CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAfA
celje, petek, 28. januarja 1955
i^yrn vm. — St. 4 — cena iö din
Urejvje «redaiiki odbor — OdfOTormi rnrod»
»ik Toa« Maslo — Tiska Celjska tiskaraa —
UredaiitTo: Celje, Titer trf it. i — Poitei
£redal 123 — Telefon »M>7 — Teko« ratma
Î0-T-250 pri NB FLR] T Celja. — Leta«
BarriaiBa MO. poUetaa 290. ¿etrtletaa 10
dinarjev. — lahaja Tsak petek — Poitaliui
plataaa т KOtoriai — RokopisoT вв rraíam*
BOGATA VSEBINA
na letošnjih občnih zborih
sindikalnih podružnic
Te dni se po vsem področju Okraj-
nega sindikalnega sveta Celje zbirajo
člani sindikalnih podružnic na letne
občne zbore, na katerih preverjajo in
ugotavljajo delavnost svojih organiza-
cij, uspehov in hkrati skušajo na osno-
vi nepravünosti popravilti mnoge težko-
če, ki so jih do sedaj ovirale.
V celjskem okraju, vključno tudi
šoštanjski okraj, je okoli 260 sinddkal-
nih podružnic. Do sedaj je bilo na pod-
ročju OSS že okoli 70 občnih zborov.
Vsi ti občni zbori so z razliko z lanski-
mi mnogo boljši. Ta prednost izvira Iz
boljših priprav, katerim je Okrajna ski-
dikalni svet, pa tudi krajevni in stro-
kovni sindikalni svet, posvetil pravo-
časno zelo veliko pozornosti. Na vseh
teh občnih zborih je bUa povprečna
udeležba zadovoljiva. Popravili so tudi
lanskoletno napako v tem, da so sindi-
kalni funkcionarji pripravili veliko bolj
izčrpna in tehtnejša poročila. Le-ta so
imela za ugodno posledico veliko ži-
vahnejšo diskusijo. Po mnenju članov
Okrajnega sindikalnega sveta so letoš-
nji letni občni zbori na splošno vekßto
boljši od lanskih. Medtem ko je lani
bilo precej občnih zborov zaradi slabe
'"-udeležbe nesklepčnih, letos ni bilo niti
enega takega primera.
Poročila ali referati, ki so jih član-
si\ai čitali predsedniki in drugi funk-
cionarji sindUvalnih podružnic so tudi
dokaz, da se je splošno znanje v sindi-
kalnih vodirtvih močno povečalo. Re-
ferati so poleg organizacijslce proble-
matike selo na široko zadevali tudi zu-
in notranje politične dogodke v
. V nekaterih primerih so
a primeren način obravnavala
tudi vse uspehe sindikalne organizacije
v podjetjih cd osvoboditve, to se pra-
~ vi, fla so referenti dali nekak prerez
skozi desetletno delo sindikalna orga-
nizçi'çije. ;
Kor je doslej opravljenih le tretjina
redîjdh letnih občnih zborov, jo bržčas
dobro, da n,a osnovi izkušenj doseda-
njih občnih zborov nudimo nekaj pri-
merov, dobrih in slabih v vpogled
tistim podružnicam, ki občne zbore šele
nameravajo sklicati.
Člani sindikata v 2ELEZARNI STORE
so se za redni letni občni zbor temeljito
pripraviH, Nelcateri zastopniki iz Ljub-
ljane so celo dejali, da je bil občni
zbor štorskih kovinarjev na nivoju k,?.-
kega kongresa. Dasiravno je bil občni
zbor sklican na nedeljo, je bila udeležba
zelo dobra. Referati so vsebovali dovolj
snovi za žLvahno diskusijo. Veliko so
govorui o raznih notranjih problemih
v železarni. Zanimivo je, da so pred
leti v Storah morali v upravi skrbeti za
najrazličnejše potrebe, m^tem ko jih
danes ves kolektiv uspešno opaža in
skuša rešiti. Razpravljali so o zaščiti
dela, o kulturna dejavnosti, največ i>a
okoli novega načina nagrajevanja.
Gfradbeni delavci pri podjetju »GRA-
DITELJ« so imeli tudi zelo koristen
občni- zbor. Najbolj so razpravljali o
tem, da jo treba storilnost dela v grad-
beništvu povečati in stremeti, da bi
gradbena stroka v najkrajšem času iz-
gubila obeležje in karalcter sezonske
dejavnosti. Sklenui so, da bodo vse-
stransko razmišliali in predlagali, kako
ta karakter podjetja spremeniti. Veliko
so govorili tudi o novem zakorui o so-
cialnem zavarovanju in naposled tudi
spoznali, da je zakon napreden, zlasti
že, ker onemogoča razna izigravanja
slai>š«;h in manj vestnih članov na račun
celo^inega kolektiva.
, V gradbenem podjetju SAVINJGRAD
so poleg drugega zelo živahno razprav-
ljali o odbornikih podružnice pretekle-
ga leta. Ugotavljali so, kako so izpolnje-
vali svoje odbornižke dolžnosti. Prav
tako živahna pa je bUa razprava o za-
slugah tistih članov kolektiva, ki so jih
predlagali za kandidate novega viprav-
nega odbora podružnice.
Uspel je tudi občni zbor OBRTNIH
DELAVCEV na Vranskem, ki šteje 43
.članov. Poročila so biJa poleg navajanja
 .raznih uspehov tudi polna samokri-
tičaih priznanj. Člani so smatrali za ne-
uspeh, da so se lani od podružn'ce od-
cepiliL Icmetijski delavci. Ce bi bili le-ti
še v sklopu podriižnce, bi bUa le-ta
močnejša in bi laže reševala različne
naloge, saj bi š'tela najmanj 80 članov.
Sklenili so, da jih bodo skušali spet
pritegniti v svoie vrste.
Tudi pri ODPADU v Celju so se na
občnem zbcru pogovorui o marsdčem.
Želeli so, da bi javnost nekoliko po-
drobneje ix»znala njihovo vlogo r da-
našnji dru2ä>i Mnogi to podice всол-
trajo le kat popolnoma trgovsko usta-
novo, v resnici i>a izvršujejo zelo važno
nalogo s tem, ko zbirajo in štedijo razne
surovine za našo industrijo. Oni so
mnenja, da njihovo podjetje brez sode-
lovanja množičrah organizacij in vsake-
ga posameznika ne more uspešno izvr-
ševati svojih nalog.
Zelo uspešni so bili občni zbori še
v Tovarni kovanega orodja Zreče, v
Lipu in Konusu v Konjicah ter še mar-
sikje. Tudi kolektiv Volne Laško se je
zadnja leta boril z različnimi težavami.
Delavci in uslužbenci so prejemali eno
leto nJžje plače. Deloma je to njihova
zasluga, deloma pa tudi večje potrebe
po tekstilnem blagu, da si je kolektiv
reSü najbolj pereča vprašanja. V bodoče
bo v tem ix)djetju šlo veliiko lažje in
kolektiv bo brez zunanje pomoči lahko
preostale pomanjkljiivosti uspešno od-
sttranU. O problemu delitve ostankov
in dobička, ki je nedavno v njihovem
kolektivu razburü duhove, na občnem
žtKjru ni našlo odmeva, čeprav bi büo
tukaj bržčas še najprimernejše mesto.
Toda če bo bodoči upravni odbor siindi-
kalne pKKiružnice delal z uspehom, bodo
tudi take nevšečnosti z lahkoto odstra-
njevali
Nekoliko drugače pa je izgledal občni
zbor v podjetju LESNE GALANTERIJE
V Rimskih Toplicah. To podjetje je
lansko leto doseglo zelo lepe uspehe,
saj 99% svojih izdelkov izvaža v iao-
zemstvo. Bilo bi pričakovati, da bo ta
kolektiv tudi drugače med najboljšimi
in da bodo tudi njihovi uspehi na pod-
ročju sind(Lkalnega dela bogatejši. Toda
izgleda, da je büo v tem podjetju pre-
teklo leto premalo političnega in kul-
turno-izobraževalnega dela, čeprav je
za nje to spričo velikega števUa mladih
delavcev in precejšnjega dela ženske
delovne sile, še zlasti potrebno. Kolektiv
ni imel kaj prida političnega življenja,
sestankov in sej je bilo rnalo, zato je
tudi referat bil zelo pomanjkljiv, saj
je obsegal pičlo stran in pol s črnilom
pisanih podatkov. Zaradi takega slabega
oziroma nedovcljnega poročila je bua
tudi razprava veliko bolj mrtva. Očitno
je, da v tem podjetju tudi osnovna
organizacija Zveze komunistov ne be-
leži uspešnega dela. Po razpravi neka-
terih članov OSS in krajevnega sindi-
kalnega sveta so delavci začeli živahne-
je razpravljati in med drugim vpraše-
vati za stvari, ki. bi morale biti že zdav-
naj jasne, če bi politični in sindikahii
Skti.visti dobro izvrševali svoje dolžno-
sti L« tu so izrazili željo po ustanovitvi
lasitnega delavsko kulturnega društva
»Svoboda«, toda imajo težave, predvsem
v tem, da ni med njimi sposobnih ljudi,
ki bi prevzeli vodstvo različnih sekcij.
Podobni primeri so tudi v AVTO-
OBNOVI v Celju, kjer so na občnem
zboru premalo govorili o splošnih pro-
blemih, ki naj ix)živijo njihovo društ-
veno življenje ij^^^^ii¡aj povečajo sto-
rünost dela ter skupno z njo tudi stan-
dard. Razpravljali so veliko preveč o
osebnih problemih in sploh je razprava
v Avtoobnovi pokazala, da kolektiv tu
ne predstavlja neke strnjene, odločujo-
če celote.
Našteli bi lahko še vrsto različnih
primerov, dobrih in slabih, ki bi vse-
kakor ugodno vplivali na vsebino in pó-
tele občnih zborov v prihodnjih dneh.
V glavnem je treba poudariti, da je
povsod zanimanje za nov plačni sistem
zelo veliko, da delavci razmišljajo, kako
bi izboljšali pogoje dela in povišali sto-
rilnost, razpravljajo o tehnični zaščiti
itd. To je vendarle lep napredek, če
pomislimo, da so pred leti vse te naloge
morali opravljati ljudje ali pa posebej
plačani nameščenci Ker se delavci vse
bolj zavedajo pomembnosti in vloge,
ki jo predstavlja sindikalna organiza-
cija v vsakem podjetju, so tudi voli-
tvam posvetili večjo pozornost. Tehtali
so zmožnosti in prizadevnost posamez-
nih članov, ko so izbirali nove odbor-
nike.
So pa tudi podjetja oziroma sindi-
kalne podružnice, kjer je vse potekalo
FK)vršno. Jasno je, da v takih kolek-
tivih ni bilo niti do sedaj bistvenih
uspehov. Volitve so opravili brez kakih
razglabljanj in presojanj, enostavno
zato, ker je pač moral biti nekdo iz-
voljen. V takui primerih nosijo naj-
večjo odgovornost za primerno stanje
v ix)djetju predvsem komunisti, ki do-
stikrat sindikalno delo podcenjujejo in
v sindikalne odbore odrivajo člane po-
litično na slabi stopnji.
