List za slovenski narod v Ameriki in Slovenec glasilo K. S. K. Jednote. is. Številka. CARTER H. HARRISON ŽUPAN CHICASKI. Demokrati v Chicagi sijajno zmagali v volitvenem boju, končanem v torek 4. aprila. SOCIALISTI RAZOČARANI, V Milwaukee, Wis., in drugod poraženi. Hunnewell, Kas., ima županjo. Chicago, 111., 5. apr. — S prav znamenito večino 17,132 glasov je bil štirikratni župan chicaški, Carter H. Harrison, po prestanku šestih let zopet izvoljen. Demokratični blagajniški kandidat Henry Stuckart in kandidat za mestnega pisarja Francis D. Connery sta bila v plazu podobni struji v prid demokratiji tudi pognana do zmage. Število oddanih glasov je bilo največje, ki je bilo kdaj zaznamovati v Chicagi, saj je bilo' oddanih več nego 365,000 glasov. Prihodnji mestni zbor je po znatni večini demokratičen, čeprav sta dva sedeža še dvomna. Po najzanesljivejših volitve-nih poročilih je bilo izvoljenih 22 demokratov in 15 republikancev. V mestnem zboru ostane 19 demokratov in 14 republikancev, potemtakem znaša demokratska večina 12 glasov. Novi župan lahko računa na povoljen mestni zbor. Volitveni boj je bil zdaj-pazdaj srdit do razkačenosti in orožje ni bilo vedno brez prigovora. G. Harrison zasede vpetič županski stolec. V svoj urad donaša vsepolno dragocenih vednosti in izkušenj, ki jih bo gotovo izkušal uporabiti v korist mestu. Razni kandidati za župana so dobili naslednje število glasov: Demokrat Carter Harrison, 177,923; republikanec Charles E. Merriam (vseučiliščni profesor), 160,791; socialist W. E. Rodriguez, 24,759; prohibiciomst Wm. A. Brubaker, 2,333, in kandidat s‘o-cialne delavske stranke Anthony Prince, 1,097; skupaj 366,903 glasove, in Harrisonova večina znaša torej 17,132. Prvikrat v petindvajsetih letih sta mestna in okrajna uprava v rokah demokratov. Harrison je zmagal predvsem s pomočjo združenih društev v zaščito o-sebne svobode ter v inozemstvu rojenih državljanov, kakor Judov, Poljakov, Čehov, Italijanov itd. Socialisti poraženi. Milwaukee, Wis., 4. apr. — Socialdemokrati so bili pri mestni in okrajni volitvi hudo poraženi, kajti njihovi kandidati za urad okrožnega sodnika in za službe kot šolski svetovavci so propadli, in zmagali so neodvisni kandidati z večino kacih 10,000 glasov. Tudi sociališki kandidat za službo mestnega svetovavca “at large” je bil poražen, in sicer po nekem demokratu, dočim so ostali zmagalci neodvisni kandidati. Socialisti so bojevali skrajno trdovraten volitveni boj, ali proti njim zbrana sila neodvisnih volivcev je bila prevelika. Racine, Wis, 4. apr. — Republikanec Goodland je pri boju za županski urad porazil svojega sociališkega nasprotnika Jacobsa z večino 1,670 glasov. Galesburg, 111., 4. apr. — Župan George Sanderson je bil zopet izvoljen z večino 500 glasov. Njegov nasprotnik je bil socialist John G. Sjo-din. Sociališki zmagi. Flint, Mich., 4. apr. — Socialisti so pri tukajšnji mestni volitvi izvolili vse svoje kandidate razun onega za blagajniški urad. Manitowoc, Wis., 5. apr. — Tukajšnji meščani so sklenili, iznova poizkusiti s socialisti, in so izvolili socialista Henry S. Tolzeja ml. za župana. V mestu Two Rivers, kjer so bili socialisti izza več let na krmilu, so bili popolnoma poraženi. Prava županja. Hflnnewell, Kas., 4. apr. —- Gospa Bila Wilson je sedaj županja tega mesta. Pri mestni volitvi sta dobila ona in O. M. Akers, ki se je ž njo poganjka! za županski urad, enako glasov. Nbjprej se je predlagalo, da ima žreb odločiti med njima. A to ni ugajalo volivcem. Ti so rekli, da če je gospa Wilson dosegla, dobiti istotoliko glasov, kakor moški kandidat, potem naj ima ona urad. Zato so jo volitveni sodniki proglasili za izvoljeno. Gospa Wilson je potem priredila večerjo z ostrigami in celo mesto je prekipevalo veselja nad njeno zmago. Sedaj hoče gospa, kakor pravi, mesto očistiti. “Mokraši” in “suhači”. Indianapolis, Ind., 4. apr. — V dveh krajih dveh okrajev v Indiani se je glasovalo o vprašanju “suh” ali "moker”, in oba, ki sta že bila brez salu-«ov, sta sklenila, ostati tako tudi nadalje. Kraja sta Frankfort v okraju JOLIET, ILLINOIS, 7. APRIL, 1011. Clinton in Sullivan v okraju Sullivan. Colorado Springsj Colo., 4. apr. — Poročila iz večine volilnih okrajev naznanjajo, da so “mokri” pri tukajšnji volitvi zmagali in da se je večina “suhih'' po številu 1,-500 glasov pred dvema letoma izpremenila v enako večino “mokrih”. Pred dvema letoma so bili vsled tega saluni prognani iz mesta, a sedaj se bržkone vrnejo. Rojak odsekal otroku glavo. Duryea, Pa., 30. sušca. -— Tukaj se je dogodil danes grozen m strašen zločin, ki ga je izvršil slovenski rojak. Človek, ki so ga rojaki poznali pod imenom Hrastenčan in ki je bil doma iz krškega okraja, je ubil oziroma zaklal svojo 141etno hčer in jo razmesaril. Odsekal jej je glavo, roke in noge in je nesel kose trupla na železniški tir, da bi ljudje mislili, da jo je vlak povozil. Storilec je že pod ključem. — (Glas Naroda.) Rojak ustreljen. Trinidad, Colo., 30. marca. — Žalosten dogodek se je pripetil v tej naselbini. Rojaka Culka so policaji ustrelili in najbrž tudi izropali vsega denarja kar ga je imel pri sebi: če je to resnica, o tem sedaj preiskuje maršal in koroner v Delagui. Rojaka Po-grac Culk in Andrej Turnšek (zadnji je bil dobro znan tudi po Wyoming!!, keT je vedno potoval okoli) sta bila povabljena 25. marca na praznovanje nekega godu v Delagui. Pojedina se je začela okoli devete ure zvečer, in pozno ponoči sta se Culk in Turnšek vračala domov. Culk je glasno govoril proti Turnšku, ki ga je vodil domov, ko stopijo pred nju naenkrat trije policaji od premogove družbe, ki so naznanili obema aretacijo in ju začeli goniti proti ječi. Ravno nasproti kompanijske prodajalne, je Culk padel na tla, nakar so policaji začeli kleti in ga z nogami suvati, da je bil težko ranjen v hrbtu. Turnšek in prijatelji pa trdijo tako: Ko so policaji prijeli Culka, da ga je policaj Walter ustrelil v nogo, ter je raditega padel. Nezavednega so pripeljali Culka v ječo, kamor so ga vrgli z velikim ropotom, kakor tudi Turnška. Ko je bil Culk v ječi zavezan, mu je eden policajev odvzel $20 v bankovcih, katere je Culk imel pri sebi. Nato so ga pa pustili v ječi, kjer je trpel do sedmih zjutraj velike bolečine. Druzega jutra ob sedmih so pa oba spodili iz ječe. Ko je Culk prišel domov, je zaželel zdrav nika; toda predno je-slednji prišel, je bil Culk že mrtev. Še predno je umrl, je povedal, da je bil ustreljen, da ima doma kmetijo vredno 20 tisoč kron, katero zapušča svojemu bratu in sestri. To je bila njegova oporoka. Potem se je pa mrtev zgrudil. Prijatelji njegovi so takoj preiskali obleko, in našli Culka na telesu vsega krvavega. Poklicani zdravniki bili so trije, so izjavili, da je nastopila smrt vsled izgube krvi in rane, ki jo je prizadjala kroglja iz 32 kalibrskega revolverja, kakoršnega so imeli policisti. — (Clevelandska Amerika.) Blaznik v cerkvi sv. Petra. Rim, 4. apr. — Neki mož, ki je bil pozneje spoznan kot Pietro Pesanto in je smatran za blaznega, je prišel v cerkev sv. Petra, z revolverjem oborožen, in je streljal na kanonike, ki so čitali breviarij “V koru”. Nihče, ni bil zadet in mož je bil odveden v zapor. Branil se je obupno, in en policaj je bil ranjen. Rim, 4. apr. — Poskus moža, ki se imenuje Pietro Pesanti, v cerkvi sv. Petra službujoče duhovnike ustreliti, je povzročila, kakor izjavlja mož, neka dediščina. Pesanti trdi, da je imel bogatega strica in bogato teto, katerih dedič je bil, da so ju pa duhovniki pregovorili, voliti njuno premoženje cerkvi, tako da ni on dobil ničesar. To da ga je tako razkačilo, da je oba sorodnika umoril, nakar so ga zaprli v kaznilnico, a čez več let izpustili. Potem da je poizkušal, iz maščevanja umoriti papeža, da mu se pa ni nikdar posrečilo priti v vatikan, nakar si je končno izbral duhovnike kot žrtve. Položaj na Španske«. Madrid, 3. apr. — Ministrstvo je preosnovano. Canalejas je še ostal prvi minister, a njegovi tovariši so večinoma novi. London, 2. apr. — Iz Madrida je došla vest, da je bil pred nekoliko dnevi poklican na španski dvor neki Specijalist iz Švicarske, da pregleda prvorojenega sina kralja Alfonza, don Jaimesa. Vest je najprej v dvorskih, potem pa tudi v drugih krogih izzvala presenečenje in se sedaj govori, da je bil strokovnjak pozvan, da pregleda triletnega princa, kjer je gluh. Ista vest je krožila po listih že pred nekoliko meseci, ali so jo dementirali. Na kolodvoru v Sevili so prijeli nekega anarhista, ki je hotel umoriti španskega kralja; kralj se je imel namreč ravno pripeljati z vlakom. A-narhist se je hotel v ječi obesiti, a so mu to pravočasno zabranili. Varovati ga morajo angleški detektivi. STROJNIKI ZA 8-URNI DELAVNIK, V New Yorku nameravajo začeti štrajk in ga raztegniti po vseh Zdr. Državah. TUŽEN POGREB V NEW YORKU 75,000 oseb se udeležilo pogreba osme-rih neznanih žrtev požara. New York, 5. apr. — Kačih 75,000 oseb je spremilo na pokopališče osme-ra trupla, ki se niso mogla istovetiti ali spoznati a pripadajo žrtvam požara v tvornici tvrdke Triangle Waist Co., ki je zahteval 144 človeških življenj. Pričakovalo se je, da se pogreba udeleži do 200,000 oseb, a zadržal jih je izza ranega jutra neprestano lijoči dež. Ampak samo v prispodobi so se te množice udeležile pogrebnega izprevoda na pokopališče, kajti v resnici so se razdelile v oddelke in so korakale po ulicah gorenjega in dolenjega’mesta. Vsak udeleženec je nosil s florom preprežen zvezdnati praporček in zdajpazdaj se je pokazal v izprevodu plakat s primernim nadpisom. Izprevod je bil podjet kot protest proti stavbnim neprilikam, ki so povzročile katastrofo. Oddelki so se končno združili na Washington Squaru, kjer se nahaja pogorela tovarna. Na stotine, da, na tisoče oseb se je tu glasno razjokalo in mnoge so pokleknile k molitvi. Osmera trupla so bila pokopana na Evergreen-pokopališču. Pogrebni o-bredi so se vršili po judovski, prote-stantovski in katoliški veri, ker se ni dalo določiti, kateri veri so žrtve pripadale. Strojniki za štrajk. New York, 3. apr. — Voditelji tukajšnje unije strojnikov nameravajo v majmku zaštrajkati in uprizoriti največji boj za osemurni delavnik, kar jih je bilo zadnja leta. Štrajk se ima raztegniti na vse strojniške unije po vseh Združenih Državah. Delodavci pa se imajo poprej obvestiti, in če pride do sporazumenja, se utegne boj pre prečiti. 