, in velja vsaka 1 gld. 80 kr.; po pošti 10 kr. več.
(Današnji list) obsega deset strani.
Loterijske átevilke.
Tret 3. avgusta	47 78 81 84 62
Gradec 10. „	75 78 34 28 25
št. 44Í.
Hazglas.
t
PotrtegB. srca uftinanjamo ysem aorodnikom, pri-.atóljem iii znamïem prežalostno veat, da je naš iskreuo jubljetii «oprog, oziroma oíe, brat iii strgc, gospod
FRANC ZEVNIK,
posestnik In stavbeni podjetnik,
diié 11. avgusta oii 5, uri popoludne, po ilulgi mučni bolezni, previden s bv. zabrani en ti aii uinirajoĚe, v 65. letu svoje starosti mirno v Gospođu zaspal.
Pogrel) bode v torek 13, avgusta ob 10. uri do-jioludue.
Sv. maše zadušnice »e bodo brale v mnopili oerkvali. Nepuzabljeui pokojnik priporoiSt se v pobožno molitev in blag epouiiu.
Čatei ob Savi, 11, avgusta tSííň. (184)	Žalujoči ostali.
, _ !
Grajščina v Črnomlji prodá iz proste roke vas svoja posestva skupaj ali posamezno tia parcele in sicer : Grad v Črnomiji št. 1. z vrti, v kterem so: velika gostilna, pisarna c. kr. okr. glavar-tva iu druga stanovanja.
Mlin v mestu st. 94 s aestimi tečaji in žago.
Vrtovi nekaj čez.......2 orala,
Hrastove in smrekove loze, prav blizo
in lepo ležeče.........-03 „
Njive . . ■........40 «
Pasitici in kosenice . . . ... '25 „ (1G4—2)	Skupaj . 270 oralov.
Prodajati se bode pričelo I. oktobra t. I., kupi ee pa tudi lahko prej. Pogoji jaku ugodni. Natančneje se poizvé pri oskrbnistvu grajščine v Črnomlji,
latilnice, močau „Goppel"
za par vprege iu več razUčiiega liincti.j-skciïii rabljenej?!! oivuljii v prav dobrem stanu proda (187-1)	G. Tbnnies v Ljubljani.
Iz proste roke je na prodaj
strojarija in travnik
fta prav prijetnem kraju Mizo železuičnega koloilvora. Siša je v dobrem stanu, in se strojarski obrt že 11 let Hspeâno opravlja; pripravna je pa tudi za drugačen o^irt. Cena 3200 flid. — Več pove
Janez Wolek^ .«frojar v (h-ompljevi..
Nil piortiij
lareitira
D^e se na znanje, da je naprodaj loza „Konjivrh"
kat.občine Loka v bližini mesta Črnomelj, ki je lastnina „prve dolenjske posojilnice v Metliki«, (poprej Bajuk Jožefa iz Črnomlja) pod najugodnejšimi pogoji. Ta loza meri 48 oralov in se bode na kose pi'odala tako, da bode po dva oi'ala en kos ime. — Pri tej priliki se bodejo prodala drva (do 100 voz), ki so že posekana in na kupe zložena. Tudi je se naprodaj hiša na Majerji, hlev, svinjaki, supa, kozolca, sadni vrt, nekaj njiv itd. Kupci oglasijo se naj dné
5. septembra 1895 dopoldan ob 8. uri
v omenjeni lozi, kjer ae bode takrat prodaja vršila. Kupilo se bode lahko tudi na počak.
Metlika. 10. jnîija 1895. (151-3)	(Saiiiçl.
štev. 13418
Po postavi z dné 28. marca 1892. 1. št. 61 drž. zak,, se dovoljuje tistim posestnikom, katerih vinogradi 80 uničeni od trtne uši in kateri so zaradi tega priSIi v začasno stisko, za obnovitev vinogradov z amerikan-skimi trtami brezobrestna posojila v denarjih iz državnega in dežfilnega zaklada.
To se daje na znanje 3 priatavkom, da se morajo dotične prošnje najdalje do
H^ 15. septembra 1895. 1.
pri C. kr. okrajnem glavarstvu vložiti, ker se na vse
pozneje vložene prošnje ne bode oziralo.
Prošnjam, katerih ni treba kolekovati, je priložiti : 1. posestni iist; 2, zemljiško-knjižni izpisek; 3. nairt, kako se bo vršilo delo in preudarek troškov.
Tiskani obrazci za prošnje kakor tudi za gori omenjeni načrt (pod 3.), se dobyo brezplačno pri C, kr, okrajnih glavarstvih.
C. kr. okrajno glavarstvo v Krèkem.
Schônherger,
čisto nova ter z opeko krita, nekaj minut od postaje Novo mesto, z dvema sobaIIlE^ kletjo ter nekoliko zemljiščem, se proda ali ) v najem odda.	(186—l)
Natančneje pove lastnik Janez Dular, Cogetnica,
^tstoječa iz zofe, dveh naslonjač in sest stolov. — pove opravništvo „Dol. Noyic"._(I8ň-i)
^ grajáčini Pletrje pri Št. Jerneju ae takoj sprejmejo
^ nadMapec in Yeč teih Mapceî.
Več se izve pri grajskem oskrbništvu.
'fii
kateri razume tudi sadjarstvb, je oženjen, zna pisati ter je posten in delaven, sprejme se takoj v službo. Plače je 20 gld., prosto stanovanje, drva in nekaj zemljišča v porabo. Ktcri uinejo čebelarstvo imajo prednost. — Nadalje se išče
izvrstna kuharica,
katera je vže kot taka v kaki grajščini služila, z mesečno plačo 12 gld. in potni sti-ošek. — Več pové opravništvo „Dol, Novic".	(I8it—i)
Med, vosek in vošenine
kupuje vedno po najvišji ceni (les—i) Franc Murn v Kandiji pri Novem mestu.
št. 7103.
(180-1)