Ce so na splošno letošnji, občni zbori
boljši od lansikih, je vendar treba upo-
števati, da je lansko leto prineslo veliko
izi-ednih akcij, ki so zelo poziv ele de-
javnost v kolektivih., S-ndikalne po-
družnice bodo morale letos polagati ve-
liko več pozornosti političnemu in
kulturno-umetniškemii delu med član-
stvom, zato mora biti to področje dela
na občnih zborih eno izmed osnovnih
področij za sprejemanje sklepov.
Razmejitev bodočih
komun je dokončno
urejena
Pretekli petek je bü v Celju sestanek
iniciativnega odbora za formiranje ko-
mun in sekretarjev komun. Na tej seji,
ki jo je vodil sekretar Okrajnega ko-
miteja ZKS tov. Simonie Franc, so pri-
nesli dokončni sklep o teritorialni raz-
delitvi med posameznimi komunami.
(Ker je ta stvar že tako daleč, bomo v
prihodnji številki objavUi grafični pri-
kaz te razdelitve.)
?ia seii so nadalje razpravljali o na-
činu, kako bi najhitreje začeli konkret-
no delati za ustanovitev komun. Skle-
nili so, da bodo na področjih bodočih
komun izvolili iniciativne odbore. Kan-
didate za te odbore bodo predlagale
organizacije SZDL, volili pa jih bodo
odborniki občinskih ljudskih odborov,
ki jih zajema posamezna komuna v svo-
je meje. Iniciativni odbori bodo šteli
največ 15 ljudi. S tem bodo priprave
za ustanovitev komun preložene na
novoizvoljene iniciativne odbore, med-
tem ko bodo politična vodstva množič-
nih -organizacij skrbela za utrditev svo-
jih organizacijskih problemov in seveda
pomagala pri vseh ostalih vprašanjih.
Iniciativni odbori bodo pripravljali sta-
tuto In vse ostalo tehnične priprave za
ustanovitev. Na sestanku so raziarav-
liali in primerjali statuta predvidene
skupnosti komun v Kraniu in posebej
ttatut kranjeke komune. Razprava sicer
ni biLa prereč živahiia, to pa is razioga.
Mladina naj aktivno poseže v
razvoj družbenega upravljanja
V ponedeljek dopoldne so se v Celju
zbrali predsedniki začasnih komunskih
komitejev LMS s področja celjskega
okraja. Sestanka, ki je imel predvsem
namen proučiti vlogo in delo komitejev
ter mladino sploh v končnih pripravah
za ustanovitev komun, sta se med gosti
udeležila tudi član CK LMS Boris Go-
dina ter seki-etar začasnega združenega
odbora SZDL -za celjski in šoštanjski
okraj Jakob Zen.
Iz dela konference je bÜQ očitno, da
se vloga in odgovornost vod-stev mla-
dinskih organizacij v tem obdobju moč-
no ix>večujeta. Komunski komiteji LMS
bodo morali svojo i>omoč osnovnim or-
ganizacijam usmeriti v to, da bodo le-te
razvile zdravo politično aktivnost. Ta
pomoč pa naj se ne kaže v reševanju
nekih teoretičnih vprašanj, marveč bolj
pri reševanju konkretnih primerov na
terenu..
Mladinski komiteji, pa tudi s'lehemi
mladinci morajo težiti za tem, da se
ravno v času zadnjih priprav za usta-
novitev котгш vključijo v pi-oces po-
glabljanja socialističine demokracije.
Zato je nujno, da bo delo mladinskih
komitejev tesno povezano z delom ko-
munskih komitejev ZKS in odborov
SZDL. Organizacije Ljudske mladine
nimajo pri procesu nastanka kom.un
prav nič druge naloge, kakor jih imajo
ostale politične organizacije, бе več.
Organizacije Ljudske mladine oziroma
naša mladina, mora v tern procesu od-
igrati bistveno in pomembno vlogo, saj
je to generacija, ki bo v poznejših letih
sama vodila in prevzemala naloge in
dolžnosti družbenega upravljanja.
Od dela mladine zavisi tudi to, da se
bodo nekateri ljudje, med njimi na ža-
lost celo komunisti, otresli konservativ-
nega mišljenja, da ta mladina za takšno
delo ni sposobna in podobno.
Med nalogami, ki jih bodo začasni
komunski komiteji LMS morali reševati
v tem času, so zlasti priprave na redne
komunske konference mladine. Po skle-
pu konference naj bi bUe mladinske
komunske konference končane do sre-
dine marca tekočega leta. Te konference
pa naj bi imele poleg izrazito delavnega
značaja tudi slavnostno obeležje. Saj
bodo mladinske komunske konference
v celjskem okraju važna prelomnica т
delu mladih ljudi in poleg ostalega tudi
prve tovrstne konference v državi sploh.
Na konferenci so padle v oči še ne-
katere pripombe predsednikov začasnih
komunskih komitejev, ki so se nanašale
na pravkar minulo delo mladine. Dokaj
čudno se JI, pr. sliši, da mladino v Ro-
gaški Slatini zelo skrbi, kje bo lahko
imela svojo konferenco. Po pripovedo-
vanju je v Rogaški Slatini vedno mo-
goče najti prazno dvorano raznim »ča-
rovnikom, spiritistom« in podobno, ni-
kakor pa ne mladini. Kaže tudi, da bo
rogaška ndadina imela marsikaj pove-
dati še iz odnosov nekaterih mojstrov
iz steklarne do mladih ljudi. Primer iz
minulega i>etka, ko je mladinec obležal
pijan ob cesti zato, ker ga je napil neki
mojster iz steklarne, zasluži vso javno
grajo. Toda, vprašanje je, če se bo kdo
ojunačil in tä primer povedal tako,
kakor ga je zastopnik začasnega mla-
dinskega komunskega komiteja pripo-
vedoval na omenjeni konferenci, Z nič
manjšimi težavami se ne borilo tudi
mladinci v Zrečah in okolici. Tudi tu
bodo morali izreči jasno besedo na mi-
nule dogodke. Problem \'aieniške mla-
dine v Laškf'm je prav tako pereč, zlasti
zato, ker kaže, da njeno sedanje vod-
stvo ni sposobno iz\'rševati vseh nalog.
Na konferenci v Laškem se. bo treba
pogovoriti še o organiziranem delu mla-
diiie v Jurkloštru, pa čeprav nekateri
trdijo, da za to v tem oddaljenem kraju
ni pogojev itd.
Po mnenju konference predsednikor
začasnih mladhiskih komunskih komi-
tejev, naj bi za konferenci v Celju ter
Žalcu uporabili delegatski sistem ude-
ležbe, da pa bi k vsem ostalim komun-
skim konferencam povabui čim več
mladine.
S KONFERENCE ZASTOPNIKOV OKRAJNIH TRGOVINSKIH ZBORNIC V VARA2DINU
Za stQbílizacijQ cen in za boljšo organizacijo odkupa
v sredo je bila v Varaždinu konfe-
renca zastopQikov vseh obmejnih okraj-
nih trgovinskih zbornic s strani Slove-
nije in Hrvatske, kakor tudi zastopni-
kov raznih odkupnih podjetij. Konfe-
renca, ki jo je sklicala okrajna trgo-
vinska zbornica v Varaždinu, je imela
posvetovalni značaj z namenom, da za-
stopniki ugotove stanje. in odkupne
probleme na terenu ter izmenjajo svo-
je i^lcušnje v cilju izboljšanja odkupa
živine in prašičev. Konference so se
udeležili tudi trije zastopniki iz okra-
ja Celje.
Glavna ugotovitev, o kateri so na ši-
roko razpravljali, je bila, da se dogo-
vorjene cene na veliko kršijo, da za-
radi tega cene iz dneva v dan skačejo,
da podjetja še vedno nakupujejo z go-
tovino ter zaradi tega ustvarjajo po
nepotrebnem zmedo in nesigurno stanje
na trgu, kar prodajalci živine še bolj
izkoriščajo. Zastopniki iz obmejnih
hi-vatskih okrajev so se pritoževali, da
pri niih povzročajo dviganje cen naku-
pe vaici slovenskih podjetij ter so na-
vedli nekaj prünerov, kot n. pr. Mesa-
rija in klavnica v Golicavi v Slov. Go-
ricah je na sejmu v Koprivnici naku-
povala Prašiče in živino v gotovini.
Splošna ugotovitev je bila, da se cene
naglo dvignejo, čim se pojavijo na te-
renu nakuipovalci podjetij iz Slovenije,
ki hočejo priti za vsako ceno do blaga.
Isto .stanje so ugotovljali zastopniki
slovenskih zbornic za nakupovalce
hr\'aških podjetij.
Cene prašičem so zadnje dni močno
narasle.   Kmetijsko   gospodarstvo   v
kei- vsi navzoči še niso imeli prilike
oba statuta podrobneje spoznati. Zelo
veliko je bilo govora o vlogi in kompe-
tenci bodočih vaških odborov v okviru
komun.
Na sestanku je bilo sklenjeno, da mo-
rajo biti iniciativni odbori na p>odročjih
komun izvoljeni do 10. februarja.
Pred organzacijami Socialistične zve-
ze stoji torej zelo važna naloga. Ini-
ciativni; odbori na noben način ne sme-
jo biti površno izbrani. Od teh bo ve-
liko odvisno, kako bodo v kratkem času
ustanovljene komune lahko začele uspeš-
Osijeku je te dni prodalo svinje že po
210 din, čeprav je bua najvišja dogo-
vorjena cena 170 din. Prodajalci teh
svinj sicer trdijo, da so ceno dvignili
zairadi vL";je cene koruzi, vendar ta raz-
log ni prepričljiv, ker so svinje krmUi
še s koruzo po nižji ceni. Mnenja so
bili, da je za porast največkrat kriv
kupec, ki plača po tako visoki ceni.
Zato so se hrvatski zastopniki močno
zavzemali za ostrejše sankcije napram
nediscipliniranim kupcem, ki kršijo do-
govore in pogodbe, ki so jih podpisali
na okrajnih trgovinskih zbornicah na
hrvaški strani ter se zavzemali, da po-
djetja, ki takih pogodb niso podpisala,
ne bi smela kupovati na njihovih te-
renih. Pogodbe imajo namreč namen,
da se z gotovino ne sme kupovati, ter
da podjetja ne smejo dvigati dogovor-
jenih cen v teh pogodbah. Mnogi so
bUi mnenja, da so te pogodbe neefekt-
ne, ker oblastni organi nimajo zakonite
podlage, da bi proti kršiteljem ukrepa-
li zaradi tega, ker je trgovina prosta
in cene niso predpisane. Vsekakor so
bili mnenja, da bi vsaj podružnice Na-
rodne banke prijavljenim kršiteljem
zmanjšale kredite. Zastopniki iz slo-
venskih obmejnih okrajev pa se za
take sankcije niso dovolj zavzeli, ker
ni za to zakonske podlage, pač pa so
bili mnenja, da morajo odkupna podje-
tja imeti več trgovske morale ter spo-
štovati dogovorjene cene.
Ker so cene živini v primerjavi z
letom 1952-53 narasle za 60%, čeprav
ni pravih ekonomskih razlogov za to,
so bili nekateri mnenja, da bi se naj
določile najvišje odkupne (plafonske)
cene kot je to primer tudi v drugih
gospodarsko razvitejših državah, drugi
so pa menili, da bi naj določili malopro-
dajne cene mesu, ki bi bile stalne. Na
ta način bi odkupne cene ustalili, ker
bi si vsako podjetje prizadevalo, da
odkupuje živino ceneje, kajti v na-
sprotnem primeru bi podjetje imelo
izgubo.