500 newyorskih strojnikov se je zbralo tukaj in so ukrenili temeljite začasne priprave. Poseben davek je bil predlagan, da se štrajk finančno podpre, in odbori so bili imenovani. Splošen štrajk mednarodne (podežel-ne) združbe bi bil občutiti po vseh tovarniških okrajih cele dežele in 100,-000 unijcev bi se ga udeleževalo. Pivovarji ostavili delo. Syracuse, N. Y., 1. apr. — Tristo delavcev v šesterih ali sedmerih tukajšnjih pivovarnicah je ostavilo delo, ker se jim je plačilna doklada $2 na teden odklonila. Tukajšnja pivovarniška ' borza poizkuša oskrbeti stavkokaze iz New Yorka, in tukajšnja unija krčmarskih pomočnikov je naznanila, da bo tudi zaštrajkala, ako pridejo semkaj stavkokazi. Syracuse, N. Y., 3. apr. — Stavkokazi iz New Yorka so prevzeli mesta 300 pivovarniških delavcev, ki so v šesterih tukajšnjih pivovarnicah osta-vdi delo. Več vozov s pivom je bilo napadenih, a do resnih izgredov ni prišlo. Vršilo se bo posvetovanje med unijci in posestniki pivovarnic, in če se tedaj štrajk ne poravna, bodo za-štrajkali strojniki, elektriki, sodarji in vsi drugi unijci, ki delajo za pivovar-nice. _____________________ Tudi v Toledu vre. Toledo, O., 3. apr. — Štiristo članov zidarške unije je tu ostavilo delo, ker več kontraktorjev ni hotelo povišati plače in dovoliti zaprte delavnice. Večina kontraktorjev je pripravljena, povišati plačo, a noče ničesar vedeti o pripoznanju unije. Tesarji zaštrajkali. St. Louis, Mo., 1. apr. — Štiritisoč organiziranih tesarjev je zaštrajkalo, ker se jim je plačilna doklada 5c na uro odklonila. Petsto drvarjev je svoje delodavce obvestilo, da ne bodo z delom nadaljevali, ako se jim plača ne poviša za 7c na uro. Delodavci so naznanili, da začasno ne bodo klicali drugih delavcev na štrajkarska mesta. Vroče poletje. utegnemo imeti. Dr. Maurer, ravnatelj meteorologičnega zavoda v Cu-rihu, označi kaker vrlo zanimiv in čuden pojav V zgodovini vremena, da so bili pomladanski in zlasti poletni meseci — od aprila do julija — zadnjih 5 let 1906 do 1910 zaporedoma hladni. Skoraj prav tako hladni so bili pomladanski in poletni meseci od leta 1886 do 1890, še bolj hladne spomladi in poletja pa so bila od leta 1836 do 1845. Iz vremenskih opazovanj v zadnjih 100 letih pa se je pokazalo, da so taki hladni temperaturi sledili tudi ekstremi, velika vročina. In dr. Maurer je trdno prepričan, da bomo imeli prihodnja leta vročo pomlad in še bolj vroče poletje. OPOZARJAMO sv'9|e rojake, da je “Glavna posojilnica v Ljubljani v k o n kurzu. Kdor-ima pri tej posojilnici naložen kak denar, naj svojo terjatev priglasi do 30. aprila 1911 c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani, sicer pride ob ves prihranek. Iz prijaznosti in brezplačno posreduje v tej zadevi “Zadružna zveza” v Ljubljani ali pa 31 e s t n a hranilnica 1 j u bd j a n s k a, ki prevzema vložne knjižice “Glavne posojilnice" in jih priglaša sodišču ter bo skrbela za izplačilo vlog. i^dor si torej hoče prihraniti stroške, biti brez skrbi in vendar priti do svojega denarja, naj pošlje svojo vložno knjižico “Glavne posojilnice” priporočeno (registered) in s svojim natančnim naslovom naravnost na naslov: "Zadružna zveza” v Ljubljani, Kranjsko, Austria ali pa “Mestna hranilnica ljubljanska”, Ljubljana, Pre-šernova ul. 3, Kranjsko. Kdaj se bode od konkurznega skla-da “Glavne posojilnice” dobilo kaj denarja, se zdaj ne ve in se bo to o pravem času javno razglasilo. Tudi se danes še ne more vedeti, ali bodo dobili vlagatelji ves denar in na enkrat ali ne. Pianist Anton Foerster. Naš rojak, g. Anton Foerster, sve-tovnoznani pianist, ki deluje zadnji dve leti kot profesor v glasbenem zavodu Chicago Musical College, kakor smo poročali svojčas, je priredil predzadnji torek svoj letošnji prvi koncert v znani Ziegfeldovi glasbeni dvorani. Chicaški “Westen und Daheim” z dne 2. t. m. piše o tem: “Gospod Anton Foerster, čegar o-dtihovljeno igranje nam je že pri njegovem prvem nastopu tukaj imponiralo, je danes isti resnobni, skrbno preudarjajoči pianist, čigar genialno razumevanje in pianiško izvajanje se mora smatrati za svojstveno m skrajno primerno. Odsotnost neznosnega bobnanja, podobnega udarjanju s kladivom, kakor se prav grdo sliši pri drugih nepravih umetnikih ob razvijanju polnomočnih mest, je dobrodejen pojav Foersterjevega prečiščenega izvajanja. Vedno prikupni način udarjanja, pevajoči zvok in srce razveseljujoče, dobro umerjeno predna-šanje, učinkujejo prepričevalno in poučno tako na tenkočutno uho, kakor na neposvečenčevo. G. Foerster ume citati iz “FF” Beethovna, Schuberta, Mendelssohna in Chopina, sploh u-glasbe vsake vrste razumno tolmačiti. Z ‘Galopp Chromativom’, s katerim je zaključil svoj igralni, spored, je zadostno dokazal, da je samostojen v sestavljanju svojih programov, da se je nadalje ognil stalni misli tolikenh virtuozov, da mora vsak pianist svoj recital ali program zaključiti s kako Lisztovo liki umetni ogenj briljantno glasbovino. Zaloga muzikalij je pa dovolj bogata, da se lahko izbere iz n^e primerna zaključna točka z vele-sijajnimi vtiski, in taka je ‘Chroma-tiv Galopp’! — Slične ocene so donesli skoro vsi listi chicaški. Slovenci smo na g. Foersterja lahko ponosni! Na Balkanu vre. Cetinje, Črnogorsko, 3. apr. — Turški bažibozuki, ki so prihiteli na pomoč oblegani turški posadki v mestu Tuzi v vilajetu Skader na Albanskem, so porazili uporne Albaneze na celi črti in jih skoro vse poklali. Ostali so zbežali v gorovje. V okraju Kumanova, ki je glavno taborišče bolgarskih ustaških čet, se je pred kratkim vršila pravcata bitka, ki je trajala celih 24 ur. Cela stvar se je vršila tako-le: Kacih 30 mož bro-ječa četa bolgarskih vstašev je oblegala turško vas Pečina, južno Kuma-nove. Nad ustaše se je poslalo iz Kumanove 300 mož vojaštva in orož-ništva. Kmalu se je razvil obupen boj, v katerem je takoj pri prvem naskoku padel en jžastnik; počasi so se ustaši začeli umikati, so zasedli vi^ šavo in so se v cerkvi Starskamona-stir zabarikadirali. Na tem kraju so ostali do naslednjega jutra. Ko je že vojaštvo imelo velike izgube — več kot 30 vojakov je padlo, med temi tudi dva podčastnika — so zapustili u-staši cerkev, ne da bi imeli kako izgubo. Ko je že bila bitka končana, je prišel Dšavid-paša z artilerijo in z oklopnimi avtomobili iz Uskueba, toda bilo je že prepozno. Med bolgarskimi in albanskimi če-tovodjami so se vršili pred kratkim tajni sestanki. Neka mohamedanska četa je v dolini Morava napadla srbsko kmetijo, ubila dve osebi in hišo oropala. Poročila iz Djakove se glase ravno tako vznemirjajoče. V djakovski okolici je prišlo večkrat do spopadov med Albanci in med vojaki; pri neki taki priliki so Albanci razorožili 150 vojakov. Meseca februarja se je vršilo v Podgorici v Črnigori zborovanje, h kateremu je prišlo 2000 Albancev, ki so sklenili, da ne zapustijo prej črnogorskega ozemlja, dokler jim turška vlada ne izpolni vseh zahtev. KONZUL DR. SGHWEGEL IZRAZIL SOŽALJE. Povodom smrti Rev. F. S. Šušteršiča, ljubljenca ameriških Slovencev. LJUBLJANSKI “ SLOVENEC Z dne 24. marca poroča o smrti in zaslugah pokojnikovih. Ljubljanski “Slovenec” z dne 24. marca piše: Umrl je danes v Ljubljani po dolgi in mučni bolezni gosp. Fran S. Šušteršič, župnik pri Sv. Jožefu v Jolietu države Illinois Zedinjenih držav severne Amerike, v starosti 47 let. Pred dvajsetimi leti je šel v Ameriko in bil ljubeznivo sprejet od chikaškega nadškofa, kateri mu je izročil zanemarjene in razkropljene Slovence v Jolietu. Od začetka je zbiral Slovence v nemško cerkev k službi božji; ko pa je razmere nekoliko spoznal, je zgradil za tedanje razmere precej prostorno cerkev in skromno župnišče. Ustanovil je tudi prvo slovensko šolo v Ameriki, v kateri se zdaj vzgaja okoli petsto otrok pod vodstvom šolskih sester iz reda sv. Frančiška. Verska šola je zvabila slovenske starše od vseh strani v Joliet, zato je narasla župnija sv. Jožefa v malih letih na šeststo družin; in ker je bila stara cerkev za toliko ljudi nezadostna, je pokojni župnik sezidal pred šestimi leti novo cerkev, ki je stala pol milijona kron in je ena najkrasnejših v nadškofiji. Pokojni je tudi veliko storil za Slovence v gmotnem oziru. Ustanovil je kato-' liško podporno društvo sv. Jožefa v Jolietu za može in eno tudi za žene. Vplival je, da so se tudi po drugih slovenskih župnijah in naselbinah e-naka društva ustanovila in je potem osnoval Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto, katera zdaj tako lepo napreduje po vseh Zedinjenih državah. Bil je jako blagega srca, njegova gostoljubnost je bila povsod znana, vsak mu je bil dobrodošel, naj si bo duhovnik ali delavec, in sam Bog ve, koliko slovenskim trpinom je on delo preskrbel, dober svet dal in jih gmotno podpiral. — Dasi je imel obilo dela doma, ga to ni zadržalo, da ne bi Slovence po takih krajih in naselbinah obiskoval, ki nimajo še svojega duhovna, in jih je duševno oskrboval. Zato je bil v Ameriki splošno spoštovan ne samo od svojih faranov in rojakov, ampak tudi od katoličanov vsake narodnosti m tudi od Amerikancev in drugovercev. Pred mnogo leti je prevzel od preč. monsig. Buha “Ame-rikanskega Slovenca” in ga tako izvrstno urejal, da je kmalu postal priljubljen gost vsake katoliške slovenske družine. Tako neutrudljivo delo je imelo slabe posledice. Pred dvema letoma je začel bolehati in ker je upal, da bo pod domačim obnebjem okreval, je prišel lansko jesen domov. Navidezno se mu je res izboljšalo, pa nemila smrt ljube matere 4. februarja t. 1. ga je popolnoma potrla: od tistega časa se mu je zdravje zelo poslabšalo, dokler ni danes izdihnil. Trpel je dolgo in bolečine so bile hude, vendar je vse voljno pretrpel. Bog mu bodi plačnik! Konzul dr. Schwegel izrazil sožalje. Od našega odličnega rojaka, konzula dr. H. Schvvegla, ki je bil ustanovil prvi avstro-ogrski konzulat v Canadi, smo prejeli naslednji sožalni dopis: Wuerzburg, Nemčija, 27. marca 1911. Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois. Dragi gospod! Izvolite sprejeti moje najodkritosrčnejše sožalje povodom prerane smrti Rev. Fr. S. Šušteršiča. Father Šušteršič je bil zvest in odločen delavec v korist svojega ljubljenega naroda v Ameriki; njegovo delo v Jolietu med našim narodom v vaši podporni jednoti, v “Amerikanskem Slovencu” in po vseh Združenih Državah ostane za njim in zagotavlja njegov spomin v hvaležnih srcih njegovih rojakov. Jaz se ga bom vedno spominjal z mnogimi prijaznimi mislimi. Vaš iskreni Dr. H. Schwegel, konzul. V spomin. ' Rib Lake, Wis., 3. marca. — “Amerikanski Slovenec”, Joliet, 111. Globoko me je pretresla vest o smrti Rev. F. S. Šušteršiča. Obžalujem njegovo izgubo kot slov. duhovnika in narodnjaka. Kaj vse je pokojni gospod storil za slov. narod v tej deželi, mi ni mogoče našteti. Poznal sem ga osebno ter sva skoro bila prijatelja. Še sedaj hranim več njegovih pisem. V letu 1891. v jeseni sem bival par mesecev v Jolietu, sva se prvič sešla. Spoznavši me po “Domoljubu”, “Pavlihi” in “Juriju s pušo”, me je povabil, naj ga obiščem v župnišču, kar sem o priliki tudi storil. Sva se ljubko razgovar-jala o starokrajskih razmerah in tudi LETNIK XX ameriških. Bil je ves vnet za slov. narod v tej deželi in že takrat je mislil na ustanovitev slov. kat. časopisa. Sicer je Amerikanski Slovenec že izhajal, takrat res skromen, a nadejal se je, da bo boljši, kar je sedaj res, najboljši slov. list. Trudil se je res veliko, zlasti v prvih letih po raznih slov. naselbinah z misijoni, kar je enkrat sam priznal, ko sva se pogovarjala, rekoč: “Ti mali misijoni mi dajo veliko opraviti; pa če le morem, rad ustreženi rojakom, kjer me želijo.” Bil je torej mož velik, akoravno majhne postave. Deloval je vneto povsod za svoj narod, ki ga je ljubil tako goreče, zato je njegova izguba nenado-mestna. Tem potom torej izrekam globoko sožalje Jolietčanom nad izgubo njihovega dušnega pastirja. Njemu pa svetila večna luč ter naj v miru počiva v domačej zemlji! — Peter Perušek. Državni zbor razpuščen. Dunaj, 30. marca.—Poslanska zbornica državnega zbora je razpuščena in odrejene so nove volitve. Pred nekaj dnevi je bila zbornica odgođena in danes razpuščena vsled češke obstrukcije, ki je ovirala sprejetje posebnih kreditov za armado in mornarico v znesku $105,000,000, kateri naj bi se razdelil na štiri leta. Dunaj, 3. apr. — Nove volitve za državno poslansko zbornico bodo dne 13. junija (torek) po vsem ozemlju avstrijske vlade. V časopisih se kaže na ponesreče-nje prvega avstrijskega državnega zbora, izvoljenega po splošni, enaki, tajni in neposredni volilni pravici. Razdelitev poslancev v razpuščenem parlamentu je bila sledeča: Slovanska Unija 124, krščanski socialci 96, socialdemokrati 88, nemška narodna zveza 77, Polsko kolo 70, Unio Latina 20, Rusinski klub 20, Bukovinci 3, divjakov 9, skupaj 516. Razglašen cesarski ukaz na temelju glasovitega zasilnega paragrafa 14 dovoljuje začasni proračun za 9 mesecev. Cesar Franc Jožef je določil, da se ima prva dreadnoughtka avstro-ogr-ske vojne mornarice, ki se gradi v Trstu in bo spuščena na morje meseca majnika, imenovati “Viribus unitis (Z združenimi močmi). To je geslo be-lolasega vladarja, ki pride takrat sam v Trst, če bo zdrav. Umori Amerikancev v okolici Karlovca. Pod tem zaglavjem poroča ljubljanski “Slovenec” z dne 24. marca sledeče: Ves Karlovec je razburjen, ker je sedaj gotova stvar, da je v tem sicer jako miroljubnem mestecu imela -sedež organizirana roparska družba, ki se je bavila z ubijanjem ljudi na veliko. Ta tolpa je čakala one, ki so se vračali iz Amerike v domovino, jih zvabila v zasedo, jih umorila in oropala. Doslej so našli v Kulpi pri Karlovcu tri umorjene Amerikance, o katerih še ne vedo, kdo so, o četrtem najdenem truplu pa trdi oblast, da je mož umrl le vsled srčne kapi. Detektivi na avtomobilih iščejo sledov'. Danes poročajo, da so prijeli v Krstinji na bosenski meji moža, o katerem je brezdvomno dognano, da je morilec tretje žrtve. Iz previdnosti policija o podrobnostih molči. Sled za roparsko družbo vodi v Bosno. Roparsko družbo bodo, kakor zagotavlja policija, prijeli še tekom današnjega dne. Včeraj smo poročali, da so včeraj ponoči našli za južnim kolodvorom v Petrovardinu leta 1878 rojenega Jožefa Sommerja nezavestnega, ki je krvavel iz ušes in ust in je imel na levi strani čela veliko rano. Mož je sedel zvečer v restavraciji južnega kolodvora, je šel potem v čakalnico tretjega razreda, kjer je nameraval počakati prihodnjega vlaka; ko so pa kolodvor zaprli, je revež moral vsled posebnih ljubljanskih razmer na cesto. Težko ranjenega Jožefa Sommerja so prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je že umrl. Ker se je okoli južnega kolodvora ob kritičnem času klatil nek brezposelni Bošnjak, je tega policija izsledila in izročila sodišču. V domovino vračajoči se Amerikanci in drugi potujoči naj bodo previdni, da ne padajo v roke kakemu članu družbe bosenskih roparjev. Jolietske novice. —G. Mat. Stefanič se je podal v sredo na Calumet, Midi., k pogrebu svojega brata Mihaela, ki je bil star 23 let, rojen v Dragatušu na Dolenjskem, samec ter je umrl za vročinsko boleznijo, razvito iz prehlada. Pokojnik zapušča v Jolietu dva brata, Matka in Johna, oba salunarja, a na Calu- * metu enega brata, Petra, in dve sestri, Katarino in Marijo, v starem kraju pa 70 let staro mater. —Slovenski Sokol v Jolietu ima mesečno sejo v nedeljo 9. t. m. zvečer. Pozor, sokoli, in na zdarl IZ SLOVENSKIH NASELBIN. opravkih kot zastopnik tvrdke Slovenian Liquor Co. -— Iz Aurore, 111., se nam poroča, da se je predzadnji torek v tamošnji nem- Joliet, lik, 5. apr. — Cvetna nedelja je pred nami in-veliki teden, resen čas za resne duše, ki so ostale zvčste Odrešeniku sveta. Resen čas posebno za ^ ^ ^^ nas Jolietčane, ki žalujemo nad pre cer]iyj sv_ jožefa darovala za raj ranim grobom nepozabnega ustanovi-1 ngga Rev R g §usteršiča velika -sv. telja naše slovenske župnije s\. .o | za(iušnica, katere se je udeležilo žefa, za svojim najboljšim usnim pa | Q naših rojakov in rojakinj, stirjem. Kakor bi z nami tugovalo nebo, so ves zadnji teden tulili vetrovi in naletavale snežinke, a zadnjo nedeljo je snežilo od jutra do večera kakor po zimi’; potem pa je dež pobral sneg in opral ceste. Upajmo, da kmalu zasine spomladansko solnce — in potem bomo spet veseli, ako nam Bog ohrani zdravje! — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Balog Jožef, Vortin Ana. — Skoro do zadnjega kotička je bila napolnjena naša cerkev predzadnji torek dopoludne, ko je bila ob navzočnosti samega nadškofa chicaškega in drugih čč. gospodov darovana najslo-vesnejša peta sv. maša zadušnica za pokojnega Father Šušteršiča. Svojo zvesto udanost preblagemu rajniku je pokazalo predvsem naše dobro žen-stvo, ki se je v največjem številu in v žalnih opravah udeležilo črne sv. maše. V srce segajoč in zares pretresljiv je bil slovenski govor č. g. Johna Kranjec iz So. Chicage, ki nam je na kratko predočil vse ogromne zasluge pokojnikove za razvoj naše fare in procvit K. S. K. J. in narodno probu-jo amerikanskih Slovencev potom Am. Sl. Mil. g. nadškof James E. Quigley je v svojem krasnem, skoro pol ure trajajočem angleškem govoru tolažil farane in jih izpodbujal živeti po zlatih naukih dušnega pastirja, ki ga je Gospod žal prezgodaj poklical k Sebi. Genljivo prijeten čut je obhajal poslušalce, ko je mil. g. nadškof vpletal v gyoj govor prekrasno besedico “Slo venian” namesto še vedno preobičaj nega splošnega izraza “Austrian", ki obuja v amerikanskih Slovencih samo spomine na brezštevilne krivice, s katerimi pita mačeha Avstrija milo malo Slovenijo, to revico, ki mora prositi za vsako mrvico pravice, pa še prosi največkrat zaman.... — Velikonočni ponedeljek 17. t. m. priredi Slovenski Sokol v Jolietu sijajno veselico v Jednotinem domu. .— V četrtek 20. aprila priredi društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. istotam veliko veselico s plesom, šaljivo pošto in drugimi velezanimivimi točkami, ki bodo udeležence prijetno iznenadile. — Na belo nedeljo, dne 23. t. m., bosta v bivši Golobičevi dvorani dve predstavi krasne igre "Sv. Elizabeta" na korist naši cerkvi in v spomin Rev. F. S. Šušteršiču, ki je dal to igro prevesti v slovenski jezik. Predstavljala se bo igra popoludne ob dveh in zvečer ob osmih. Na sporedu bodo tudi nagovori ter pevske in glasbene točke. Vstopnice po 50c in 25c za odrasle ter 10c za otroke so na prodaj pri članicah Dekl. Mar. Družbe, pod katere pokroviteljstvom se imenovana igra uprizori. — Kje kupite dobrega vina za velikonočne praznike? V slovenski tvornici slovenske tvrdke “Slovenian Liquor Co.”, 1115-17-19 N. Chicago st. Trinadstropno poslopje je polno najboljših pijač, raznovrstnega vina in pristne žgane kapljice najzdravejše kakovosti. Družba je začela te dni poslovati. Velika otvoritev bo po Veliki noči. Notranjščino nove slovenske tvornice, ki ji ne najdeš para do Chicage in Peorije, opišemo prihodnjič ali pozneje. Že danes pa poročamo na kratko a z veseljem, da se je podjetnost naših zavednih mož izkazala z novim činom, ki praktično povzdiguje ugled našega naroda pred drugorodci. Da, tudi taka dela so rodu v čast — in ne najmanjšo! — Občinske volitve (township election), ki so se vršile včeraj v Jolietu, so spet pokazale zavednost naših volivcev. Sijajno zmagala sta oba naša kandidata za supervisorja na republikanskem tiketu, gg,- John A. Težak in Alex. F. Ross, dolgoletni foreman naše tiskarne. Oba se tem potom naj-iskreneje zahvaljujeta vsem slovenskim volivcem, ki so jima pripomogli do zmage. Tudi g. Mihael Kochevar, naš dobroznani salunar, bi bil zmagal, da je kandidiral na republikanskem tiketu; kot zvest demokrat pa je z demokrati vred častno propadel v zavesti, da so ga volili vsi slovenski in hrvatski volivci. — Sedaj pa treba v II. warcli razviti agitacijo, da zmaga dne 18. t. m. tudi naš kafididat za al-dermana, g. Anton Nemanich ml. Na delo ! *— Povodom izvolitve g. Johna A. Težaka je snoči prijateljsko omizje “pri kebru” nabralo $2.10 za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. —Svoje sožalje povodom smrti ustanovitelja naše fare sv. Jožefa so izrazili Jolietčanom tudi razni slovenski časopisi, kakor calumetski “Glasnik”, newyorski “Glas Naroda” in dr., za kar jim bodi na tem mestu izrečena zahvala. — Lep je dopis iz Lyonsa v tej št. v spomin njemu, čegar smrt je pretresla vsa dobra srca amerikanskih Slcvencev. — G. Frank Završnik se odpelje uo-cof (v sredo) v Galumet, Mich., po Barberton, Ohio, 1. apr. — Cenjeno uredništvo Ani. SI.! Prosim, da priobčite teh malo vrstic v ljubem nam listu. Tukaj gre z delom še dosti dobro. Vreme imamo prav lepo, pa seveda, čas je, ker se bliža Velika noč. Tukaj v Barbertonu se hočemo sedaj odpovedati vsej pijači in se hočemo zdržati nekoliko časa piva. in whiske. Nadalje hočemo ustanoviti pevsko samostojno društvo, ker je to zelo potrebno in častno za mesto Barberton, ker ga ni nijednega pevskega društva tu blizu; bodemo rekli lahko, da smo prvi pevci Slovenci v tem mestu! Zatorej naznanjamo cenjenim rojakom, da se išče pevovodja s plačo po dogovoru, seveda, ne ogromno. Jakob Casserman, 112 Sterling Ave. je tudi vse glede delavskega