Književne novosti.
507
ni pripravil trdnega stališča, s katerega se predmet lahko ogleda od vseh strani. Velika površnost je trditev, da bi bil jaz v Antologiji imenoval Prešernovo poezijo kakor „trubadurstvo" (pisal sem: „V svoji Juliji je kot trubadur opeval svoj ideal"); velika površnost je sploh, da gospod Zupančič očividno ne pozna polemike v „Go-renjcu" in poročila v ,,Savremeniku", ki bije boj z ,,Matico Hrvatsko", a imenuje knjigo ipak „bogato sadržaja" in je iz nje posebno pohvalil baš moderno. ,,Prikrite jezice" zoper moderno ni v meni; če bi kaj bilo, bi bila to poštena jeza, ogorčenost ali oduševljenje;  sicer pa  se jaz tam ne  jezim,  kjer mi  je soditi.
Dr. Fr. Ilešič.
Jugoslovanska biblioteka — Cankarjeve „Vinjete". Poseben uredniški odbor je pričel v Belgradu izdajati zbirko jugoslovanskih spisov z naslovom »Jugoslovanska biblioteka" (v cirilici). — V oglasu k prvi številki so razložena načela, merodajna za to podjetje. Istina je namreč, da jugoslovanski narodi medsebojnih slovstev nikakor ne poznajo povoljno; in vendar imajo tudi ta slovstva svoje mar-kantne književnike, ki bi v velikih odnošajih dosegli tudi kvantitativno primerno uvaževanje. Zato hoče ta „biblioteka" pripomoči srbskemu občinstvu do spoznavanja jugoslovanskih slovstev, češ, čas je v to ugoden.
Svoj namen nameravajo uredniki doseči s tem, da bodo izdali vsak mesec knjižico v 12°, s potrebnim predgovorom, a potem bo sledil tekst kakega jugoslovanskega spisa. Štirje zvezčiči bodo tvorili eno „kolo"; v prvem zvezku bo slovenski spis, v drugem hrvaški, v tretjem bolgarski, v četrtem srbski; potem se bo začelo novo „kolo". Spisi bodo izhajali vsi v cirilici in v srbskem jeziku.
Kot prvi zvezek prvega kola je izšlo 7 Cankarjevih „Vinjet" („0 človeku, ki je izgubil prepričanje", „Mrtvi nočejo", „Matilda", „Jedna sama noč", »Original", „Moja miznica", „V pozni jeseni") v srbskem prevodu, ki ga je oskrbel M. Ivkovič. — Predgovor, ki govori o Cankarju, je kratko, jedrnato pisan; pritrjujemo mu v označenju „Vinjet", da se v njih kažejo vse posebnosti Cankarjeve . . .
Podjetje priporočamo čitajočemu občinstvu, najbolj seveda tistim, ki se hočejo naučiti srbohrvaščine in cirilskega tiska. — Celoletna naročnina znaša 5 dinarjev in se pošilja prof. Ž. O. Dačiču v Belgrad.                             Dr. Jos. Tominšek.
Srednješolska  izvestja  leta  1907.
Izvestje I. c. kr. drž. gimn. v Ljubljani prinaša spis: A. Paulin: Uber-sicht der in Krain bisher nachgewiesenen Formen aus der Gattung Alchemilla L. 17 strani.
Na polju naše domače floristike tako uspešno delavni prof. Paulin je popisal v tej razpravi vse na Kranjskem v prirodi rastoče vrste iz skupine Alchemilla L. Precizna, nedvoumna karakterizacija posameznih vrst nam odkriva sistematika-strokovnjaka. Le komur so znane težkoče, s katerimi se je cesto boriti botaniku pri identifikaciji kake rastline z že prej poznano in popisano rastlinsko vrsto, in kdor ve, kako težko je včasi določiti rastlinske vrste in varijetete, bo znal dostojno ceniti znanstveno delo, ki je koncentrirano v tej 17 strani obsegajoči razpravi. Posebne vrednosti so tudi posameznim diagnozam pridejani rastlinsko-geografski podatki, ki bodo tedaj, ko bode ležala pred nami izgotovljena Paulinova „Flora exsiccata Carniolica", neprecenljive važnosti za raziskavanje rastlinsko-geo-grafske ekologije, osvetlile bodo pa morda tudi filogenijo in počasno medsebno premikanje raznih zaokroženih florističnih naših okrajev. K slovenskim izrazom za „Alchemilla" bi bilo še dodejati že v Pohlinovem »besedišču" zapisani izraz „ebrasheza" in v Joschu se nahajajoče ime »devetih grbov trava".
Pavelj Grošelj.