Zastopniki so dajali še mnogo pri-
pomb in mnenj, kot n. pr, da porast
cen povzročajo predvsem izvozna po-
djetja, ki imajo ugodne izvozne koefi-
ciente, da je razpon med odkupno in
prodajno Ceno prerelik ter tudi druge^
več ali manj znane ugotovitve. Govo-
rili so tudi o raznih prekupčevalcih
in verižnikih, ki nakupujejo živino ter
jo potem tudi več ali manj skrito za
višjo ceno prodajajo na slovensko
stran. Zastopnik iz Reke pa je poudaril,
da podjetja, ki se disciplinirano pri-
držujejo dogovorjenih cen, po navadi
trpijo škodo, ker ostanejo brez blaga.
Tipičen tak primer je bil s krompir-
jem, ko ga podjetje ni hotelo nabaviti
zadostne količine, da bi ne dvigalo ce-
ne, čeprav bi porast bil minimalen (1
do 2 din pri kg), sedaj ga pa podjetje
mora kupovati tudi po 18 do 19 din za
kilogram.
Čeprav je imela konferenca le po-
svetovalni značaj in niso sprejeli no-
benih konkretnih sklepov, se je vendar
izkazalo, da so take konference korist-
ne tyr bi bilo želeti tudi v bodoče več
sodelovanja med sosednjimi trgovinski-
mi zbornicami obeh republik. Izkazalo
se je, da v našem okraju že z uspehom
izvajajo mnoge stvari v cilju boljše
organizacije odkupa (prepoved izplače-
vanja v gotovini in odkup živine preko
KZ), medtem ko zastopniki trgovinskih
zbornic na hrvaški strani šele o tem
razpravljajo ozu-oma tega ne izvajajo
dosledno.
Na kraju so sprejeli le nekakšen
sklep za izboljšanje organizacije odku-
pov živine in prašičev. Gre predvsem
za to, da bi odkupnim podjetjem zmanj-
šali stroške v zvezi z obiskom ra?se-
žnega terena in zmanjšali število naku-
povalcev, ki največkrat dvigajo cene.
V ta namen so predlagali, da bi naj
okiajne trgovinske zbornice v tako ime-
novanih deficitnih krajih (za živino in
I>rašiče Slovenija) javile potrebe zbor-
nicam v suficitnih področjih na Hrvat-
skem (okraji Varaždin, Koprivnica,
Bjelovar, Virovitica). To bi bila neke
vrnic rajonizaciia in več ali mani admi-
nistrativno razdeljevanje odkupljenega
blaga, ki diši po časih adm.inistrati-
vnega odkupovanja. Takšni dogovori
med posameznimi z;bornicami oziroma
odkupnimi in prodajnimi podjetji, bi
sicer zmanjšali odkupne stroške ter pre-
prečili naviianje cen, hkrati bi pa
s tem dvišili iniciativo posameznih pod-
jetij in zarirali prosto trgovino.       _
Stev. 4 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 28. >anuarja 1855
POGLED PO SVETU
SZ se le vedno ni sprijaznila s tem,
da bi 7.Qho6, prevzel iniciativo v zdru-
ževanju Nemčije in jo vključil v za-
hodnoevropsko zvezo. Zdaj se je obrnila
direktno na bonnsko vlado s ponudbo
o svobdnih volitvah v Nemčiji pod med-
narodnim nadzorstvom, istočasno pa je
Ulbricht v imenu Enotne socialistične
stranke v Vzhodni Nemčiji pisal socia-
listom Zahodne Nemčije, naj sodelujejo
z njim pri rešitvi neruskega vprašanja.
Kazalo je, da so taka vabila spričo so-
cialdemokratske opozicije, ki se na moč
upira remiliiarizaciji Nemčije, zelo vab-
Ijva in nevarna zahodnim načrtom.
Vendair tudi ta sovjetski poskus vsaj
doslej ni rodil nobenega uspeha, Ade-
nauer je ponudbo na kratko odklonil,
češ, Rusi tako ne vedo, kaj so svobodne
volitve, in tudi nimajo resnega namena,
da bi jih dovolili, posebno ne v Vzhodni
Nemčiji. Pankowske vlade Zahodna
Nemčija ne pfizna, Rusi pa z njo tudi
v zadnjem vabilu računajo. Ollenhauer
in drugi socialistični prvaki pa so te dni
ponovno izjavili, da nimajo in da ne
bodo imeli ničesar skupnega s KP
Vzhodne Nemčije in njeno množično
stranko. O kaki zvezi med Bonnom in
SZ torej po teh izjavah ni govora, če
tudi zgodovina Evrope kaže, da je so-
delovanje med Nemčijo in SZ možno.
Toda tega sodelovanja se menda v SZ
nič kaj radi ne spominjajo. Med Nemci
je sicer mnogo takih, ki pravijo, da je
treba Nemčijo združiti po četvernem
sporazumu, zato so še vedno za razgo-
rore s SZ, da bi se ta po vključitvi
Nemčije v Atlantski pakt še globlje ne
ukopala onstran Labe. Tudi Bevanova
beseda, s katero je obsojal zadnji Ede-
nov govor, je vredna zabeležbe: »Ko bo
Nemčija oborožena, bo sama zahtevala,
da se združi.« Ali ni to pot v novo
vojno, posebno če ob vsem tem slišimo
izjavo ameriškega generala v Nemčiji,
da bo v enem letu nemška vojska že
lahko operativno sodelovala z ameri-
ško?
Tudi na Daljnem vzhodu Vzhod in
Zapad ne prMeta skupaj. Kitajci so za-
vzeli otok Jik Jan šan, 300 km severno
od Formoze. Bila je že kar dostojna
bitka z 200 letali, sidra so dvignile
ameriške letalonosilke v Manili in od-
plule med Formozo in Kitajsko. Kitaj-
ski list piše v angleščini, da je prišel
čas, ko bo kitajski narod osvobodil
otoke, ki so jih okupirali Amerikanci,
9 Formozo vred, in da je to čisto no-
tranja kitajska zadeva, k.t ne more po-
vzročiti svetovne vojne. Ameriški kon-
gres daje predsedniku Eisenhowerju
prosto roko pri odločitvi, do kam Ki-
tajci smejo, ne da bi škodovali ameri-
škim interesom. Eisenhower in Dulles
sta že izjavila, da otočje Tacen še ne
predstavlja ameriških strateških inte-
resov, da pa naj OZN nekako poravnajo
ta spor med obema Kitajskama. Kitaj-
cem pa gre na živce ravno ta delitev
Kitajske, s katero drže Amerikanci
svoje železo v ognju prav tako kakor
na Koreji in v Vietnamu. Zato je zna-
čilno, da so usekali po Tačenu prav v
dneh, ko so se v Ameriki pripravljali
na ratifikacijo pogodbe med Formozo
in ZDA, pogodbe po kateri morajo ZDA
avtomatično pomagati, če bi bila na-
padena Formoza in Pescadorski otoki.
Sodeč po ameriškem vojnem prai-a-
čunu se je Eisenhower s kongresom
vred odločil, da bo pomagal samo ti-
stim državam, v katerih stoje }>proti-
komunlstično« nastrojene vojske: For-
mozi. Južni Koreji, Južnemu Vietnamu
in Japonski. Dve tretjini vsega vojnega
proračuna bo šlo samo za letalstvo in
superletalonosilke. Ker je tudi Formoza
ogromna superletalonosilka, ki obvlada
vsa kitajska središča in v primeru voj-
ne onemogoča zvezo Kitajske s svetom,
ni nič čudnega, če se Kitajska čuti
ogroženo, dokler »ameriške okupacije
na Formozi ne uniči.« Kakor je položaj
napet, je vendarle opravičljivo upanje,
da bo zmagala pamet na obeh straneh.
Kitajci ne bodo tvegali vojne z ZDA,
ZDA pa ne bodo s Kuomintanci začeli
zavzemati Kitajske.'Morda je grmenje
topov okoli Tačena parada za vstop
Kitajske v OZN?
Pa tudi na Bližnjem vzhodu se je
ponovno razkrilo, kako se koplje pre-
pad med Vzhodom in Zahodom in ka-
ko se podirajo mostovi. Kairo, ki se
je neoiicielno oklical za voditelja Arab-
ske lige, je nastopil proti turško-iraški
pogodbi, ki je inslhniment ameriške
proti-f^ovjetske politike, pozdravlja pa
jo tndi Anglija, saj gre za njena pe-
trolejska področja. Londonski »Times«
so pisali te dni, naj se arabske države
čimprej sprijaznijo s to politiko, ker
sicer bo Zahod prisiljen, da brani bliž-
nji Vzhod brez njega samega. To je
res diplomatski jezik preteklosti, jezik
cvetočega kolonializma. Odločno so se
zoper ta jezik postavile azijske države,
ki Formoze niso povabile na konferen-
co v Bogoru. Ko so Nehruja vprašali,
zakaj ne, je odgovoril: »Zato ker taka
država ne eksistira. Formoza je samo
otok blizu Kitajske!« Tudi Naserja je
turški prodor v arabski svet tako vrgel
*2 tečajev, da je odklonil obisk turške-
ga predsednika v Kairu, češ da nima
(asa za take stvari. ZDA in Anglija sta
zdaj že na delu, da bi stališče egiptov-
skih oficirjev do Turčije bilo nekoliko
bolj strpno.
V Costarici pa se je pri režiji upora
nekaj zatakrdlo. OAS (Organizacija
ameriških držav) se je za njo zavzela
in vse kaže, da bo Figuerezov režim
ostal. Mikavno je vedeti, da je isto-
časno prišlo do upora v Guatemali, ki
pa je v nekaj dneh povrel.
Z drugo besedo: Napak imajo tisti,
ki vidijo vso moč v bogastvu, v starih,
bolj razvitih državali. Prebujajoči se
svet izkoriščanih narodov in ljudstev
predstavlja tudi orjaško silo in njenega
potenciala si skoraj ne moremo pred-
stavljati. Tudi siromak ima svojo igra-
čo, kakor je o tem nekoč pisal Charles
Baudelaire. Tudi dva bogatina, o ka-
terih je pisal Turgenjev, nam ob tem
prihajata na misel. t. o.
Pomanjkanje mlinov resno ogroža preskrbo
kmečkega prebivalstva v Sav. dolini
Savinjska dolina se ne prišteva k žit-
nim pokrajinam, ker tu prevladuje
hmelj kot glavna gospodarska panoga,
zato je v pridelku žitaric pasivna. Zito
pridelujejo samo kot postranski pride-
lek, v kolikor je pač razen hmeljišč na
razpolago njivskih površin. Pridelano
žito ne zadošča Savinjčanom za prehra-
no, zato je treba manjkajoče nadokna-
diti z nakupom.
Kljub temu pa pridelana količ'Lna žita
ni majhna in je vsekakor treba to žito
nekje zmleti v moko in ravno v tem
oziru naletimo pri nas na velike težave.
V Savinjski dolini oibčutno primanj-
kuje obrtniških mlinov za kmečko
mletje, saj so v zadnjih letih nešteto
mlinov zaprli. Tako je n. pr. v veliki
občini Prebold kar vseh šest razpolož-
ljivih mlinov prenehalo obratovati.