položaja. Kar se tiče vremena, mislim, da nikogar jako ne zanima, dasi vem, da nekateri naši rojaki na jugu smatrajo, da je tukajšnji zimski mraz nestrpljiv. Šumski deavci zapuščajo barake in trumoma prihajajo v naše mesto, kjer pustijo nekoliko od prisluženega denarja. — V zadnji številki Amer. Slo venca mi neki zahrbtnež iz Soudana predbaciva mojo učenost, dasi jaz nimam in nisem imel s tistim nepodpisanim dopisnikom nikoli opravka. Menim pa, kar se tiče slovniškega v dopisih, da mi nima očitati. Da bodem vedel, s kom da imam opraviti, naj pride s svojim polnim imenom na dan, kajti kedor misli pošteno, se mu ni treba skrivati, ker skrivajo se le bojazljivci. Srčen pozdrav zavednim rojakom! John Grahek, čevljar. nedeljo, dan Gospodov. Dasi neizmerno rad spim in se zibljem v naročju Morfejevem, ne morem spati, kljub temu, da je šele osem. Ležim in prebiram Kreutzerovo Sonato, potem zopet Zolajev "Greh Abe Mouratja" in četudi je čtivo nad vse interesantno, mi vendar tudi to preseda. Gledam skozi okno, tam v svemiru vidim, kako drve temno beli oblaki drug za drugim, hitijo in drvijo ne poznaje cilja. je citiral dva verza, katerim očeta ne vem,'glasita se pa takole: Kaj boš spat hodil, let tisoč spal boš v grobu... Vidite, g. urednik, in danes po tolikih letih mu dam prav. — Legel je sicer prerano, vendar pa sedaj spi in bo spal še dolgo, dolgo. In predno je zatisnil oči, je prosil vse navzoče: Križa riikar na grob! Nosil sem ga dovolj v življenju. Vsadite mi na grob cvet- LXX, *•* Vi* , -JO iiV. ¡S Vi * * V* J V. •-J — V bližnji avenue drvi nad ulico vlak 1 ko “Ne žabi me in ta ne bo me težila Burdine, Pa., 1. apr.—Cenjeni urednik A. Slovenca! Prosim, da odloči mal prostor za moj dopis v našem vrlem listu, ki nam prinaša vsaki teden v resnici lepih dopisov iz raznih krajev in veliko druzega zanimivega čtiva. Ali iz naše male tukajšnje slovenske naselbine se pa nobeden nič ne oglasi; bi že lahko mislil eden ali drugi, da nas je vzela dolgotrajna zima, pa vendar smo dočakali preljube spomladi, in upamij, da ostanemo čvrsti in zdravi, ker spomladanske dobe se veseli vsakdo, mladina kakor tudi stari. Kar se tiče delavskih razmer, so bolj slabe. Tukaj so 3 premogovi rovi, ki jih lastuje Pittsburg Coal Co. Ker pa so 15. dec. m. 1. 2 rova popolnoma zaprli za nedoločen čas in je od tedaj naprej delal samo eden in še tisti je gibal le po par dni v tednu, zato je bilo večinoma naše delo: pri gorki peči sedeti in se kratkočasiti z raznimi časopisi. Ali vsak pričakuje spomladi boljših časov, kakor tudi mi tukaj. Imamo tukaj 3 podporna društva, ki pripadajo k raznim jednotam in vsa še precej dobro napredujejo. Sploh vlada med tukajšnjimi Slovenci najlepša sloga in mir, čeravno nas imenujejo za zausenkausarje i. t. d. Naj še omenim, da tukajšnje društvo sv. Barbare št. 50, katerega glavni urad je v Forest City, Pa., namerava zgraditi svoj lastni dom (hali). Društvo prav lepo napreduje in pro-cvita, zato pa moramo vedeti čast celemu odboru, posebno pa tajniku o menjenega društva. Končno pozdravljam vse čitatelje A. S. in jim želim veselo alelujo — vztrajnim štrajkarjem v \Vestmore landu pa srečno zmago! Zastopnik A. S. Chisholm, Minn., 31. marca. — Dne 26. marca zvečer ob pol dvanajstih je v tukajšnji slovenski naselbini v Gospodu zaspala gospodinja Marija Kočevar v 42. letu svojega življenja. Zapušča žalujočega soproga Ivana Kočevar in devet otrok, od katerih je najmlajši samo devet mesecev star, Veliko prijateljev in prijateljic je rajnko spremljalo k zadnjemu počitku. Pogreb se je vršil dne 29. marca ob desetih po peti maši, pri kateri sta govorila Rev. G. Gamache iz Hibbing v angleškem in domači župnik v slovenskem jeziku. Ker je žalujoči soprog ugleden in zaslužen ud društva sv. Jožefa in društva Slava Bogu, se je zbralo za sprevod lepo število dru-štvenikov. Rajnka mati je bila tudi zavarovana pri obeh društvih in je tako lepo skrbela za otroke, da ne bodo morali pomanjkanja trpeti. Rajnka je bila ljuba in zvesta zakonska žena svojemu možu, preljuba in dobra mati svojim otrokom. Takih mater potrebuje katoliška cerkev, ki otroke vzgojijo v pravi krščanski veri in jih prerodijo za božje kraljestvo. Takih mater potrebuje država in cela človeška družba, ki se ne branijo utruditi se z vzrejo mnogoterih otrok. Rak-rana sedanje človeške družbe v Zjedinjenih državah je to, da moderne ženske nočejo imeti otrok, da na krivični in pregrešni način zabranijo stva ritev svetovljanov. Vsem takim nenaravnim ženskam bi hotel postaviti rajno Marijo- Kočevar za lep zgled, ker je bila poštena zakonska žena in se ni branila utruditi se z vzgojo deveterih otrok. Torej je zaslužila, da zanjo molimo in če tudi težka odeja hladne gomile skriva njene ostanke pred našimi očmi, vendar je ne pozabimo. Blagor njenemu spominu! Bog daj ji večni mir in pokoj za ves trud tu na zemlji! Žalujočemu soprogu in jokajočim otrokom pa izrekamo srčno sočutje. J. T. Ely, Minn., 2. apr. — Cent}-Am. Sl.! Prosim, natisnite mi vrstic v predale našega lista Ar#, sebno zanimivih novic ravno za ta č«« nimam, kdjjti v tem po* team obse je vse nekako nespremenljivo. Po starem Kansas City, Kans., 31. marca. — Dragi rojaki, vam dam vedeti, kako je z delom v klavnici tukajšnje tvrdke "Swift’s Packing House’. Ta klavnica ne more nikdar dobiti zadosti delavcev. Zakaj ne? Ker preveč trpinči delavce in jih ima za nekake sužnje. Delavec mora delati 20 let za 16c na uro, potem šele dobi 17(4c — čez dvajset let! Tudi se mora vsak delavec vedno varovati, da dela ne izgubi. Dela se tako po 5 ur, včasih po 6 in včasih po 15 ur. Delavcev ima klavniška unija 3,000 in bcTssov pa 1000(4. Vsak delavec, ki hoče iti na stranišče, mora dva prsta vzdigniti, in mora imeti žepno uro seboj, kajti če se zamudi čez 3 minute, mu potem, ko se vrne, da boss sedemnajsto ambo, to se pravi po domače, da ga izplača kar preč. Tako se je zgodilo meni. Zapomnite si to, rojaki! Delavec. Lorain, O., 31. marca. — Prosimo Vas, g. urednik, da bi natisnili par vrstic od naše fare sv. Cirila in Metoda. Pretečeni teden smo imeli štirideset-urno pobožnost. Cerkev je bila lepo okinčana s cvetlicami in neštevilnimi svečami, ker naše šolske sestre se močno trudijo za olepšavo cerkve. Duhovnikov smo imeli pet, štiri stranske in domačega. Cerkev je bila dobro obiskovana vse tri dni. Vsaki dan smo imeli dve lepi pridigi. Čast. g. Ažbe iz Steeltona so nam lepo in pod-učljivo pridigali. Pri začetku in pri sklepu smo imeli lepo procesijo, v kateri smo me deklice in dečki korakali po cerkvi, in pri sklepu smo zapeli zahvalno pesem. Naš. čast. g. Štefanič so nas vse lepo pohvalili. Pri sklepu najinega dopisa pozdrav-ljavi vse šolarice in šolarje, svoje tovarišice in tovariše iz šole sv. Cirila in Metoda. Marija Bombač in Marija Kosten. Lyons, la., 2. apr. — Groza me je pretresla, ko sem zaslišal žalostno novico, da je moj prejšnji svetovalec, prijatelj, oče in dušni pastir zaspal za vekomaj. In ko je moja družina slišala, ostrmelo je vse po hiši, slišal se je jok po vseh kotih od mojih o-trok. Tudi jaz se nisem mogel zdržati, ampak zaprl sem se v sobo sam in sem bil ves potrt. Šli smo k večerji, molili smo z otroci za pokojnega očeta in se razšli žalostni brez večerje.... Videl sem njegovo krasno sliko nedeljo v jutro v Am. Sl. Zopet sem točil solze mojega sožalja nad izgubo vrlega sina slovenske matere. Ali nič ne pomaga, ni ga več! Obljubil mi je, me obiskati, ali nikdar več! V duhu sem slišal žalostno peti zvonove njegove lastne fare sv. Jožefa; videl sem njegove vrle in zveste farane solze točiti, nedolžne otroke, katerim je podelil diamantni biser — zakrament st krsta, žalovati in nedolžne solze prelivati: pa to vse ne pomaga več!. Videl sem v duhu žalostno prepreže-ne rute v oknih A. Sl. in Doma K: S. K. J., ker bil je največji varuh in svetovalec obema. Bil je zmožen mož in sposoben, vsem zaprekam in vsem nasprotnikom konec storiti. Tebi, Vrli in zvesti Am. SL, želim in upam, da dobiš zopet zvestega pastirja in va ruha, da ti ohrani to nedolžno odejo, katero ti je odmeril prejšnji naš zvesti oče. Rev. F. S. Šušteršič je bil či slan mož po vseh Združenih Državah. Veliko spoštovanje je dosegel posebno med katoliško duhovščino. Vse svoje dni imel je veliko breme na sebi v misijonskem življenju... Zgradil je hram najvišjemu v čast; pustil svoje brat^ in sestre v Kristusu v najlepšem zadovoljstvu; pustil svoj časopis kot pravi kažipot amerikanskim Slo vencem; pustil hčer K. S. K. J. viso-kozraslo kakor oljka v Jerihu, čisto, visoko in z zlato preprego prepreženo. Zaspal je v Gospodu.... Prejel sem veliko imenitnih podukov od njega. Bil mi je svetovalec pri vseh zadevah ...Tebi, moja nepozabljena fara sv. Jožefa, želim, da boš imela dobrega pastirja in varuha tebi in tvojim nedolžnim otrokom, ker tvoj prejšnji Kristusov namestnik je šel proč — kam? Gori tč Najvišjeiflfl po svoje plačilo, ker je dopolnil in zadostil, kar vsemogočni Oče pričakuje od nas. Žalosten končam ta svoj dopis. Obenem pozdravljam s tolažbo vse farane sv. Jožefa v Jolietu in vse sobrate in sestre K. S. K. J. Tebi, vrli Am. SL, veliko napredka! Našemu pokojnemu dušnemu pastirju bodi lahka zemljica iu blagor njegovi duši v nebesih! B. J. Chulik, prede, pravnega in pri«, odb. K. S. K. J. za vlakom, ameriški o,troci že drsajo po cestah na svojih štirikolesnih dr-saljkah, kričijo in loveč se razposajeno smejejo in motijo nas ostarele ljudi, katerim je preostalo za počitek jedino-le nedeljsko jutro. Pri časniških 4ta-jališčih se drenjajo veliki in mali in kupujejo za 5 centov debelih časnikov, da prebiraje jih pretolčejo dolgo nedeljo... Iz sosednje ulice se oglasijo zvonovi in v harmoničnih-melanholičnih a-kordih vabijo vernike k službi božji. Po ulicah hite uptowiiske gospice, seveda vse v najnovejših pomladnih toi-letah, njih klasične glavice krasi su-perlativno “bujna” frizura, nad katero kraljuje v vsem svojem veličanstvu slamnik, katerega bi se bal nositi sam Heraklej. Hite proti hramu božjemu in vonj vseh mogočih parfumov jih spremlja. Virgil sicer nekje razžaljivo govori o ženski, da je "varium et mutabile semper femina”, jaz bi še pristavil: et vir — in potem smo vsi jednaki, kar nas je pod božjim solncem. Vendar pa moram izvzeti novo našo domovino, prvi in edini Eldorado, kjer nismo kljub vsej svobodi in fingi-rani enakopravnosti jednaki, kast cel milijon! In še v teh se pojedinci ne po vrlinah, ne po znanju, ampak po kvantiteti različnih žepov “tehtajo”.