Deželni odbor bode iz dežwlne trtnice pri prisilni delavnici oddal
50,000 do 60.000 ukoreničenih cepljenih ameriških trt
in sicer za bela vina ; kraljevina, beli bm-gundec, zelen, Imanja, rnlavidec, rizling italijanski, moslavina, rudeci spanijol, zelenika in plavec; za crna vina: portugalka, modra traukinja, èrni burgundac, čina lipovščina in lovrenček.
Trte ge bodo oddajale po 7 (sedem) gld. za sto ;(100) komadov, pa tudi nekaj brezplačno malim, revnim vinogradnikom, kojih uboStvo je dokazano po izjavah županstva.
Vinogradniki, kateri želé kupiti trte ali jih dobivati brezplačno, naj se zglasé pri svojih županatvili ali pri kiiietijskiii podinžnicah najdalje
do 15. «iipt(inilii'a 1.1.
ter naznanijo, ali in koliko s ve t A že imajo priprav-^enep za iiasaditev trt, koliko trt, katere vrste in ali jih želé dobiti že jeseni 1.1,, kar najbolj kaže, ali še le spomladi 1. 1896.
Župauatva in kmetijske podružnice morajo potem Tse prošnje predložiti deželnemu odboru najdalje
(l(t SO. soi>tíimřn'H t. L,
:k«r se na pozneje vložene prošnje ne bode oziralo.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dné 27. julijîv 1896.
Kajboljšc iu najdenćjo
mmhwmmm
iziÎBluje in ijojiravlja
Janez Brunskule
v vasi Rečice hiš. st. 7, zadnja pošta Semič na Dolenjskem.
Vsa dela izvi-Žtijejo se izvrstno in poSteno, la katera se jamči 10 let.
Najboljša apričala so mu cerkvene ure, katere je »apravil v Semiču, Čriiomlji, Dragatuši, AdlešiČib, ;Šent - Jarněji, v Osiluici in pri podružnicah semiške fare : na Gradniku, y Gorenjcah., Rožnem dolu in Eečicah; dalje t Novi Gori pri Ormošnjicah, pri Sv. Ivann Čmnnje jske župnije, v Podgradu in Sveti Nedelji (Hit.), v Podlipniku (Hrv.), v Črnem potoku (Kočevje). Ceniki po3IIJajo se na zahtRvanjo brezplačno.
Mil ^ ll@£ltfel„
— ena s celo štacunsko opravo — se z dobrimi po-gcji prodajo. Kupoželjui naj piâejo na
X Kapelle
■OSS-l)	v Metliki.
Dimnikarski pomočoik in učenec
sprejme se takoj pri dimnikarskem mojstru
Jlonigma'mi'U
((177—1)	v Novsni mestu.
(175-1)
Mnogo izvrstnega
g: mm M. ^
dQEnuacega
je ua prodaj v
gradu Bajnof pri Novem mestu.
gtev. tí9ii3.
Haspis.
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu prt Novem mestu, z dveletnim poučevímjem in slovenskim učnim jezikom, izpraznjenih je
oscia iležcliUh iislrtiiov
za prihodnje šolsko leto 1896/96, katero se pričn» 4. novembra 1.1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vapeliom dovršili vsaj ljudsko solo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadje-rejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v soli, obleko pa si morajo sami preskrbovati.
V solo sprejemajo se tudi:
1.	PiaĆujoČi učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za brano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2,	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačajejo le šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom BO kr., se imajo do
1. oktobra 1895 ^^^
izi-očiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu.
Prošnjam priložiti je rojslni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje âole, zdravniško potrdila o čvrstem telesu in trdnem zdravjl in župnjsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno piamo starisev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dné 16. julija 1895.	{lee—s>
K'aznanilo.
v Trebnjem, blizo farne cerkve in glavno ceste, se ua jako pripravnem kraju odda
GOSTÏXxNA,
obstoječa iz treb sob, kleti, hleva, shrambe in mesnice. — Več se iive pri gospođu
(178-1) Fran Zurc-u v Trebnjem.
Jos. Ogoreutz v Novem mestu
Ci73-a)	priporoća	[(I]
S trakovi in napisi, po najnižji ceni. í
r
Uiïojam si naznaniti,
da sem odprl svojo
odvetniško pisarno
A