To je vsekakor nezdrav pojav, ki se
po izjavah lastnikov opuščenih obratov
utemeljuje z nerentabilnost j o obratov,
bodisi zaradi tehnične zaostalosti oziro-
ma previsokih režijskih stroškov, dav-
kov itd. To bi naj bui glavni razlogi,
da se obrtniški mlini pri nas množično
opuščajo.
Danes si premožnejši kmetje pomaga-
jo na ta način, da si kupijo domače
mline na električni pogon, brez ozira
na to, ali se jim izplača ali ne. Sicer
pa je to povsem njihova "zadeva. Dejstvo
pa je, da ti mlini požrejo ogromno
električne energije, ki bi se dala s pri-
dom uporabiti v bolj korLrtne namene.
Vsi drugi kmetje pa, ki si lastnih mli-
nov iz različnih razlogov ne morejo na-
baviti, so prej kot slej navezani na obrt-
niške mline.
Danes je v Savinjski dolini na raz-
polago samo še par mlinov za kmečko
mletje, ki pa so tako obremenjeni, da
še zdaleč ne morejo zadovoljiti kmeč-
kega prebivalstva. Vsi večji mlini pa
so rezervirani za državne potrebe, za
preskrbo delavstva itd. Tako je n. pr.
republiški mlin v Šempetru prej krU
ogromno pK)treb kmečkega prebivalstva
po mlevskih izdelkih, danes pa ne spre-
jema več kmečkega žita v mletje.
Posledica pomanjkanja mlinov je, da
kmetje oblegajo trgovine ter kupujejo
moko, s tem pa ogrožajo" preskrbo de-
lavstva, ker v mnogih primerih mlini
ne zmorejo pravočasno dobavljati moke
trgovinam.
Pomanjkanje mlinov v Savinjski do-
lini postaja torej pereč problem in ne
bomo mogli ravnodušno iti mimo tega
dejstva, temveč bo treba nujnih ukre-
pov, da se omogoči obnova in moder-
nizacija opuščenih mlevskih obratov.
O. J.
Reiundaci\a obratnih sredstev KZ
porablfenih za mvesíicí¡e^
Vsote, ki so bile pri kmetijskih zadru-
gah vzete iz obratnih sredstev in po-
rabljne za investicije, niso male. V mno-
gih primerih je prav to stanje resno
zavrlo uspešno finančno poslovanje
zadrug.
Pravilno je sicer, da si vsakdo za
predvidene investicije predhodno zago-
tovi potrebna sredstva po predračunih
in dokumentaciji investicijskih elabo-
ratov in šele tedaj pristopi k izvedbi
programa. So pa primeri, kjer to ni vse-
lej mogoče pravočasno zagotoviti po-
trebnih sredstev zaradi objektivnih teh-
ničnih težav. Kmetijstvo zahteva siste-
matično in načrtno delo, ki je v mno-
gih primerih vezano na gotovo obdobje
letnega časa, kakor obnova vinograd-
ništva, sadjarstva, nabava trsnega in
drevesnega materiala itd. Težave pri za-
gotovitvi investicijskih sredstev so bile
v letu 1954, ko so le-ti dodeljevali na
podlagi razpisanih konkurzov. Poleg
predpisanih vlog in dokumentacij, je
pri teh natečajih igrala odločilno vlogo
ponudba obrestne mere. Kmetijske za-
druge pa so zaradi svojih skromnih in
nizkih ponudb obresti v večini prime-
rov iz konkurzov izpadle. Mnoge od
njih pa so ravno zaradi tega ostale brez
zaprošenih investicij, medtem ko so go-
tova dela na račim vloženih prošenj v
času natečaja že izvedli. Tako se je
zgoduo, da so morale seči po svojih
skladih, a v mnogih primerih tudi po
obratnih sredstvih,
Z zveznim odlokom (Ur, list FLRJ
št. 57 od 31, 12, 1954), pa so nakazane
smernice, kako pristopiti k ureditvi o
kritju za investicije porabljenih obrat-
nih sredstev kmetijskih zadrug, V skla-
du teh navodu krijejo kmetijske za-
druge za investicije porabljena obratna
sredstva iz neporabljenih sredstev svo-
jih skladov po stanju na dan objave
tega odloka, Lzvzemši del sredstev amor-
tizacijskega sklada za vzdrževanje. Kot
neporabljena sredstva skladov kmetij-
skih zadi-ug so mišljena tista sredstva,
ki do objave tega odloka niso bua po-
rabljena in tudi niso bUa s kakšnim
pravnim pravUom angažirana za potre-
be, za katere so sredstva teh skladov
namenjena.
Zadruge, ki v svojih skladih nimajo
zadostnega kritja za refundacijo teh
sredstev, imajo možnost, da do 30, 6.
1955, v kolikor imajo pogoje za uspešno
poslovanje, izposlujejo pri pristojnem
okrajnem ljudskem odboru potrebna
sredstva za kritje refundacije.
Tehnična navodila za izvedbo tega od-
loka bo predpisala NB FLRJ.
V. F.
Zakaj primanjkuje
v trgovinah papirnatih
vrečic?
Potrošniki v Celju že nekaj časa ugo-
tavljajo, da v trgovinah primanjkuje
papirnatih vrečic. Trgovine morajo po-
gosto zavijati blago v papir, ki ni pri-
meren ali pa opozoriti stranko, da pri-
nese vrečico s seboj. Papirnatih vre-
čic primanjkuje tudi v drugih krajih.
Odgovorni gospodarski krogi so nekaj-
Icrat posredovali, da bi se stanje izbolj-
šalo, vendar doslej ni bilo mogoče za-
gotoviti potrebnih količin. Splošno рк)-
manjkanje papirja, ki je nastalo v zad-
njem času, ni osamljen pojav v naši dr-
žavi, temveč je čutiti to pomanjkanje
tudi drugod po svetu. Po družbenem
planu za Slovenijo bo letos pričela obra-
tovati v Vidmu pri Krškem papirnica,
za katere izdelke pa se že danes zani-
ma kar 7 držav, kar spričuje veliko po-
manjkanje papirja tudi v ostalem svetu.
Hozjani klešejo značaj svoji bodoči komuni
Ker bo bodoča kozjanska komuna
predvsem kmetijskega značaja, so se
tamošnji prebivalci začeli z vso vnemo
zanimati za obnovitev in moderniza-
cijo kmetijstva. Pod okriljem Kmetijske
zadruge so že kar v začetku tega leta
organizirali predavanja iz poljedelstva,
živinoreje, sadjarstva in vinogradništva.
Vsako nedeljo dopoldne se zbere v ki-
no dvorani 40—60 mož, ki z zanimanjem
sledijo predavanjem znanih strokov-
njakov iz Celja in drugod. Zelo zane-
marjeno v teh predelih je zlasti sadjar-
stvo in vinogradništvo, živinorejo pa so
V zadnjih dveh letih že vidno izboljšali.
V sadjarstvu so napovedali energično
borbo kaparju, ki je tod na debelo uni-
čeval sadovnjak za sadovnjakom. Samo
KZ Kozje je v preteklem letu za uni-
čevanje sadnega in krompirjevega
šikodljivca žrtvovala 600.000 dinarjev,
te dni pa je p>osebej nagradila z no-
vimi sadikami še 7 sadjarjev, ki so
vzorno »zdravili« svoje sadovnjake in
skrbeli, da se kapar ni dalje širil.
Prav tako — če ne celo bolj — kot
sadjarstvo pa je v kotjanskih predelih
uničeno in zanemarjeno tudi vinograd-
ništvo, ki ga bo ponekod treba kar v
celoti obnoviti V Bučah in Virštanju
(vinorodni i>as) usihajo v vinogradih
nasadi, stari že do 60 let, medtem ko
znaša normalna trajnost vinske trte do
30 let. Ker se tako gojenje vinske kap-
ljice, ki res daje le še kapljice na raz-
meroma obširnih kompleksih, ne izplača
več, bodo ta vinorodni pas kar v celoti
obnovili, to se pravi, traktorsko ртехЧ-
golali in posadili z novo trto. V koii-
kor tod še odmiranje trša samo ni do-
volj pripomoglo k izumiranju vinogra-
dov, so pomagali med vojno še Ko-
čevarji, ki niso skrbeli za pravilno ob-
rezovanje in okopavanje in so vino-
grade samo pustošili.
Lastniki vinogradov se sami zelo za-
vzemajo za obnovitev vinogradništva in
so pripravljeni na vse žrtve. Seveda
pa bo za celotno obnovitev potrebna še
izdatna finančna pomoč. KZ Kozje, ki
svojim članom pomaga na vsakem ko-
raku, bo tudi tu odigrala svojo pleme-
nito vlogo, saj že jxjskusa s prvimi po-
skusi traktorskega oranja.
Prav tako z zaupanjem kot kozjan-
ski sadjarji in vinogradniki pa obra-
čajo oči v KZ tudi kozjanski živinorej-
ci, saj jtim zadruga v hlevih svoje eko-
nomije pripravlja prava presenečenja.
Govedo švicarske pasme se lepo raz-
množuje in zadruga bo lahko v krat-
kem času kmetom prodajala prvovrstna
čistokrvno živino. Cim pa bo rešeno
vprašanje novih sv:injakov, bodo začeli
rediti tudi plemenske svinje, kar bodo
kmetje tudi z veseljem pozdravilL
Tako se tudi na kmetijskem področ-
ju pripravlja Kozje za formiranje svoje
komune. Vse je takorekoč že dobro na-
peljano in pripravljeno — tudi v komi-
tet komune so že izvolili nove člane —
toda če časnikarski radovednež pyobara
občinske može glede obsega bodoče
kozjanske komune, ti le-ti še zmignejo
z rameni, češ, tega pa še ne vemo. Go-
tovo je, da bosta kozjanski komuni pri-
padali še občini Lesično, odnosno Pu-
šta nj in Polje ob SotM, še vedno pa je
ostalo odprto vprašanje, kam bodo s
Podsredo in Bistrico ob Sotli (bivši
Šempeter). V Podsredi, ki je od Koz-
jega oddaljena komaj kakih 6 km, so se
volivci na zadnjem zboru že pogovorili
da se hočejo soglasno priključiti h Koz-
ju. Z domačim, krškim okrajem so se
tudi sporazimieli o tej odločitvi, prav
tako pa je soglašal tudi celjski okraj,
da Podsreda pripada pod kozjansko
komuno. Toda, čudno, v Podsredi niso
srečni, če ni zdrahe po sredi. Spet se je
znašla »trojica velmož«, fci ji krški
okraj bolj »prija« in ki hoče trmasto
povleči ostale za seboj. Toda ljudstvo
podsredčke občine teži za Kozjem in za
celjsko skupnost komun- Kjerkoli se
vmešaš v pogovor — bodisi v gostilni,
bodisi pred cerkvijo ali na cesti, posvod
ti vaščani odkritosrčno zagotavljajo:
hočemo v kozjansko komuno. Mi smo
kmetje v pretežni večini in spadamo k
kmetijski in ne k industrijski komuni
(Senovo). Toda peščica vaških veljakov
bi nas rada potegnila stran.