— V domovini sem slišal, koliko je vreden lep konj. tolsta krava, lepo in dobro rejeno tele, tu se pa o vrednosti govori tudi pri človeku. V prvem moj mentu, ko sem kaj takega slišal, se mi je tako govorjenje zdelo barbarsko ironično, zdaj pa vse to imenujem le humbug. In ako primerjam nas vse z univerzalnostjo, v kateri plavamo z našim planetom vred liki neznatna kaotična zmes in pojedini niti atoma te zmesi ne tvorimo, vendar pa kljub temu faktu imitujemo ali bi vsaj radi sličili Jovu, se mi zopet vse zdi le — humbug. Vsega tega pa Vam nisem hotel pisati, g. urednik, pero mi je vilo in zašel sem v stari svoj greh. Imam še marsikaj na srcu in ker mi že dolgo niste odmerjali prostora, u-pam, da bodete za danes splendiden in radodaren. Nekdaj sem imel prijatelja, kateri je imel to slabo lastnost, da spati ni mogel, ali pa ni hotel. In če sem ga opominjal in navajal k poboljšanju, Geo. Lopartz Groeerijska prodajalna N. W. telefon 80& 402 Ohio Street JOLIET, ILL. New York City, 26. marca. — Drgfi . »rednik: — Pornled je tul—I» v«tt-dar je newyorski arak jesensko hladen, skoro mrzel in na p*wi lega liki ogro-mno kako kreme. Hoj “»p,town” je oblekel prazniino ritsho i« praznuje in spaval bom lahko in mirno. Vidite križa ni na njegovem grobu, in leto za letom zagrinja zadnji dom njegov brezbroj cvetlic, katere diše ljubko in prijetno in ne težijo'ga... Spominjam se lepega večera. Daleč sva bila od New Yorka in pozno je bilo. Bilo nas je več, seveda samih pevcev in gledali smo tja proti Sandy Hoock-u. Tam se odpira atlantski ocean in tamkaj se prične steza, ki pelje do našega domovja... Velika je ta steza in dolga, tako dolga. In takrat je moj pobratim raz glavo snel svoj klobuk in v istem momentu zapeli smo s klobuki v rokah lepo ono našo: Bodi zdrava, domovina.. .in srca so zatrepetala ob zadnjih onih zvokih: Da bi vedno matka bila, nepozabljena nikdar. — Pogled je hitel tja daleč, da doseže vsaj za hip hišico domačo, ali solza je zastrla oko in vrnil se je otožen. Sentimentalen je bil in ljubil je pesem in sedaj ga ni. Njega ni, pesem njegova pa živi še danes in bo živela, dokler je slovenskih src... Naše vrste se sicer praznijo, vendar N. W. telefon 1257. Jos. Zelnikar gostilničar 200 Jackson St., Joliet, 111. Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! Albert Weiss Land Go. Red River Talley Farme. v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. Utility fame u mb In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so pa se praznine nadomeščajo z novo- j jajj0 pod ugodnimi pogoji. Torej ro-dosleci in pesem naša se zopet oživlja, j ja^j pridite in vprašajte. Tudi lote in V New Yorku imamo novo pevsko hiše imamo na prodaj v jolietu< društvo New York, katero zelo lepo napreduje. — Imamo izvrstnega uči- |L. EBERHART, glav, zastopnik telja in pojemo najtežje, a najlepše „ . slovenske pesmi. Pripravljamo se za za sev- drzave IIhnols- prvi koncert in takrat upam, da nas Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, III obišče vse, kar misli in čuti slovensko. -— Škoda je le, da se niso spomnili merodajni faktorji temu že pred desetimi leti. Danes bi lahko imeli v New Yorku svoj Narodni Dom, katerega seveda ne bi nazvali Slovensko-kranjski dom, ampak jednostavno Slovenski Dom in Amerikanec bi potem za nas zvedel. Tako se pa povsod le ustanavlja in tiskajo se pravila in tako delujemo za narod! Društev imamo sedaj v New Yorku obilo. Sla-vec-Domovina-New York, triumvlrat, kateremu bi dal jabolko? Vsem, samo delati, delati in zopet delati treba! Želeti bi bilo, da sklenejo ta tri društva nekak kompromis in prirede skupen koncert, vspeh bi bil fenomenalen. Pa audiantur factores! Preteklo nedeljo sem bil pri prireditvi naše “Domovine”. — Videl sem zopet po dolgem času moje stare znan ke in znance. Živijo še vedno, pridni (Nadaljevanje na 7. strani.) Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar. ŽAL VAM BO ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se! A. J. TERBOVEC & CO., (nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. POČUT ZDRAVJA “Odkar uživam po navodu “SEVEROV KRIČISTILEC”, pravi g. Jos. Ži-dek, 2714 Millard ave., Chicago, “je ves moj ustroj pomlajen in popolnoma zdrav sem.” Bodi vam pravilo uživati kričistilno zdravilo vsako spo- mlad in isto bodi vedno le Severov Kričistilec. Napravlja čisto, obilno krvi, odstranuje spomladanske opahke in prišče, čisti in poživlja obisti, odganja utrujenost, podeluje moč zdravje in silo celemu ustroju. Cena $1.00 S*'4 E** Blqdd Purifier AXjOOGKtt, p. VT.Ü C8FT. AH EXCELLENT ANO RELIABLE REMEDY ; • fc? Ecsern*, *S O* TMK **TTUE. » 1-00« W. F. SEVERA C0. ís&m fe** • CÇDAJt ÏUiPlDS, - Hiter nastop je potreben, da se olajša kašelj in prehlad, a najhitrejšo in najizdatnejžo o-lašbo dongša Severov Balzam za pijoča Gena 25c in 50c. Radost življenje pokvarja neprebavnost in težka prebava. Če se hočete iznebiti želodčne neprilike ter hočete imeti dobro, zdrax|0 slast, uživajte Severov želodčni grenčec Cena $1.00. Vsa gori navedena zdravila so na prodaj v lekarnah. Izrecno povejte, da hočete “SEVEROVIM in odklonite vsa druga, če se vam ponujajo. ČE PIŠETE NA NAŠ ZDRAVNIŠKI ODDELEK, DOBITE ZANESLJIV NASVET ZASTONJ. \A/ I 3 cedar rapids TT V ■ 1 . oEVEl \A vC, I0WA AMERIK ANSKI SLOVENEC. 7. APRILA 1911. v — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 9. marca četvero Slovencev; 10. marca 31 Hrvatov in 24 Macedoncev; 11. marca 2 Slovenca in 43 Macedoncev; 12. marca 77 Macedoncev; 13. marca 4 Hrvati in 150 Macedoncev; 17. marca 26 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo 9. marca 30 Hrvatov; 10. marca 9 Hrvatov in 8 Macedoncev; 12. marca 13 Slovencev; 13. marca 71 Hrvatov; 17. marca 9 Hrvatov. — Ameriške trte so se delile tekom meseca marca v državnih trtnicah na Dolenjskem, in sicer v Kostanjevici, v Bršlinu pri Rudolfovem in v Črnomlju. — Ljudska štetev. Pri zadnji ljudski štetvi so našteli v kranjskem o-krajnem glavarstvu 52,784 prebivav-odpft6 ob desnico, tako da niti ni z Spiliti, da se šolnce že poslavlja in ia-prihaja že mesec izza daljnih gor... Bilo je že pozno, ko se je vrnil v župnišče; po vaši je bilo popolnoma tiho, tudi v gostilni kakor v grobu,, le na gradu so bila še razsvetljena mnogobrojna okna ... Gospod župnik do jutra ni mogel zapreti oči. Kakšne misli da so rojile od včeraj in celo noč po glavi njegovi, je težko povedati; te toliko se more reči, da mu za vseh teh šestdeset in nekoliko let, še nikoli ni prišla podobna misel. Gospod upravnik je segel, kakor se je sam hvalil, po najizdatnejšem sredstvu. Sicer bi bil dobrega župnika ne mogel razjeziti ali tzpoditi-------- Zgodaj v jutro je zadonel po vasi zvonček, kojega glas probudi človeka i iz najbolj trdnega spanja in ob katerega zvoku se pobožna ustna nehote odpro in zašepetajo besede: “Od nagle in nepričakovane smrti, reši nas, o Gospod!” Zvonili so z mrtvaškim zvonom. “Gospod Bog bodi z nami! — Ah veste, častiti gospod, komu?” Cerkovnik je jedva mogel dihati, “Kako bi mogel vedeti? — Kolikor se spominjam, v celi fari nikdo ni bil nevarno bolan. —- Četrt leta nikamor ni bilo treba več iti na spoved.” “Gospod upravnik, častiti gospod!” “Gospod upravnik! — Včeraj je še plesal in ukazal godcem, da naj zaigrajo “tuš”, ko sem bil vstopil.” “In danes, častiti gospod, na odru! — Med plesom je padel, morali so ga odnesti, takoj je potihnila godba. Šli so iskat zdravnika na tri strani; ali nič ni pomagalo; niso ga mogli več spraviti k zavesti; vesela družba se je v tem hipu takoj razpršita.” Gospod župnik je sklenil osupljen roke; včeraj je želel z vso svojo dušo, da bi Bog poslal predrznežu nekako kazen v posvaritev; toda na ta način nikoli. Ravno zjutraj, ko je presunljivi zvok mrtvaškega zvonca zaplul po jutranji tihoti, si je mislil: “Kaj pomaga vse, da sem tukaj tako neumorno deloval, kolikrat tja v pozno noč; še nekoliko takih dni kakor včeraj, še nekoliko takšnih vzgledov od zgoraj pokvari vse moje delo in uniči vse dobro sadje... In zdaj naenkrat ta novica, da je gospod upravnik na odru!” “In da bode prvi v Žakelj pokopah! — Pripravljal je prvi takšen pogreb za vas, častiti gospod.” 'Kaj zame?” 'Za vas, za vas, častiti! — Nič drugega ni pomenjal včerajšnji dan. Hotel vas je s tem razjeziti, da bi zboleli vsled tega in .. . ‘Odpusti mu Bog in bodi milostljiv njegovi duši!” je dejal tiše gospod župnik ter odšel v cerkev in tam goreče pomolil za nesrečneža trikrat “Očenaš”. V vasi so si pripovedovali o smrti gospoda upravnika prav čudne stvari; nikdo si ni upal več okolu gradu, kadar se je stemnilo. Pogreb se je vršil v sredo, in kako? O tem priča še danes župnijska matrika loške fare, kjer stoji na strani 97 zapisano na ormenelem papirju sledeče poročilo: “To sredo po' binkoštnih praznikih leta Gospodovega 1784 je umrl nagle smrti Barnabaš Kraehvvinkel, upravnik grofovski, star 53 let, in je bil po no vem odloku cesarskem v tukajšnji fari pokopan prvi in poslednji. Odlok je postal namreč takoj drugo leto zopet neveljaven, medtem pa nikdo tukaj ni zbolel.” tem pomisli, da se je vse to zgodih kakor čudež. Le grob starega župmka-rodoljuba. iz kojega življenja sem podal to kratko črtico, je pozabljen, zarastel in pokojen, brez spomenika. In tudi njegovo ime je izginilo ljudem iz pameti.. . Razumete, ljubeznivi bralci, te besede? NADE. ro nasprotne. Zato se nade in njih cilji dostikrat med seboj paralizirajo, kakor sedmere mavrične barve, ki vse skupaj tvorijo brezbarvno beloto. — Marek je zrl za Zdenkom m postreščkom, dokler nista zavila z nabrežja v postransko ulico. Potem je legel v posteljo, s smehljajem na ustnih sanjajoč o svoji nadi. Mimo Loke je šlo še mnogo let. in stari župnik je še vedno pastiroval tukaj. Jožefinski dekreti so se zopet izpremenili; prazniki deželnih patro nov so razen dveh še vedno bili zrušeni; toda dan sv. Prokopa so prazno vali, dokler je bil živ gospod župnik, na najslavnejši način. In ko je prihajalo leto devetdeseto, se je veli starček, skoro že kakor dete dan za dnevom smehljal zadovoljnej-še in prijaznejše. Čeških knjig na polici je postajalo vedno več in več; začelo je svitati po češki deželi, in z marsikaterega ubogega župnišča, kritega z deščicami, je prihajal glas poln navdušenja: “Vsta jajte, dragi rojaki, kajti blizu je dan vstajenja!” Danes je češka književnost še na mnogo višji stopinji, kakor je bila zlati dobi. In solza zalesketa v očesu lica zarde same radosti, in roka se tre se, kadar prebira te knjige, kadar ob V majhni, nizki, komaj tri metre dolgi in ravno