K
na Laškem (Marki Tuffer).
Dr, Josip Kolšeh\
(Isto novo, nič nibljouo
štedilno ognjišče (Sparrherd),
Vzidano z lončenimi pioMcaiiii, je po nizini ceni Ha prodaj. — Kje peve opravništvo „D«l. Novic",
tik ceste, ittitera bi bila pripravna za štacimo ali za kako dru^o obrtnijo, zraven katere je kozolc, klet, stala, blevi, pod, seuica, vrt in vse, kar je okoli domovja, se proda iz proste roke ia pod ugodnimi pogoji pri
Ani Pungerôar, posestnici
(182—1)	v Žkoc^anu pri Mokronog.
Kislo mleko!
Dobiti je na vrtu kmetijske šole na Grmu
vsaki dan (dopoludne in popoludne)
8veže kiNlo mleko
in sicer v navadnih latvicah po 10 kr., v malili latvicah pa po 3 kr,
Razuu kislega mleka se lahko dobiva za zdravljenje tudi jutranje sladko mleko (izpod krave), kakor tudi ohlajeno sladko mleko in smetano po navadnih cenah. — Zh kruh, posodo in strežbo j« skrbljeno.	(163—2)
popolnoma izurjenega z železninskim blagom, ter

kateri je lepega vedenja in da ima veselje do trgovinske obrti, sprejme takoj
Fviilei'ik Skušok,
trgovec v Metliki.
(I&8-3)