V tem smislu so se Podsredčanl od-
ločili, da bodo te dni znova sklicali
zbor volivcev, povabili zastopnike k
Kozjega in Celja in javno izpovedali
svoje mnenje ter postavili upravičeno
zahtevno prošnjo za priključitev k ko-
zjanski komuni. Sploh pa bi človek
sprva imel vtis, da so Podsredčani ne-
kam razbiti v tej svoji odločitvi, ker jih
Senovo bega, češ, kaj boste toliko tišča-
li k tej kozjanski siroščini. Pri nas je
industrija in bomo brez dvoma bolje
vozili. Toda tudi to »vabo« Podsredčani
energično prebijajo, češ, manjši dohodki,
manjše dajatve! V megleni bodočnosti
kozjanske komune pa kljub temu vidijo
zadovoljivo blagostanje v preobrazbi in
napredku kmetijstva, v kar hočejo vlo-
žiti vse svoje sue.
Prav tako kot Podsreda, bije težki
boj za odločitev h kozi-^nski komuni
tudi Bisti-ica ob Sotli. Kozje vabi tudi
te prebivalce, toda končne besede še
niso rekli. Je podoben primer kot v
Podsredi, da zavira odločitev h kozjan-
ski komuni le Deščica oseb. Tudi tu še
nameravajo sklicati en zbor volivcev in
takrat se bodo končno odločili. Kozje
vsekakor računa tudi z Bi<rtrico — In
tako bo T>o morebitni prikliučitvi teh
dveh občin štela bodoča kozjanska ko-
muna preko 12.000 pjrebivalcev.
Kot je razvidno iz povedanega, ae
Kozjani res živo zanimajo za bodočnost
svoje komune. Kar lepo bomo gospoda-
rni — pravijo— bojimo se edino tega,
da nam bo primanikovalo kmetiiskih
strokovnjakov. Pa tudi v tem pogledu
so se napol že zasidrali. Mnogo upanja
polagalo v tovariša inž. Goričana, kl
ga snubijo v svojo sredino, da bo kok
dober strokovnjak pomagal kmetijski
kozjanski komuni do življenja in pro-
cvita.
Več Dozornosti zbiraniu mleka
Prejšnji teden smo poročali, kakšne
načrte ima OZZ Šoštanj za dvig živi-
noreje v letu 1955. Danes pa bi radi
omenili nekaj o naši zadružni mlekarni
in o zbiranju mleka.
V okraju pride v prosto prodajo ne-
kaj nad 20.000 hI mleka na leto. Od te
količine pa se E)Osreči mlekarni v Šo-
štanju odkupiti komaj okrog 2.500 hI.
Mlekarna je zgrajena za kapaciteto od
3.000 litrov dnevno, a se ji je doslej
p>osrečilo  odkupiti  največ  900  litrov
na dan, kar je odločno premalo, če bo-
mo hoteli, da bo obrat aktiven in oni,
ki mleko nujno potrebujejo, zadovoljni.
Zanimivo res, da zajame mlekarna ko-
maj toliko mleka, ko je vendar znano,
da je samo Zgornja Savinjska dolina za
časa okupacije morala dajati Celju oko-
li 2,500 litrov dnevno. Ni čuda, da je
obrat pasiven. Treba bo pravUno pre-
usmeriti in razširiti zbirno mrežo za
mleko in smetano, kajti drugače v tem
p>ogledu ni pričakovati izboljšanja. In-
vesticije bi ne bile visoke, a bi se kma-
lu poplačale. Da pa se mlekarni ne po-
sreči zajeti več mleka, je mogoče krivo
tudi to, ker kmetom zelo neredno pla-
čujejo in to celo z nekaj mesečno za-
mudo. Za avgust in september je bilo
mleko plačano šele pred kratácim. To
je brez dvoma velika napaka, ki jo je
treba čimprej odpraviti.
Da pa bi se izboljšalo tudi perutni-
narstvo v okraju, bo to leto zgrajena
v Saleku p>erutninars!ka pK)staja, ki bo
dobavljala ljudem piščance, plemenske
peteline in jarčice. Za ureditev te po-
staje bo potrebnih okoli dva in p>ol mi-
lijona din, kar bo krito do polovice iz
proračuna, ostalo pa iz sredstev zadrug
in OZZ,
Odkup jajc bi poleg zadrug lahko
vršila tudi okrajna mlekarna, ki bi z
malo stroški uredila primerno skla-
dišče za shrambo jajc, V dobi mrtve
sezone bi jih spravila na trg s primer-
nim dobičkom in bi se takrat cene ne
mogle dvigniti tako visoko, kot so se
lansko jesen, ko so se pečali z nakupom
in prodajo jajc ljudje, ki s trgovino
nimajo nobenega opravka.
O časopisnem pisanju in o pomarančah
z dvojnimi cenami
Prejšnji teden smo objavili prispevek
nekega Celjana, ki je med drugim na-
pisal svoje 7ačudenje, kako io, da so
se pomaranče čez noč fako podražile.
Ta sprememba cen je vzbudila negodo-
vanje med poirošniki že pred objavo
tega članka, članek pa je razburil
trgovske uslužbence, ki so intervenirali,
češ, da časopis objavlja neresnične in
nepreverjene vesti.
O tem hi sc kaj več pogovorili. Res
je, da uredništvo ni iskelo vzroka zakaj
so pomaranče dražje, kakor je tudi res,
da so pomaranče deiansko naenkrat v
ceni poskočile. Zakaj je bilo tako, je
razvir'no Ì7. odgovora, ki ga dobesedno
objavljamo:
»Našim potrošnikom želimo, pojasniti
na osnovi Ì7is!ega članka z dne 21. t. m.
zakaj dvojne cene pomarančam v Celju.
Celjska trgovska podie'ja so nab?»v-
Ijala pomaranče na prostem komercial-
nem trgu. Poleg tega pa smo dobili
Jaffa pomaranče prav tako i/, uvoza z
intervencijsko ceno, ki jo je določila
v tem primeru naša ljudska oblast.
Na osnovi gornjega tolmačenja je
popolnoma rarumljivo, da sta v Celju
nastali naenkrat dve ceni enemu in
istemu artiklu.
Ker pa je količina z intervencijsko
ceno prišla ob času Novoletne jelke, se
je predlagalo vsem trgovskim podjet-
jem, ki so na drobno prodajala poma-
ranče, da so dala v prodajo najprej
pomaranče s to intervencijsko ceno. Od
prejetih 8 ton intervencijskih pomaranč,
ki jiti je prejelo trgovsko podjetje Ko-
loniale Živila, Celje jih je ostalo v Ce-
lju /a Novoletno jelko 3,5 t, pstali del
pa je bil ra7dcljen med trgovska pod-
jetja celjskega in trboveljskega bazena.
Tolmačenje, s katerim prikazuje pi-
sec članka dvig cen temu sadju preko
noči, je povsem neutemeljeno, ker sma-
tramo, da je dovolj razvidno in jasno,
da pri tem ne gre za nobeno spekula-
tivno nastopanje, temveč za regularno
prodajo artikla, ki je bil nabavljen kot
ostali artikli Ì7. uvoza po komercialniti
cenah, ki jih določuje naš uvozni za-
kon.
Ra7umliivo je, da je kontingent in-
tervencijskih pomaranč bil izredno hi-
tro prodan zaradi ugodne cene, in da
je nastala zaradi tega ta takojšnja raz-
lika v ceni.
Sindikat dclovcev in uslužbencev
trgovskih podjetij. Celje
Odgovor torej zelo jasno pove, da
celjska trgovska podjetja za to razliko
v cenah niso kriva. Je pa nekaj dru-
gega:
Vsak pameten človek, predvsem pa
trgovci, ki ljudi vendar dobro poznajo,
bi morali vedeti, da bo tak čuden način
vzbudil pri ljudeh razburjenje. Ta pri-
mer je tako tipičen za tisto dobo, ko
smo kupovali življenjske potrebščine
na garantirano preskrbo in po prostih
cenah, da je vendar nemogoče misliti,
da bo ljudem po tolikih letih enostavno
r<."umljiva dvojna cena.
Toda ali je prišlo komur koli pri vod-
stvih celjskih trgovin na misel, da bi
o tem obvestil javno mnenje? Ni. Nihče
ne more v Celju »vohati« kaj je v res-
nici vzrok te nenadne spremembe. In
vendar so lahko vsi pričakovali razbur-
jenje, ki je dejansko tudi nastalo.
Toda ne gre samo za pomaranče. So
včasiti tudi drugi primeri, ko se cene
raznim proi/vodom naglo podražijo, ne
da bi detaljne trgovine kakor koli pri-
pomogle k temu zvišanju, loda trgov-
ska podjelja niso še nikoli na primeren
način sporočila javnosti, da bodo te
ali one stvari dražje zaradi tega ali
onega. S tem bi vendar odvrnili ost
ljudskega negodovanja od sebe. Toda
molčijo. Mar naj zaradi tega molčijo
tudi časopisi in ostala sredstva za oIj-
veščanje javnosti? Ko so tovarne z ži-
vilskimi proizvodi vsilile celjskim trgo-
vinam vezano prodajo, se ni nihče
oglasil, dokler niso potrošniki dvignili
glas. Zakaj takrat, ko so videli v kako
nemogočo situacijo jiti to vezano pro-
dajanje masti in slanine vodi, ni nihče
poklical novinarjev in dejal, prisiljeni
smo, pišiie in ožigosajte ..,
Če bi zdaj nitiče ne napisal vrstice
o pomarančah, če bi liudje enostavno
molčali, bi nihče od trgovskih usluž-
bencev ne smatral za potrebno, da bi
obrazložil nekam nenavadno prodajo
teh južnih sadežev.
In nazadnje, če je država gotovemu
delu uvoženih pomaranč znižala ceno,
potem jo ni zato, da bi to blago ku-
povali pač po načinu: Kdor prvi pride,
prvi melje. Če je blogo od države re-
gresirano, ali kakor koli cenejše, po-
tem ga morajo trgovine tudi primerno
deliÜ. V poštev bi prišle predvsem
ustanove kot so otroški vrtci, otroške
bolnice itd. Toda če bodo tudi v bo-
doče cenejše pomaranče v prodaji kar
tako, dokler pač trajajo, bodo cenej'
šega blaga deležni le nekateri, ki si
bodo lahko privoščili veliko večjo ko-
ličino.
Nazadnje je treba pripomniti, da la-
ko prodajanje na dvojne cene res nima
nobenega smisla, pa naj si bo od te ali
druge strani, bodisi da je treba izena-
čiti obe vrsti v enotno ceno, ali pa
cenejše določeno razdelili po nekem
pravičnem merilu.
CELJSKI TEDNIK, 28. januarja 1955
Stev. 4 —'stian 3
O čem so razpraviiali na občnem 2bora
sindikalne podružnice celfshe poste
Ua letošnjem letnem občnem zboru
giödikalne poctružnice Okrajne pošte
Celje, so preteklo nedeljo ves doiwldan
^ še del popoldneva posvetili obi-av-
navanju problemov poštno telegrafske
službe ter delu sindikalne podružnice
sploh. Zbora so se Člani udeležili v prav
lepem številu in so tudi živahno sode-
lovali v razpravL Kot gostje so se zbo-
ra udeležili tajnik Republiškega odbo-
ra tov. Bertoncel, direktor i>odjetja za
pTT promet tov. Gerbec iz Ljubljane
ter zastopnik OSS tov. Kleč iz Celja.