toliko široki sobici leži postaren možak na borni postelji. Vzglavje ima visoko, da napol sedi, napol leži. Votel kašelj muči bolnika. Krčevito se vsled kašlja stresa bolnikovo telo, in včasih zaškrtne železni postel-njak. Okno je odprto, in v sobico se usipljejo zlati žarki majnikovega solnca. Pod hišo šumi Vltava in žubori staro pesem v jeziku, ki ga razen nje same ne razume nihče več. Šumi tudi gaj onstran reke, kadar potegne mlačen veter skozi praški kotel. Ob vsakem j udarcu vetra dihne v sobo vonj cveto- i čega gaja, in v solnčnih žarkih zaple- j šejo vrtinci prahu okrog mize, stolov : in omare pa okrog stroja, ki stoji za vrati v kotu sobe. “Ali ga morebiti ne bo?” vzdihne bolnik. Bučelica pribrenči v sobo. Z drobnim glaskom pojo njena krilca, ko ži-valica bega pod stropom semtertje. Bolnik jo spremlja z očmi in za nekaj časa pozabi, česa je pričakoval. Vrata se odpro. Vstopi krepak mož srednjih let, kakor se po vnanjosti vidi, kovač ali železarski delavec; z njim vred pride v sobo postrežček. “Zdenko, mislil sem že, da te ne bo”, izpregovori bolnik. “Kako hi mogel to misliti, ko sem 1 obljubil, da gotovo pridem,” odvrne mlajši. “Vem. Samo tako sem mislil. Zdravi bolnega ložje pozabi, kot bolni zdravega.” Zdenko m postrežček dvigneta stroj, ki stoji v kotu in ga postavita sredi sobe. “Sedaj ga popeljeva na razstavo,” pravi Zdenko. “Obljubili so mi, da ga sprejmejo. Prostor je pripravljen. V razstavnem seznamu, ki je že doti-skan, je tudi ta stroj naveden. Torej je vse v redu.” “S kakšnim imenom so stroj naveli v seznamu?” vpraša bolnik. “Marekov stroj za košnjo”, odgovori Zdenko. “To je slabo,” vzdihne bolni Marek, “Poglavitna lastnost stroja s tem ni označena. Strojev za košnjo je tudi drugih dovolj. Treba bi bilo povedati, da se s tem strojem kosi samo trava, da je ta stroj šestkrat cenejši, kot veliki stroji za košnjo, in pa da z mojim strojem lahko kosi en sam konj. Tudi bi bilo dobro pripomniti, da stroj ni nova iznajdba, ampak samo popravljen in zmanjšan star zistem.” “To spiši na kos risarskega papirja", odvrne Zdenko,” in list ponesem na razstavo in ga pritrdim na stroj. Seznama samega itak nihče ne bere. Kdor se hoče o razstavnem predmetu poučiti, gre dotični predmet gedat, ne pa seznama čitat.” “Saj je res!” de bolnik in pokaže s prstom omaro. “Zdenko, vzemi tamle iz omare spalno suknjo in mi jo prinesi. Pojdem nekoliko k oknu. Potem se vrnem zopet v posteljo in v postelji počakam, da mi vratarjevi pri-neso kosilo.” “Ali ti še vratarjevi kuhajo?” “Se. Pa ne bodo dolgo, ako tega stroja kmalu ne prodam. Na tem stro ju temelje vse moje nade. To je moja pomlad. Ogrne se s spalno suknjo in stopi k oknu. "Mislil sem, da je nikdar več ne bo,” reče Marek zroč na razpenjeno Vltavo in na zeleni gaj. “Česa da ne bo?” vpraša Zdenko. “Pomladi.” “Beži, beži. To so bolniške misli. “Vem. Toda po zimi se mi je tako zdelo, da mraza ne bo nikdar več ko nec.” . “Seveda, ko si nikdar nisi dal zaku riti'.” ‘Kaj sem hotel? Denar sem založil v to-le pomlad,” pokaže stroj. “In kuriti tudi ni bilo treba. Bil sem skoro vedno v postelji.” V tovarni težko pričakujemo, kdaj spet prideš. Tako dobrega mojstra še nismo imeli, kakor si bil ti,” pripomni Zdenko. Mogoče. Zato sem tudi z vodstvom tovarne dostikrat prišel navskriž,” odgovori Marek. “Sicer pa, ako prodam ta-le stroj, kakor upam, mi ne bo treba več v tovarno.” Zdenko in postrežček odneseta stroj ven. Pred hišo ga naložita na voziček in odpeljeta v razstavo. Majhen je prostorček, ki je odme-njen za Marekov stroj. Še manjši je stroj sam. Tu med velikimi stroji se izgubi, izgine. Obiskovavec bo šel sedemkrat mimo njega, preden ga bo enkrat opazil. In obiskovavec prihaja z nadami, z velikimi nadami, da najde tu, česar potrebuje. Kako naj bi velikim nadam zadoščalo delo, katerega niti ne opa ziš? Razstavljavci, ki so poslali semkaj orjaške stroje, tudi stavijo na svoje mogočne izdelke velike nade, dostikrat nade, ki se ne morejo izpolniti. Da, ako se izpolnijo nade vsem raz stavljavcem, ne bo izpoljena nada nobenemu. Vsak ima svoj prav, vsi imamo pa vse. Vsak ima svojo nado, in vsi ima- National Studio (R. PAWLOVSKL) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska sontilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-viioke obresti kakor bank« v stari domovini. 3% o OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. Popolnoma varno naložen denar ---JE PRI-- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico, REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov » vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre. stujejo po 4% odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA J. C. Adler & Co. Tel, priporoča rojakom svojo Mesnica 101 Joliet, lil. SLA.VNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovénie Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet» 111. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 ^b Hb tfb ^b Hb fib tib db tfb Hb « * « mo vse nade, tudi tiste, ki so si skraj- Zgodnji znak sušice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je bleda barva Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato krt, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: TrinerjevoZdravilnoGrenkoVino To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega redečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO. * « * « « * * * « * M kemični liil»oi*iitorij, * 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Izguba teka Nepravilno prebavljanje Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod Kolika in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bolezni Izbruhi so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu m Bruselju 1911. JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listine IOOO X. CniCAGO ST, JOLIET čistenj e za Velikcnož. Vehkanoč je skoro trt, za to se je treba pripraviti in očistiti svojo obleko. Nič ni prezgodaj sedaj, da vam sedaj očistimo o-' bleko, krila, plašče in razno drugo moško n žensko blago. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Mlet Steam Die Rouse Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskimi o I ati st iv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet John Steianic ■a voglu Scott in Ohio cect, Joliet, Il Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, is vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 34t. JOLIE"! Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M“. B. Schuster Young Building. FRANK ŽAGAR, KROJAČ, 703 N. Ottawa St., Joliet, 111. N. W. telephone 962. Šivam, popravljam in čistim obleke. C. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Gostilno, ROJAKOM priporočam svojo Phoeni) Buffel kjer se toči vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. _A.lit. Sk.off N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet Frank Terlep NOVA GOSTILNA 1134 N. Hickory St., Joliet, 111. Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli 1 Tie Jolie! Mimi Bail Na voghi Chicago in Clinton uHc RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. Kapital in prebitni sklad $100,000.00. ROBT. T. KELLY, predsednik. G: M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir. slonet Šivam,popravljam in gladim obleke 918 N. Chisago St , Joliet III. Emil Bachmaii 1719 South Center Avenus. CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih oš makov (badges). regalij, kap band* n zastav. Velika zaloga vseh pv trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuje» caj za društvo. Pišite slovensko. K» »log na zahtevanje zastonj. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše mt ■.o po najaižji ceni? Gotovo! V mesnic J. & A. Pasdertz ¡e dobijo najboljše sveže in preks ene klobase id najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» «oskusite naše meso. Nizke cene in docra postrežba j* sale geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone m; STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj*» in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376. N. W. 927. KirinčičBros Cor. Columbia in Chicago Sts. Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo. PREMOG. PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE M. PHILBIN 515 Cass St., Joliet, 111. Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, HL Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to’ je A. W. te! Drag Go. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. (Nadaljevanje z 2. strani.) so, delajo, uče se, igrajo in pojejo in Domovina ima danes trda tla. In tako je prav! Vsi tako in morda napoči kedaj dan, ko se bomo Newyorcani v resnici ponosili-s svojim Slovenskim Domom, svojo Newyorsko čitalnico itd. In tega nam vendar tako treba! Le žal. da ne stanujemo skupno. Vsaka narodnost se bliža medsebojno in deluje skupno, samo mi bežimo drug pred drugim in razkropljeni smo po celem Greater New Yorku, ko bi volkove pognal v našo sredino. V uptownu stoje hiše sicer še vedno na svojih mestih, vendar pa onega čara ni več in dolgčas mi je, kamor pridem. V zadnjem času se je jelo ob sobotnih večerih zbirati pri nemškem hrošču in marsikak dolar zgine v nemški malhi. Zakaj ne bi Slovenec poskusil s sličnim businessom? Jaz - sem sicer tudi rad zahajal b hrošču, vendar pa sedaj, ko se na West Side preselim, mi to več ne bo mogoče in morda bo -‘bolje'’ zato. Želel sem priti v R. Heights v državi New York, pa tamkaj baje mesta ni za “uptowncane”. In tako je ko zakleto, pri ptujcih živi in umri! Gotovo Vas bode tudi zanimalo, če Vam nekaj o našem Landlordu v Ridgewoodu povem. — Saj poznate našega starosto? Na ‘'Jožefovo" nas je povabil in pogostil uprav gospodski! Seveda se more ponašati s takimi as-sistentinjami le malokdo in gledaje v lepo ono oko, bi pozabil na najljubše moje in to je svalčica. Pa fata nam niso propitia. Zbrani smo bili najboljši pevci in v skladni harmoniji se je pelo do zore. Postregli so nas z različnimi vini in posledice niso izostale pri nekaterih samo. Slabe so naravi in junaki inače—so omahnili in legli! Vencjar pa drugi dan je bilo zooet vse zdravo m veselo! G. Remsu, gospej soprogi, kakor tudi hčerkama naša iskrena hvala na izvrstni postrežbi. Čakamo komaj prihodnjega leta! Rad bi samo vedel, kje je bil takrat moj dragi Karl? Pozdrav vsem! Vaš Ivan Adamič. Soudan, Minn., 28. marca. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Tudi jaz bi vas enkrat prosil za majhen prostorček v nam priljubljenem listu. Pač se le malo čita o naši slovenski naselbini, pa je vendar nas primerno do petdeset družin tukaj, kateri se skoraj vsi živimo od vsakdanjega dela v rudniku. eni pa tudi na površju, kakor kateri dobi. Tudi tukaj smo imeli svoje volitve, kakor vsako leto, in moram reči, da smo začeli Slovenci napredovati v tem oziru. Pred 15. leti ni bilo nikoli slišati, da bi bil kakšen Slovenec kdaj izvoljen. Zdaj 25. marca je bil pa izvoljen g. Jožef Stepan za supervisorja, in pred dvema letoma je bil pa g. J. Z., tako da zdaj sta dva Slovenca “super-vajzerja”. Seveda se moramo zahvaliti tukajšnjim Slovencem, ker so k temu pripomogli, da človek pride do svojega cilja. In tudi želim, da bi še zanaprej tako v slogi živeli, ker v slo gi je moč. Pa tudi povem, da je 15. marca v Gospodu zaspal Martin Kuretič, rodom Hrvat, in je spadal v društvo sv. Petra in Pavla, odsek 55 N. H. Z. Ranjki zapušča žalujočo vdovo in sedem nedorastlih otrok, kateri so pa vsi ženskega spola. Želim, da bi bila potolažena prizadeta vdova, in ranj-kemu pa bodi lahka tuja zemljica! Zdaj pa, drago uredništvo, sem se pa že daleč zavlekel, vas ne bom več nadlegoval, bom rajši končal, da se ne primeri temu mojemu dopisu velika nesreča, da ga požre tisti nikdar nenasičeni koš. Če ga pa oso.da zadene, da mora propasti, pa tudi znam, kaj bom naredil: ker sem že 22 let tukaj, pa se še nisem nikoli nič oglasil, potlej se pa spet ne bom še 22 let. Ob sklepu tega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Združ. držav, in prvemu slovenskemu časopisu želim obilo dobrega uspeha in mnogo naročnikov in predplačnikov. J. Z. RadenČan. Waukegan, 111., 28. marca. — Čenj. g. urednik Am. Sl.! Zadnji teden je obiskal našo naselbino dobroznani “Večni popotnik"—g. Math Pogorelc. Kakor smo ga vsakikrat z veseljem sprejeli, tako tudi zadnjič. Ta gospod je gotovo rojakom dobro znan kakor vnet narodnjak, ki gleda za napredek slovenskega naroda v vseh ozirih. Tako je pokazal tudi naši Čitalnici svoje blago srce in sicer je plačal naročnino za coloradski “Slovenski Narod" -(Oho! Kaj ga Čitalnica ne dobiva zastonj? Op. ur.) — in smo prejeli lep zaboj lepih knjig v teku enega tedna po njegovem odhodu po ekspresu, za kar se mu prisrčno zahvaljujem v imenu S. N. Čitalnice in mu želim, kadar se zopet vrne v našo naselbino, da bi odhajal s praznim takozvanim “hand kufrom” od nas. Ravno tako se zahvaljujem g. Frank Ppeki za njegovo uljudnost, katero je izkazal Čitalnici. Math Ogrin, tajnik S. N. Č. Waukegan, m., 4. apr. — Slavno uredništvo Ana. Slov.! Že zopet se o-glašam, ker sem zadnjič obljubil. Kako se je javni ustanovni socialistični shod zaključil, sem zadnjič pisal. Sedaj pa chicaški Proletarec napada nekatere nase rojake in našega gosp. župnika, ki je nekaterim socialistom trn v Dotični poročevdfcc pra- vi, da je župnik v cerkvi ljudi nahujskal proti socialistom ter da je nek^j ljudi podkupil, da so šli v dvorano, ter da je dotično pismo, ki je bilo pisano v Kenoshi, sam napisal. Res je, da je gospod župnik v cerkvi opozarjal rojake, m to je tudi njegova dolžnost, svariti svoje rojake pred nevarnostjo, ki jim preti. To ni nobeno hujskanje! Da je pa koga podkupil, da bi šel v dvorano, ter da je dotično pismo pisal, je zlagano vse do pičice. Smešno se mi vidi, ko napadajo g. Petkovška ter g. Ternovca, kako da sta vpila “Ven ž njim . Poročevalec Proletarca, povem ti m pred celim svetom te imenujem lažnika. Vprašani te, kako sta pa vendar mogla ta dva gospoda vpiti "Ven ž njim", ko jih še tam ni bilo. ampak sta bila na zborovanju društva Vitezi sv. Jurija?! Po zborovanju so šli pa skoro vsi člani na javni shod, in med potjo so srečali dotične prodajalce izobrazbe iz Chicage v spremstvu policije na poti proti postaji poulične železnice. Torej poročevalec, drugič piši resnico, ne pa laži! Vedi, da laž ima kratke noge. Res je, da je g. Ter-novc enega učitelja iz Kenoshe ven vrgel, ki je bil še v dvorani, ko je 011 noter prišel. To je bilo 10 minut pozneje, ko so chicaške učitelje odpeljali. Torej je laž, da sta g. Petkovšek in Ternovc v govor mešala ter da Pavletu ni bilo povolji, ker ni hotel chicaški govornik z odra stopiti. Da je pa g. Gerjolc vprašal govornika, kje da so bili socialisti prej, zakaj se sedaj v naše razmere mešajo, je pa povsem pravilno. Tudi jaz vas vprašam, kje ste bili popred, ko še nismo imeli ne župnika, ne, cerkve, ne šole, ne nobene stvari? Da, kje ste bili, da bi. nam podali nekoliko vaše skisane modrosti in nam prihranili mnogo denarja, ker vse kar imamo je stalo mnogo denarja? Ta denar, kar smo ga že dah za cerkev, šolo in druge reči in kar ga bodemo še dali, bi vam lahko v vašo rudečo nikdar polno malho zmetali. Da, to bi bilo za vas, kajne? In mi bi bili “najboljši ljudje pod soln-cem"! Torej vam povem, da ste prepozni, akoravno smo mi še “neizobraženi". Poročevalec, vprašani te: kakšno rabuko sta vendar naredila g. Petkovšek in g. Umek? Ako je g. Umek nagovarjal rojake, kar jih je bilo še v dvorani ostalo potem, ko so socialisti šila in kopita iz dvorane pobrali, rekoč: "Rojaki Slovenci! Danes mi tukaj ne moremo nič govoriti, zakaj dvorana ni naša danes, ampak onih, ki so jo zarentali za danes, torej je najlepše, da se razidemo vsak na svoj dom! Kedar bo pa 'hala’ naša, bodemo pa mi govorili.” Rojaki širom Združenih Držav, vas vprašam: Ali ste že kedaj slišali, da se je s takimi besedami škandal naredil? Jaz mislim, da ne. Na besede, katere je g. Umek izrekel, so vsi navzoči rojaki zahtevali, da mora biti protestni govor, akoravno ni več socialistov v dvorani ter po dolgem zahtevanju je vendar neki rojak imel dolg protestni govor ter je socialiste v pravi luči narisal. Dotični govornik ni bil ne Umek, ne Petkovšek, ne Ternovc, ne Grjolc, na katere je dotični poročevalec vse zvrnil. Zakaj poročevalec ne omeni dotične osebe, katera je imela protestni govor? Imeti mora vzroke za to. Dalje dotični poročevalec piše, kako so si Waukeganski Slovenci predstavljali prihod socialistov. Piše namreč, da so tukajšnji Slovenci mislili, da pridejo socialisti z enim velikim vozom in da bodo naložili in odpeljali v Chicago cerkev, šolo, farovž in “Janeza Plevnika”. Dobro, Vi ki ste bolj izobraženi, pa vi pokažite, kaj vi imate? Ako bi tudi hotel kedo kaj odpeljati, nima kaj, ker nič nimate! Da imamo cerkev, šolo, župnišče ter hišo za šolske sestre, se imamo zahvaliti delav-cem-socialistom, zakaj vsi smo “socialisti”, a ne po vašem kopitu! Vi, ki se imenujete socialiste, bodisi v Chi-cagi, Kenoshi ali Waukeganu, vi niste socialisti, ampak odpadniki, zakaj socialisti imajo načelo: Pomagaj delavcu —, vaša načela pa so: Udrihaj po cerkvi, duhovnikih in katoličanih ter zasmehuj svete zakramente in vse kar je božjega. Torej ste vi socialisti?,Ne! Vi ste odpadniki, ki delaste pod krinko socializma, a sami še ne veste, kaj je socializem! Dotični poročevalec piše, da so imeli shod na Market St. še predpoldne dne 26. marca ter da so ustanovili socialistični klub ter da je bil tudi odbor izvoljen. Čemu torej ste klub že pred ustanovili, ko je bil ustanovni shod sklican? Čemu torej shod, ako je klub ustanovljen? Odgovor je lahek: ker ste vedeli, da na shodu bi ničesar ne opravili! Čemu torej bode še en ustanovni shod sklican, kakor piše dotični poročevalec, in sicer v “Finski” dvorani. Ali nimamo slovenskih dvoran, bodisi na Market ali lOti cesti? Kedaj ste še videli Fince, da so prišli v slovensko halo zborovat? Torej ste spet en korak v domoljubju “naprej”. Ako bode zopet pri ustanovljenem klubu Ba “ustanovnem” shodu igrala pristno “Finska” godba, mi je še sedaj uganka. Čudno se mi zdi, da se je dotična “Finska” godba vedno imenovala Slovenska god ba. Vsaj lansko leto je bilo tako. Na plakatih raznih društev je bilo citati: igrala bode Slovenska godba, ter je igrala ista godba, ki se zdaj imenuje “Finska”. Me vem, ali so Slovenci kar čez noč postali Finci, ali kali! Slavna društva bi prosil, da pri prihodnjih veselicah razločujejo “Slovensko” od "Finske” godbe. Ker se je ta dopi6 že precej raztegnil ib ker mi tudi že prostora primanjkuje, hočem končati, dasi bi imel še dosti poročati. Bodem pa še kaj prihodnjič napihal; dasi sem aadnjič obljubil nekaj napisati od Waukeganske trojice , moram za zdaj žal odložiti zopet do prihodnjič. Pozdravljam vse Slovence širom A-merike! Tebi pa, vrli list, želim obilo uspeha, da bi te prebiral vsak Slovenec. Opazovalec. Iz Adlešič, 14. marca. — Letos po novem letu umrla sta v naši fari 2 moža nenadne in nesrečne smrti in sicer obadva na potu iz Vinice proti nam. Prvi je ponesrečil 30. jan. Jure Cvitkovič iz Tribuč h. št. 64., p. d. 'Vajvoda', star 58 let, kočar in nekdanji mežnar. Sel je ta dan iz semnja iz Vinice. Ker je pa tam malo preveč pil vino in rakijo, je na potu obnemogel in sicer že prav blizo Tribuč, pri kalu blizo šole. Najbrže je v temi ponoči padel in obležal in drugi dan so ga našli zmrznjenega. 9. t. m. pa je ponesrečil na istem potu iz Vinice in sicer blizo Vinkovca Mate Vardijan iz Dolenjec b. št. 2., star 82 let, samec in bivši nemškar. Ta dan je šel namreč na Vinico kupit si obleke. Tam pa se je, kakor se misli, malo napil in ker je bil slab v nogah, na daljnjem potu opešal, se ulegel in zaspal za vselej. Našli so ga šele 13. t. m., torej čez 14 dni. Poleg sebe je imel kupljeno obleko, hlače in haljo. Pri sebi pa še uro in 6 K v novcih. Nadležna hripa ali influenca, ki se je zopet letos oglasila v mnogih krajih, tudi naši fari ni prizanesla. V mesecu jan. in febr. je za njo obolelo veliko ljudi po fari, vzlasti še starejših, pa tudi mladim ni prizanesla. A umrl je za njo samo Miko Veselič, p. d. Ban, iz Vrhovec h. št. 1., ko je pritisnila k influenci še pljučnica. Bil je star 49 let. Bolj pa mrjejo za to boleznijo in za drugimi posebno po Črnomaljski in Metliški fari, kakor se pripoveduje. Včeraj je umrl v Črnomlju g. Ant. Jeršinovec, nekdanji vodja šole in c. kr. okr. šol. nadzornik. Letos imamo tudi v Beli Krajini, kakor drugod, veliko draginjo. Govedino dobivamo kg po 1 K 60 h, a teletino celo po 2 K kg. Živina je letos izredno draga, kakor še nikoli. Tudi pri vsem drugem je huda draginja. Ivan Šašelj. .piYTO \ t Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ? •»•»04040404940404(H0404tH04040*0«04K)4G«04040404040( Pomagaj si sam! AlLste že pomislili, kako nekateri hitro bogatijo z vašem denarjem? Ob prvi plači začnite vlaganje. Začnite—to je pol nepredka. Plačamo 4% na vlogah. JOS. W. CAMPBELL & CO. Glavnica $50,000. Plačajte elektriko 1 ri ras Odprto od 8. zj. do 8 zvečer. 