v Metliki, s šestimi tečaji in šestimi stopami, se
Î- v najeta udda ali pa proda. Zraven pripada tndi 4 orale njiv in travnikov.	(153-3)
9 Kupci oglasijo aaj se v mestni hiši.
aa Ragovtm, i^etrt ure od Novega mesta, obstoječe iz hiàe, svinjaka, hleva, kleti, poda, kozolca, verta, šestih njiv, štirili gojzdov in enega travnika, se pod najugodnejšimi pogoji proda ali pa v najem d_a. Več poyé Franc Zupančič, Dolenja Vas št. 6. pošta Št. Peter pri Novem mestu.	(167-2)

Vuziuiiiilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v hiěi piileg pokopališča na stari ljubljanski cesti
k o v H f, i j o "VQ
in obljubiyem, da se bom potrudil si, občinstvu vedno brzo ter z trpežnim in ne predragim delom postreči, za koje se p. n, gg, gospodarjem najuljudneje priporočam.
Tudi iščem v poduk
0 poltenega Aočka, 0
kateri je trdnega zdravja in ima veselje do kovačije.
Franc liobuar,
(165—2)	kovač v Novem mesta.
aCKSSSE*
Steinfeldska pivovarna
zaloga piva V Ljubljani-Siski ^
priporoča
uležano marčno in eksportno pivo
(Pivo v steklenicah ]e pasterizováno.)
Tak-le je izvirni zavoj pristne
Kathreiner-jeve kave.

•s
Cariníhla-Líthiou vrelci
pri Železni Kapfi na Koroškem,
so izvrstna namizna pijača in Izborno zdravilo proti vsakovrstnim katarom in raznim boleznim »a Dbistifi in mehurji, — Dobi s« pri lastništvu na ŽeJezni Kapli, pri gosp. Henriku pL Mattonl-]u n* Dunaju, v gosp, Alojzij ČerniĆ-evi ageuturi v , Ljubljani, in pri gg. trgovcih : M. Kastner in P. Lasnilt v Ljnbljanij F. Dolenc-u v Kranju in Škoiii Loki, A. Pinter-ju v Kamniku, A. Pauser-ju ml. v Novem Mestu, P. Petsche-tu v Kočevji in I. Pauser-ju v Rilmici.	(aa—9)
< >
( I
at«

Sto tisoč dobro žgane ziaarsKe opeKe,
tisoè po 13 içltl. je iia prodaj v Zulo^^u. Podrobneje se zve pri Franc Kastelicu v Kandljl.
S, ■fti»nTTOTnn ^	* Novem mestu,
* U> ^ obatojeiSe iz treh, oziroma petih L IL J	J® oddati priSetkom Bep-
I ^-HJ" tembra t. 1. Zraven je tudi nekoliko vrta. Ravno tam oddati je tudi šupa za seno. Oglasila sprejema lastnik hide.	(íBa-3)


belo, po gld. 15-50, 17 — in 19.—
po 100 litrov, na tukajsno poatajo stavljeno, prodajam v množini nad 60 litrov, ter se priporočam z obilím nai'oâilim
(187-4) Alojzij PauUu,
v Trebnjem (Dolenjsko,)
iS
Poior I
Svarhkil
Varujte SQ,
ti ft n-u botii oiirthftrfoni [iri nnkvipu siftdivi kftvfl. OobJć-kaŽQlJnl ymije Sn v(«iiio pona-rojftjo ri.MlirfiiitPi7f<*vft kavo, KaU->np jiMU^itPiirT^^ili ko b«(B iavifuw Bttvi.)je z riapiřiďu
Kattwôln»r -K»»»ipfK>va stadna kova jo «1ii»a atdravft in okutma piim«) k boboví k»vi, iiatonù prid olei voeJlîL aruUt; vBfika Skođlfiva primaa jo úključdna.
HoTOBUfto : OdgoTonú nradnik Jiwlp Btakovli. —	Mloinik in tuku J. Krajio.