Kot je bilo iz referatov in razxwrave
razvidno, je sindikalna podružnica po-
svetila dovolj pozornosti izobrazbi svo-
jih članov, tako v kulturnoprosvetnem,
športnem in politično ideološkem po-
gledu. Tamburaški zbor podružnice, ki
deluje pod okriljem SKUD France Pre-
šeren, v Celju že kar dobro poznamo
iz raznih uspelih nastopov. Kegljaška
sekcija pa je resen in nevaren tekmec
vsem sosednjim kegljaškim klubom, saj
60 lani odigrali kar 8 uspelih tekem in
si osvojili dve zelo laskavi diplomi. V
evrho strokovne izpopolnitve je sindi-
kalna podružnica uvedla stalni tečaj
angleškega in nemškega jezika, ki ima
14 rednih in discipliniranih poslušalcev.
V razpravi so člani mnogo debatirali
« samoupravljanju. Od lanskega leta
dalje je tudi Pošta postala gospodar-
sko podjetje, ki je dobila svoj delavski
svet in upravni odbor. Člani so izrazili
veliko zadovoljstvo nad to izipremembo,
saj so se po novem tarifnem pravilni-
ku izboljšale njihove plače za povpreč-
no 10%.
Člani podružnice so nadalje govorili
tudi o težkočah, ki jih ima poštna stro-
ka pri nas. V Sloveniji in sploh v vsej
republiki nimamo ene tovarne, ki bi
izdelovala dele aparatur za avtomat-
ske centrale. Recimo visokofrekven-
činh aparatur (vsaj večje kapacitete) pri
nas sploh ne izdelujejo in smo v tem
pogledu vezani izključno na uvoz.
Vprašanje dobave kablov je najbolj
pereča točka kot za mesto, tako za oko-
lico, ker telefonskih ikablov pri nas
sploh ne izdelujemo. Ker pa so potrebe
po tem materialu povsod velike, bo ba-
je v prihodi4CTaJ.etu začela neka to-
varna v Svetozarevu izdelovati tele-
fonske kable. Dokler pa bo pri nas
takšno pomanjkanje tega materiala,
novih naročnikov celjska telefonska
centrala sploh ne bo mogla sprejemati.
Prav tako kot kabli pa je za naše
pošte pereče tudi vprašanje nabave
brončnih žic, ker je tovarna Impol v
Slov. Bistrici, ki je doslej razpolagala
s tem materialom, preusmerila svojo
proizvodnjo.
Člani sindikalne podružnice Pošte so
končno iznesli še svoje osebne težkoče
(stanovanjsko vprašanje) in prosili, naj
sindikat tudi v tem pogledu pomaga
svojim članom z uspešno intervencijo.
Pred zaključkom so izvolili še nov
odbor, ki so ga pomladili s i>etimi no-
vimi člani. Kot sklepe pa je podruž-
nica med drugimi osvojila: več kultur-
no-prosvetne dejavnosti v bodoče, več
dobro pripravljenih študijskih sestan-
kov in več povezave z grupami na te-
renu.
Nekai misli o obrtništvu, kadrih in vajencih
Socialistična obrtniška podjetja so
nastala iz nekdanjih zadružnih in na-
cionaliziranih obrtnih podjetij. Le-ta
so imela več ali manj ugodne materi-
alne pogoje za nastanek novih podje-
tij, zlasti glede opreme, dočim se nova
socialistična podjetja bore prav s tem
vprašanjem. Lahko je nadaljevati neko
staro, čeprav napol opremljeno pod-
jetje, toda ustvariti novo — to je dru-
go vprašanje. Pribiti je treba še to, da
so nova socialistična nastala
iz prizadevanj socialistično vzgojenih
obrtniških kadrov. Socialistični obrt-
niški sektor si je oi)omogel s pomočjo
socialistične družbe in s pomočjo last-
ne prizadevnosti, zato zavzema danes
važno mesto v našem gospodarstvu. Da
se danes še bolj ne razvija, so krive
trenutne gospodarske težave. Za to je
potreben investicijski kapital in, kar je
še odločilneje, primerni obratni pro-
stori Obojega nam danes še primanj-
kuje.
Če je v tem zavora po odpiranju no-
vih socialističnih obratov, potem je na
drugi strani še druga — pomanjkanje
kvalificiranih kadrov. Zasebno obrt-
ništvo tudi ne more vzgajati dovolj-
nega števila novih kadrov, ker le pri
določenem številu kvalificiranih de-
lavcev je možno vzgajati ustrezno šte-
VÜO vajencev. V tem tiči tudi pomanj-
kanje novih kadrov.
Nikakor ne mislim zagovarjati ka-
pitalistično tendenco posameznikov,
kajti na splošno o tem sploh ne more-
mo trditi. Izjeme so izjeme in te ne
spadajo k tej razpravi. 2e s pavšali-
ranjem davčnih obveznosti za obrtniška
podjetja je bil dosežen velik napredek.
Treba pa bo storiti še marsikaj, da bo
vzgajalo nove kadre, ki so nam za no-
va industrijska podjetja in za javne
in privatne usluge tako zelo potrebna.
Znano je, da izučeni vajenci mno-
žično prehajajo v socialistični sektor
in to iK)zdravljamo. _^
Iz tega sledi: socialističnemu sektor-
ju dajmo investicijska sredstva in pri-
merne lokale, zasebnemu pa minimal-
no števuo pomočnikov.
K vzgoji vajencev je treba storiti še
en korak. Skoraj prepozno smo se
spomnUi, da poleg osnovnih šol, gim-
nazij in srednjih strokovnih šol ob-
stoje tudi vajenske šole. Prav te vzga-
jajo nove kvalificirane kadre, ki nam
jih tako zelo primanjkuje. Toda, da bi
jih primerno podprli in omogočili nji-
hov razmah, tega se še ne zavedamo.
Zboru proizvajalcev v Celju gre
prvenstvena zasluga, da bodo v krat-
kem odprli novo, čeprav adaptirano
zgradbo za Vajensko šolo raznih strok,
ki je skoro 10 let vedrüa v tujih
zgradbah. Pa še eno tako šolo imamo
v Celju. To je druga vajenska šola
raznih strok, ki zbira in usposablja va-
jence iz več okrajev — pa tudi iz Ce-
lja. Da bi mogla sprejemati večje šte-
vilo vajencev — sedaj jih ima okrog
80, prosi za nove prostore v razlaščeni
Rodetevi vili na Mariborski cesti, kjer
se nahajata dve privatni stanovanji.
Sola bi s tem pridobila eno učilnico,
internat za vajenke in kletne prostore
za gospodinjstvo internata; dosedanji
internat bi se razširil na 4 spalnice, ka-
paciteta vajecev pa povišala od 80 na
120 vajencev. Sola bi imela namesto
štirih 5 oddelkov.
če primerjamo Maribor in Ljublja-
no, ki žrtvujeta velike zgradbe za na-
mestitev vajencev, bi tudi Celje lahko
našlo dve stanovanji za preselitev dru-
žin iz omenjene vue.
K ugovoru, da je šola republiškega
značaja, lahko prip>ommmo, da je že
sedaj v to šolo vključenih 35 vajencev
iz Celja. Njih število pa se z omenjeno
rešitvijo glede prostorov lahko še po-
veča.
Nekdo bo rekel: že zopet naiîad na
naš stanovanjski fond. V vsakem no-
vem lokalu bi naj rezervirali po eno do
dve stanovanji, s 'katerimi bi reševali
taka vpraašnja kakor je gornje. Tu ne
gre za osebne ambicije, namreč gospK)-
darsko vprašanje. Z vzgojo novih ka-
drov bomo povečali proizvodnjo, zni-
žali cene uslugam in dvignili" življenj-
ski standard, zaposlili mladino in tako
rešili več problemov hkrati.
Letni občni zbor Esperantsicega društva Celje
člani Espverantskega društva v Celju
so imeli preteklo soboto svoj letni
občni zbor. Kot gost je bil navzoč tudi
predsednik Zveze esperantistov Slove-
nije tov. Peter Zlatnar iz Ljubljane.
Iz obširnega poročila, ki je med dru-
gim obsegalo tudi vprašanje obravnave
Esperanta pred UNESCO (o čemer bo-
mo še pisali) je bilo razvidno, da je
celjsko esperantsko društvo na najlep-
ši poti svojega razvoja. Tečaji esperant-
skega jezika, ki jih društvo vodi že par
let, so vzgojili že lepo število navduše-
nih esperantistov v Celju. V preteklem
letu so priredili samostojno razstavo
esperantskega tiska in ob tej prüiki iz-
dali tudi brošuro o razstavi. Organizi-
rali so 11 zanimivih predavanj za svoje
člane, nabavili 74 novih knjig na espe-
rantu, tako da danes njihova knjižnica
šteje že 174 knjižnih del.
Vtem letu ima društvo v programu
poleg jezikovnega izpopolnjevanja svo-
jega članstva, še povečanje svoje bi-
blioteke in čitalnice ter nabavo last-
nega inventarja. Pred Jugoslovanskim
nacionalnim kongresom v Sarajevu, pa
bodo celjski esperantisti organizirali
mednarodno srečanje v Celju z gosti
odnosno udeleženci tega kongresa.
Diskusija po poročilih in referatih je
bila zelo živahna in so razpravljali naj-
več o perspektivi razvoja esperantske-
ga jezika. Ob zaključku so izvolili še
nov odbor s predsednikom tov. Klečem
na čelu. Dosedanjega predsednika tov.
Oražma pa so imenovali za častnega
člana in mu ob tej pruiki izročili šopek
cvetja kot priznanje za vsestransko in
marljivo sodelovanje pri razvoju espe-
rantskega jezika v Celju.
V Rogaški Slatini manjka
vzgojiteliic za otroški vrtec
z ozirom na dejstvo, da je v Rogaški
Slatini precej zaposlenih žena, ki med
delovnim časom nimajo komu prepu-
stiti v varstvo svojih malčkov, je tu
že dalj časa obstojal otroški vrtec. To-
da ta otroška ustanova ni dosegla po-
polne kapacitete, ker je büo poslopje
ob železniški progi, pa so bile matere
vedno v bojazni, da bi se otroku pri-
petila kakšna nesreča. Dolgo so na raz-
nih sestankih žene razpravljale o tem
vprašanju in končno je občinski ljud-
ski odbor le našel zadovoljivo rešitev.
Zamenjali so prostore z Gozdno upravo
in tako je vrtec našel prostorno, lepo
in varno zavetje, daleč odmaknjeno od
vsakega prometa. S 1. decembrom so
otroke že premestili v novo poslopje.
Prostora je dovolj, prijave so se začele
kopičiti iz dneva v dan, toda otrok ne
morejo sprejeti več kot 25, ker imajo
samo eno vzgojiteljico. Prostora pa bi
bilo najmanj za 60 otrok.
Če so borbene žene v Rogaški Sla-
tini dosegle tako prikladno zamenjavo
prostorov, bodo s svojo vztrajnostjo
prav gotovo dosegle tudi to, da dobijo
v ta vrtec vsaj še eno vzgojiteljico.
S prirodo k novemu človeicu
Nekaj o tabornikih rodu „Gorskili borov" iz Geija
Naša taborniška organizacija obstoja
šele eno leto in šteje že preko 200 čla-
nov, od katerih so večinoma mladinci
in mladinke.
Razdeljeni smo v tri družine in en
klub, in sicer:
Družina »Črnih kosov« na II. gimna-
ziji, družina »Šumečih topolov« na I.
gimnaziji, družina »Mušnic« na Osnovni
šoli in klub »Pajkov« v Tekstilni to-
varni Metka.
Ob pričetku našega dela smo bili še
vsi neizkušeni — novinci. Imeli pa smo
mnogo dobre volje in tako se lahko
danes postavimo že z lepimi uspehi.