120 N. Ottawa St. Joliet, lil. BRANCH 924 N. COLLINS ST., CORNER OF COLUMBIA ST. JOLteT.au« PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephone» 26. Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom ag svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v ^(tvernem Wisco»sin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti pojasnila pošite na: F. M. ČMELJA 1827 Blue Island Ave., CHICAGO, ILLS. Premestili smo se. Naistarejša tvrdka, ki prodaje društvene potrebščine, na zapadu. GEO. LAUTERER sedaj na 222-223 West Madison St. (Dvajset let smo bili na 164-106 W. Madison St.) CHICAGO, ILL. Mi izdelujemo vse potrebščine za društva. Spomeniki Najboljši čas naročiti nagrobni spomenik za nepozabne drage, če hočete da bo postavljen do Decoration dneva, je sedaj. Imamo jih vsake vrste. E. Wunderlich Granite Co 804-806-808 North Hickory Street, Joliet. J. J. KUK AR Cor. Lade & Ptica Sts. Phone 182. WAPKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Bazražam pivo na dom. Postrežba točna. Prodajam tudi trd in mehak premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les. Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. JT. LYONS Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT Telefon S. Çhi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. TROST & KRETZ — i?o primerni ceni telefonajte do nas: M. Truby & Son. Chicago tel. 241. N. W. tel. 61. Wilmington Lump, tona po $4.00 Pena, tona po........$3.50 Wash Nut, tona po....,|4.0» Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imemtje najboljša pijača IZ SPOMINOV SLIKARJA. Poljski spisal Kazimir Trzer\va-Tet- majer, prevel Fran Virant. 0 ______________ Eden mojih najžalostnejših spominov je smrt Horwena. Umrl je tako, kakor je živel: samoten, zapuščen in zelo nesrečen. Služila sva oba eni gospe, umetnosti; v resnici, vsakemu drugemu se bolj izplača služiti — dohodkov ni od tega. Slava? Če ne hodi z njo skupaj zaslužek, ni nobene reči bolj neumne in smešne od slave. Horwen je slikal zelo dobre pokrajinske slike in dokler je slikal, je iztisnil še kak denar iz trgovcev z umetninami; odkar ga je pa sušica položila na posteljo, sO se lepi dnevi Aranhue-za končali; trpel je bedo. Mi, no smo bili, ali smo sami komaj životarili. Bili smo vsi mladi, učenci akademije, daleč od doma, od svojih, ki imajo sicer dosti boljših reči delati, kakor skrbeti za slikar j e-začetnike. Vsa garderoba Horvvena, njegov krasni, sivi havelok, ki ga je imel tako rad, njegova kravatna igla, porte-bonheur od neke sestrične — vse je šlo. O tem vem jaz najboljše, ker sem sam te reči prodajal trgovcem, ali jih nosil v zastavnico. Nekega popoldneva na krasen marcev dan sem prišel h Honvenu. Ko maj sem odprl vrata, se je živahno dvignil s postelje in rekel: “Veš, kdo je bil tu?“ “Kdo?” sem vprašal, opazivši takoj, da ima zelo hudo vročino. “Smrt je bila. Bilo je okoli enajstih dopoldne. Ležal sem z zatisnje-nirni očmi, hipoma me je obšel*hlad. Odprl sem oči. Lasje so mi stopili pokonci. Pomisli, sedela je tu na postelji. Čisto taka je kakor jo slikajo: okostnjak v dolgi halji. Vse je odrevenelo v meni od strahu in groze. Iztegnila je roko in mi jo uprla na prsi, tu. Mraz, čisto leden mraz me je iz-preletel... Potem je vse izginilo...” “Halucinacije," sem ga prekinil, hoteč ga umiriti. “Ne, to je bila smrt... Je že konec...” Glava mu je omahnila na blazino. Bil je bled kakor zid. Ni bilo dvoma, da je bila to smrt. Horwen je dokon-čaval. Molčala sva nekaj časa, potem je začel govoriti: “Veš, tam pri nas, na jugu, tam je tako veliko, veliko jezero. Okoli njega rasto jelke, leske in gošča. Nedaleč od tega jezera je stal naš dom. Poslušaj, jaz bi rad, da me peljete tja, privežite na desko in spustite v vodo. Pri nas tam na jugu, letajo galebi nad vodami... Kako rad bi imel, da bi nad menoj letali... Kaj je nemogoče, da bi me tja prepeljali, na jug, nad naše veliko jezero...” Govoril je z neizrekljivo žalostjo, toliko let je preteklo, pa pomnim še vsako besedo. In zopet sva molčala nekaj časa; Horwen je malo dvignil glavo, pogledal nase in po postelji in rekel, pravzaprav zašepetal, strašno otožen in pobit. V resnici ni bila njegova srajca, preobleka na blazini, rjuha, vse ni bilo premenjeno gotovo že zelo dolgo. “Zakaj ne ukažeš postrežnici pre-meniti?” sem ga vprašal. Pogledal je name z nasmehom in začudenjem. “Ti vprašaš? Saj si mi vendar sam pomagal prodajati in zastaviti vse, kar sem imel. Nič drugega nimam kakor to, kar vidiš...” Kašelj mu je stisnil grlo, on je pa sklonil glavo k prsim in molčal. Molčal je dosti dolgo, potem je zopet dejal: “Ne, ne vse. Tam v kovčegu imam še eno čisto rjuho, čisto obleko in čisto srajco. Shranil sem vse to namenoma za smet. Vendar ne morem ležati kakor zadnji berač. Nisem še tako revež, kakor bi kdo mislil; imam še čisto postelj in čisto perilo. So taki, ki tudi tega nimajo, ni res?...” “Torej, moj dragi, poslušaj : Kedar. umrem, posteljite mi ležišče nanovo in oblecite me sveže, potem pa, če boste mogli, prepeljite me tja k nam na jug, nad to naše veliko jezero; privežite me na desko in me spustite v vodo v čisti srajci... Tam pri nas, na jugu, letajo galebi; spustite me tam v vodo...” vat in zmrzuje, kar da mu je čisto prav, so se odpravili hrvaški vaščanje na pomoč nesrečniku. A prepozno, bil je že mrtev. Celo oblast se zanima za te "dobre” Mažare in je uvedla preiskavo. Ogoljufana ogrska grofica, ki bi bila rada postala princezinja. V budimpeštanskih krogih imajo zdaj veliko afero. Neka zelo bogata in lepa vdova nekega ogrskega aristokrata bi bila rada postala princezinja, članica kake vladarske rodbine. Res jo je snubil pravi član neke južno-nemške kraljevske rodbine, a po hišnih postavah bi se bil smel poročiti princ z grofico zgolj morganatično. Častihlepni udovi to ni zadoščalo. Nekdo ji je svetoval, naj poskrbi, da postane španska grandinja, ker bi s tem naslovom postala enakovredna s svojim ženinom. Razni posredovalci so izvabili častihlepni grofici več stotisoč kron, a njeni upi, da postane španska grandinja, se niso izpolnili, marveč je te dni izvedela, da se je vjela v zanj-ke goljufov in pustolovcev. KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR ? Hranilnih ulog je: 38 milijonov kron. Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron. Tisk brez tiskarskega črnila je izumil neki angleški inžener. Pri električnih eksperimentih je slučajno pritisnil neki kovani denar, ki je padal na mizo in se trkljal proč, na vlažen papir, ki je imel kovinasto podlago in istočasno na ne izolirani električni tok. V svoje veliko začudenje je za-pazal na papirju odtisek denarja. To opazovanje je zasledoval in sedaj je zgradil stroj, ki rabi samo suh, s kemikalijami impregnirani papir. Tiskarskega črnila pri tem tisku sploh ne rabi. Stavek se črno odtisne na impregniranem papirju, ker papir teče preko kovinske podlage in gre istočasno električni tok skozi stavek. Po različni kakovosti in vrsti kovine, ki služi za podlago in po različnosti im-pregniranja, se lahko tiskajo vse barve mavrce, da, mogoče je tiskati podobe v barvah, tako da se od dobrih fotografij ne odlikujejo. se Mažarska surovost, Nek siromašen medmurski dijak je o praznikih peš napotil y svoje rod no selo. Na potu med Čakovcem in Cerešnjami ga je prevladal mraz in trud, da se je zgrudil v sneg in pričel zmrzavati. Mimo njega je šlo več Mažarov, ki jih je klical na pomoč, a ti, čuvši hrvaško govorico, so šli zaničljivo mimo. Še le ko so v vasi začeli praviti, da leži ob cesti nek Hr- Prerokovanje o angleško-nemški vojni. Iz Pariza poročajo: Antimilitarist Gustav Herve filozofira v ječi o svetovni politiki in drž. vlada je bila tako prijazna, da mu je dovolila, priobčiti rezultate svojih razmotrivanj v listu "Guerre Soziale”. Herve pravi, da bo v najbližjem času izbruhnila angleško-nemška vojna. To je tako jasno, kakor je bilo leta 1866., da je francosko-nemškar vojna neizogibna. Nemška in angleška vlada komaj še zakrivati svojo navidezno igro. Nemci grade mrzlično strategično važne železnice ob belgijski meji, da bodo mogli v tre notku poslati stotisoče vojakov v Ant verpen, ki ga je že Napoleon imenoval nabasano pištolo, ki meri v srce An gleške. In Napoleon v vojaških za devah ni bil ravno tepec. Z Nemčijo zvezana Holandska bo utrdila Vlissin-gen, kjer bodo topovi zabranili angleški mornarici vhod v veliko belgijsko luko. In da bi bila Nemčija varna za hrbtom, ruši vedno bolj vezi franco-sko-ruske aliance, medtem ko marljivo oborožuje in zvečuje svojo mornarico za boj z angleškimi bojnimi ladjami. Dobro pravilo. Dobro zdravstveno pravilo je: Ohranite svoje noge tople, svojo glavo hladno in svoj drob delaven s Severo-vimi Jetrnimi kroglicami. Na ta način odvrnete mnoga obolenja, kajti te kroglice poživljajo jetra, kar je bistveno k dobremu zdravju. Pomorejo vam, postati zdravim in ostati zdravi. Kupite jih pri svojem lekarniku. Cena 23c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. 1-3 Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam Josip» Bozioli 101 Indiana St. N. W. Phone 384 Joliet, 111 N. W. telefon 577. Libersher & Kirincich gostilničarja 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače. Veseli nas, če nas ob priliki posetite MESTNA HRANILNICA LUBLJANSFA je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog (amči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev !e v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER 12 Courtland Street, N e jv York, in njegova bančna podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Compagnije ^ General© * Transalantique FRANCOSKA PROGA. ■Cratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in j Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P- LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 95U0 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo irezplačno hrano na parnikih družbe, tnažne postelje, vino, dobro hrano in azna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., New York City. 31avni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovič», »gent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17th < It, St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, 111. INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga-rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih, pojavih takoj pristni “Pain-Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St, New York, N. Y„ N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. S. Bluff St., Joliet, III. Oba telefona 405.