Mnogo zahvale pa smo dolžni starosti,
tovarišu Ambrožu in načelniku tovarišu
Božiču, ki sta si z vso vnemo prizade-
vala, da bi našo organizacijo dvignila
na zadovoljivo višino.
Svoje prvo delo smo prikazali na zbo-
ru rodu aprila 1954 na Humu. Bil je to
prvi zbor, na katerem smo se med se-
boj spoznali in se pogovorili o načinu
taborniškega izživljanja, o oblikah in
kraju taborjenj. Izvedli smo tri večje
tabore. Prvni 13-dnevni ob morju, kjer
je taborilo 14 tabornikov iz družine
)^Črnih kosov«, drugi 12-dnevni v Čez-
soči pri Bovcu, kjer je taborilo 16 čla-
nov »Pajkov« in 4 gostje, tretji pa v
Mozirju s 25 člani in precejšnjim šte-
vilom gostov.
Vsebina dela je bua delno pomanj-
kljiva v vseh treh taborih, vendar za
začetnike kar zadovoljiva. Na taborje-
nju so mladinci — taborniki prirejali
izlete, taborniške večere ob tabornem
ognju, kulturne programe itd. Pajki so
na taborjenju opravili prvi taborniški
izpit. Izvedli so 4 izlete po gornjeso-
ških gorah in spoznali predel od Tol-
mina do Mangrta ter Trento. Navdušeni
nad lepotami alpskega sveta, telesno
okrepljeni in spočiti, so se vrnUi v to-
varno k strojem s sklepom, da hočejo
prihodnje leto zopet preživeti svoj let-
ni dopust na taborjenju.
Izvedli pa smo tudi 21 rodovih in
družinskih izletov s 354 udeleženci. Na
letošnjem občnem zboru rodu smo skle-
nili, da bomo v bodoče prirejali več
enodnevnih in poldnevnih izletov v na-
šo bližnjo okolico, kar bo ugodno pred-
vsem za tabornike-dijake, ki imajo ve-
like obveznosti do šole, kar je seveda
njihova osnovna naloga. Tabornik mora
biti tudi dobe dijak, ker taborniki s
slabim šolskim uspehom niso zaželeni
pri nas. V programu teh izletov imamo
vaje v postavljanju šotorov in tabor-
nih objektov, pri kuhanju hrane, prvi
I>omoči in raznih tabornih igricah.
Predpriprave II. zleta tabornikov Slo-
venije ob priUki proslave na Ostrož-
nem je vodil naš rod. Mnogo dela so
opravUi naši člani pred in ob zletu.
Zlet sam pa je naredil viden vtis med
našimi člani, med prebivalci Celja in
udeleženci proslave.
Z našim delom pa nekako težje pro-
diramo med delavsko mladino v tovar-
nah. Zadnje čase kažejo zanimanje do
taborništva mladinci iz Kovinskega
podjetja. Cinkarne in nekaj iz Tovarne
emajlirane posode. V lepi povezavi pa
smo s Planinskim društvom. Smučar-
skim društvom in Ljudsko tehniko. Že-
limo si z vsemi tesnejših vezi, ker le
skupno delo, bo obrodilo najboljše sa-
dove. M.
Razumevanje in enotnost v podjetju, predpogoj za dosego uspehov,
Pretekli petek je bü v tekstilni to-
varni »Juteks« v Žalcu redni letni občni
zbor sindikalne podružnice. Občni zbor
je bil zelo dobro pripravljen. Tudi ude-
ležba je bua dobra, kar priča, da se
delovni koleiktiv zaveda važnosti sindi-
kata v današnjem driižbenem razvoju.
K dobri udeležbi je pomagala tudi
Uredba O novem plačnem sistemu, saj
8o tudi o tem najbolj živahno razprav-
ljali Na zboru je vladala sproščenost,
kar je dokaz, da je v tem podjetju de-
lavsko upravljanje napravilo velik ko-
rak naprej in da iniciativa ter svoboda
mnenj prihajata do polnega izraza.
Tudi v gospodarskem smislu je pod-
jetje znatno napredovalo. V preteklem
letu je bua zgrajena nova barvarna,
apretura, sindikalna dvorana, preure-
jena pa je bUa kotlarna in podaljšana
stara tkalnica. Sedaj pa je zopet v grad-
nji tkalnica s sanitarnimi napravami,
vendar je delo zavrla imobilizacija fi-
nančnih sredstev.
Dokaz, da investicije niso bile zaman,
je velik porast proizvodnje in sicer v
letu 1952 1,200.000 m, 1953 1,400.000 m,
1954 1,800.000 m.
Ta porast proizvodnje je znatno pri-
pomogel k stabilizaciji cen naših pro-
izvodov. To pa je dokaz, da je podjetje
dobro in pravilno gospodarilo ter da
je energično obračunalo s preteklostjo.
G. F.
Partizanska cesta jc izročila priznanje
v soboto, dne 22. t. m. se je mudila
v Kamniku posebna delegacija iz Bra-
alovč in Celja, ki je ponesla priznanico
najboljšemu kolektivu, ki je žrtvoval
nad 3000 prostovoljnih delovnih ur pri
gradnji Partizanske ceste Braslovče—
Dob rovi j e—Nazarje. To je delovni ko-
lektiv smodnišnice »Kamnik«.
V delegaciji so bui zastopniki Okraj-
nega odbora ZKS, SZDL, ZB, društva
rezervnih oficirjev, savinjske kom.une,
občinskega odbora ZB, občinskega ljud-
skega odbora Braslovče— pod vodstvom
predsednika Režijskega odbora za grad-
njo Partizanske ceste tov. Lojzeta Ma-
rovta iz Podvrha pri Braslovčah.
Delavski svet in upravni odbor smod-
nišnice »Kamnik« sta sprejela delega-
cijo in njeno »Priznanico« nadvse pri-
srčno. V »Gorenjskem kotičku« p>onos-
nega Kulturnega doma so se ob tej slo-
vesni priliki sešli tudi bivši borci iz
borbenih Dobrovelj, katerim prav sedaj
gradijo cesto, ki bo ne le veličasten spo-
menik padlim borcem, temveč tudi ve-
lika gospodarska pridobitev.
upravni odbor podjetja ÄPNENIK PEdOVNIK CELJE
razpisuje    mesto
MOJSTRA OBRATNE STROJNE DELAVNICE
za vodstvo delavnice in nadzor nad stroji in strojnimi napravami.
Pogoji: Večletna praksa v kovinski industriji s položenim mojstrskim
izpitom ali delovodsko šolo in
KOMPRESORISTA z večletno prakso.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku in strokovnosti.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravni odbor podjetja.
Čemu gostinstvo?
Odgovor je kratek: Da nudi gostom
svoje storitve. Kljub temu pa je po-
trebno o tem nekaj več spregovoriti.
Pi-vo je dejstvo, da s točenjem alko-
holnih pijač, ali na kratko — vina,
se dolgo ni izčrpan ves register gostin-
skih storitev. Prav v toliki meri pa
drži dejstvo, da so vse manjše gostilne
praktično prešle .izključno le na nuđe-
nje pijač in to — razumljivo — alko-
holnih. Postalo je tudi nezapisano pra-
vilo, da je gostilna tam, kjer prodajajo
vino. Res, kar nerodno ti postane, če,
nič hudega sluteč, naročiš kakšne tople
jestvine. Kaj mrzlega se namreč pra-
viloma še dobd. Tudi z brezalkoholni-
mi pijačami je križ. Ponekod jih kar
težko dobiš! — Po vsem tem bi človek
v nagUei zaključil, da je ená izmed
oblik pospeševanja alkoholizma, čemur
ee odpomore z zmanjšanjem števua go-
stinskih lokalov. Tak zaključek pa je
sgrešen. Najprej je namreč treba upo-
žtevati, da je gostinstvo kot gospodar-
ska panoga tudi sestavni člen vsega
našega gospodarstva, z odrejeno vlogo
in namenom, poleg tega pa omenjeni
pojavi kažejo težnjo nekakšne dppene-
racije gostinstva v naših manjših go-
stiščih, v splošnem, in bi torej s siste-
matičnim ukinjanjem manjših gostišč
tega pojava ne zavrlo.
Uredba o gostiskih podjetjih in go-
stiščih pristopa pravuno k temu pro-
blemu s tem. da odreja, da mora go-
stinski obrat nuditi v rednem poslov-
nem času vedno one storitve, Ici so
predmet njegovega poslovanja po re-
gistraciji. Torej, restvaracije vsak čas
tudi topla jedila po izbiri, gostilne pa
takšna jedila po naročUu.
Videz je torej, da si naše gostune
sploh niso na jasnem, da niso več ono,
kar je napisano na firmi, temveč so
v zelo številnih primerih le še krčme
in vinotoči, le v nekaterih primerih
bifeji.
Če hočemo torej govoriti o kvalitet-
nem nuđenju gostinskih storitev, mo-
ramo v naših gostinskih obratih doseči
najprej, da bo vsak obrat vsak čas
nudil one usluge, ki so navedene kot
IKislovni predmet po registraciji in, kar
hkrati tudi logično izhaja iz nazivov
restavracija, gostilna, bife. vinotoč,
zajtrke vainica itd.
Neposredno pa so z vprašanjem nu-
đenja gostinskih storitev povezane tudi
cene v gostinstvu. V posamični kalku-
laciji, razumljivo, na tem mestu ne
more biti govora, pač pa je tu mišljena
načelna politika, ki se naj odraža v
nekem sorazmerju med cenami alko-
holnih pijač ter jestvin. Gostinska
zbornica za okraj Celje je o tem te-
meljito razpravljala in stavila okraju
predlog, naj se določa osnova za od-
mero družbenih dajatev odn. davkov
po najvišjem odstoku za alkoholne pi-
jače, za promet z brezalkoholnimi pi-
jačami po najnižjem odstotku, za pro-
met z jestvinami zopet po znižani stop-
nji, medtem ko naj bo promet, dosežen
z nuđenjem hrane abonentom, neob-
davčen. Nedvomno je to eden izmed
pravilnih ekonomskih ukrepov, da do-
končno izboljšamo razmerje med pro-
metom, doseženim s prodajo alkoholnih
pijač ter prometom z brezalkoholnimi
pijačami in jestvinami.
Razveseljivo je. da so tudi gostinci,
ki so si sami postavili načelo, nuditi
jestvine po najnižji možni ceni. za-
služek pa se naj steka s prometom od
alkoholnih pijač. Le žal so ti primeri
redki, vendar pa posnemanja vredni.
V zvezi s tem je nujno omeniti, kako
naj se nudijo gostinske storitve. O tem
le nekaj kratkih načel: Vljudnost in
dostojnost strežnega osebja vsak čas
in napram vsakomur, proč s ponižujo-
čim klanjanjem, pa najsi bo to napram
domačemu ali tujemu gostu! Nudi le
sveže in zdravo blago ter kvaliteto in
izvor blaga naznači tako, kot to resnici
odgovarja! To bo najboljša in stalna
reklama za gostinski obrat.
S tem da načenjamo vprašanje, komu
(in kdaj) nuditi gostinske storitve, pa
dejansko dregamo v »sršenje gnezdo«.
Vkljub temu pa k stvari. Najprej o
nedoletni mladini. Razumljivo je. da
takemu gostu ni odrekati naročenih
jestvin ali brezalkoholnih pijač. Ne-
hati pa moramo s prakso, da so še
vedno mladoletniki ponoči v gostinskih
lokalih in pa da se jim — ne glede
na dnevni čas — nudijo alkoholne pi-
jače. Res. žalostno je prislužen doho-
dek gostinskega obrata, ki je dosežen s
prometom od teh mladoletnikov. To je
zločin nad mladim človekom, ki mu
lahko postane usoden za vse njegovo
bodoče življenje! Jalov je vsak izgovor,
češ da naj za mladino skrbe in jo
nadzirajo starši, varuhi in prosvetni
delavci. Jalov zato. ker je pomoč pri
vzgoji in nadzoru našega mladega rodu
brezpogojna pravica in dolžnost vsa-
kega poštenega in zavednega državlja-
na. Te misli niso namenjene le gostin-
skim delavcem in uslužbencem, temveč
so resen poziv vsakemu poštenemu
državljanu!
Pa še so neki primeri, ki povzročajo
prenekatero zlo in družinsko tragedijo.
To so primeri pijancev. Imamo zako-
nite predpise, ki prepovedujejo točenje
alkoholnih pijač preklicanim in že vi-
njenim osebam. Da, to so pač predpisi,
katerih namen je jasen in ki so v danih
prilikah res potrebni. Toda pustimo te
predpise in se vprašajmo: Mar je kul-
turno, da vinjene osebe razbijajo, pre-
klinjajo in včasih še ponemarijo go-
stinske prostore? Mar je kulturno to,
da dopuščamo delovnemu človeku uži-
vati tolikšne količine alkoholnih pijač,
da se morda F>onesreči, na vsak način
pa je drugi dan manj ali pa sploh
nesposoben za delo? Ali je morda to
kulturno, da veš. da doma čakajo
otroci, žena, skratka — družina čaka
na denar za vsakdanje potrebe, morda
za vsakdanji kruh, v gostinskem lokalu
pa njih hranilec popiva, zapi j e denar
in prenekaterikrat napravi še dolg na
plačo, ki je še zaslužil ni!?
Odgovor je menda odveč ... Pač pa
smo v tem že načeli naslednje vpra-
šanje, namreč, kdo naj nudi gostinske
usluge. S formalne strani je tudi to
rešeno saj so tu predpisi, ki določajo
splošne pogoje in kvalifikacijo. Kakor
je ta kvalifikacija brezpogojno potreb-
na, pa je s tem določena le strokovna
kvalifikacija. V tem primeru pa je za
nas važna tudi moralna, socialna —
skratka družbeno-politična kvalifikaci-
ja. Zakaj? Gostinski delavec ima spe-
cifično delo pri čemer lahko s svojim
ravnanjem v mnogočem koristi ali pa
tudi škoduje. Tudi gostinski delavec je
človek in nikakšen avtomat, ki izvršuje
le. kar mu je naročeno. In ta človek
stopa pri opravljanju svoje službe v
neposredne odnose z drugimi ljudmi,
torej s člani naše družbe. Prav v tem
pa je bistvo njegove družbene odgo-
vornosti.
Prekinimo torej s prakso, da je go-
stinstvo prvenstveno tu za točenje alko-
holnih pijač. Nehajmo z iskanjem za-
služka za vsako ceno, tudi za ceno mo-
ralne odgovornosti za zdravje, eksi-
stenco družine in delazmožnost gosta.
Dajmo gostinstvu kot celoti ono vse-
bino dela, ki jo mora imeti in ki jo
vsa naša družba od gostinstva tudi pri-
čakuje. Čas je. da se tudi to doseže!
Vseh teh ugotovitev, -razumljivo, ni
posplošiti na vse obstoječe gostinske
obrate. Dejstvo pa je, da. dokler bodo
še takšne in podobne pomanjkljivosti
v našem gostinstvu, bo to metalo senco
na naše gostinstvo v splošnem. S pra-
vilnim delom je treba dokazati, da je
naše gostinstvo sicer potrebno, nikakor
pa več nujno zlo!
Stev. 4 — stran 4
CELJSKI ТЕОтК, 28. januarja 1955
Naša družina in mladina
Več in temeliteje moramo
razpravliati o vzgoji
Težko je tako pravilno in ix>polno
vzgajati otroke, da nam v sebi ne bodo
v zrelih letih življenja — ko bodo že
nekoliko iz daljave gledali naše sedanje
vzgojno prizadevanje — očitali te ali
one napake in zmoto pri vzgajanju.
Sami imamo mnogo spominov na vzgojo
po naših starših. Danes, ko smo odrasli,
jim laže kot v otroških letih izrekamo
v srcu priznanja za dobro vzgojo in po-
misleke ob vzgojno zgrešenih ukrepih.
Mnogokrat, ko odrasel človek zaàde na
stranpota, se s spomini ustavlja pri
svoji domači vzgoji in že tam išče ter
tudi najde v zgrešeni vzgoji staršev
kali za poznejše življenjske zmote in
prestopke. Domača družinska vzgoja je
torej velikega, življenjskega pomena za
vsakega otroka in mladostnika. Zaradi
tega se moramo na vzgajanje dovolj
temeljito pripraviti in se v tem stalno
izpopolnjevati s čitanjem knjig o vzgo-
ji, s predavanji in razpravljanjem z
vzgojitelji naših otrok. Le tako bomo
stalno zmanjševali napake pri vzgaja-
nju in sami napredovaH ob napredku
v vzgoji otrok.
Oče, ki bi se malo bolj zanimal za
vprašanja vzgoje otrok, bi gotovo ne
zagrešU. napake, kot jo v svojih spo-
minih hčerka Anica takole opisuje:
»Oče in mati, oba nas lepo vzgajata.
Oče je včasih strog, toda jaz sem mu
v glavnem hvaležna za. vse dobro. Na-
vedla bom primer njegove strogosti.
V šoli me je učiteljica postavila v kot.
Ko sem prišla domov, sem se cmerila.
Oče me vpraša, zakaj se cmerim. Po-
vedala sem mu. Pošteno me je pre-
mikastil in poslal v kot. Od tedaj nisem
nikoli več n-'česar doma povedala o
šoli.« — Dovolj je, če je otrok za pre-
stopek, narejen v šoli, tudi v šoli ka-
znovan. Oče v svoji nepremišljenosti ni
ravnal v vzgojnem oziru pravilno, tem-
več je s prenagljeno kaznijo le razrušil
zaupanje hčerke glede šolskih zadev do
njega. Sama pravi, da od tedaj dalje ni
več glede šole ničesar zaupala očetu.
Tako je oče prikrajšan za lepo, iskreno
zaupanje otroka v šolskih težavah in
otrok za umevajočo in vzpodbujajočo
očetovo besedo, ki bi mu bila v pri-
jetnem spominu še v poznih letih živ-
ljenja, v mladosti opora pri prema-
govanju težav učenja.
Ko pričenja otrok hoditi v šolo, starše
zelo zanima, kako napreduje pri čitanju
зл računanju. Ponosni .so, če so učite-
ljeva mnenja pwhvalna, a razburjeni,
če otrok že prvo šolsko leto ne uspeva.
V njih je mnogo volje za p>omoč otroku,
k: se je tudi lotijo v večini brez po-
prejšnje priprave na to odgovorno delo.
V svojem nepoznavanju načinov uspeš-
ne in pravilne pomoči otroku pri učenju
pripravijo večkrat otroku in sebi le
mnogo težkih ur, ki, se jih otrok in
starši pozneje spominjajo s trpkostjo
v srcu. Mladinka Breda ima na te težke
ure naslednji spomin: »Ne spominjam
se, da bi bila razen v enem primeru
kdaj tepena. To je bilo pa tedaj, ko
sem hodila v prvi razred osnovne šole.
Oče me je učil brati, a jaz nisem in
nisem znala. Oče mi je še večkrat po-
vedal isto besedo, a jaz še nisem znala.
Potem se je razburil in me natepel.
Tedaj res ni prav ravnal, vendar mu
tega ne zamerim preveč. Bil je pač
nervozen. Pozneje sem se naučila tudi
brati.-« — V kratkem razgovoru z uči-
teljem bi oče lahko pridobil osnovna
spoznanja za pravilno pomoč otroku pri
čitanju. S čitanjem Mladega sveta in
drugih vzgojnih reyij in knjig bi do-
lunel, kako velika napaka je kaznova-
nje otrok v razburjenem stanju in kaka
ovira so telesne kazni za učni napredek
otroka.
Neka mati se je sicer seznanila po-
drobneje z načinom učenja računstva,
vendar je tudi ona zaradi prepočasnega
uspeha zapadla razburjenju in telesne-
mu kaznovanju otroka. Hčerka Cvetka
se tega dogodka talcole spominja: »Leta
so tekla in začela sem hoditi v šolo.
Ko smo začeli s čitanjem, mi to še ni
delalo nobenih preglavic. Kmalu smo
pričeli z računstvom. Računstvo mi je
bilo prava muka in ga nikakor nisem
znala. Kot sem bila sicer dobra učenka,
tako nisem mogla priti pri računstvu
v pravi tir. Dva dni nato je šla mama
vprašat v šolo, kako napredujem pri
učenju. Pri pregledovanju domačih ra-
čunskih nalog je opazila, da imam sko-
raj vse račune izračunane narobe in le
tu in tam se mi je posrečilo napisati
pravilno številko. Učiteljica je mami
povedala, da ne znam računati. Zvečer
pa je bUo doma zelo mučno za mene.
Mama prinese jabolka, orehe in ne
vem, kaj še vse. Posadi me na kolena,
da začneva z učenjem. Ničesar nisem
znala. Mama se je precej časa mučila
z menoj, dokler ji končno niso popustili
živci. Začela me je siliti k mišljenju
z udarci, ne pa več s štetjem jabolk in
orehov. Danes uvidevam, da je bilo to
ravnanje matere napačno. Ce bi uči-
telji s tepenjem otrokom vsiljevaü
kako račimstvo ali čitanje, bi p^ač ne
bilo otrok v šolo.«
Pouk pisanja pri očetu opisuje tova-
riš MUojko po spominih v naslednjem:
»Tanko gor, debelo dol, okroglo na-
okrog — in hop po glavi.«
Se in še bi lahko navajali primere
napačnega ravnanja staršev, ko poma-
gajo otroku pri učenju. 2e navedeni
primeri pa nas vodijo k zavračanju
telesne kazni ob otrokovem učenju, k
potrebi po obvladovanju razburjenja
pri učnem delu z otrokom, k zadostni
potrpežljivosti in premišljeni smotrno-
sti, k temeljitim razgovorom z otroko-
vim učiteljem ter k vztrajnemu čitanju
vzgojnih knjig in revij. Siv.
Kmetijsko-gospodarska šola
v Celju kaže lep napredek
s Kmetijsko gospodarsko šolo na
Ljubljanski cesti (Stiegerjeva vila), je
pridobilo mesto Celje novo prosvetno
ustanovo, ki je usmerjena v napredek
splošnega, zlasti pa kmetijskega go-
spodarstva mestne občine. Nenehno
prizadevanje ljud. odbora za okrepitev
in razvoj gospodarstva v mestni občini
v vseh gospodarskih panogah, v zad-
njem času, pa tudi za dvig kmetijske
proizvodnje, je narekovalo nujno po-
trebo po strokovni izobrazbi kmečke
mladine. Iniciativo Društva inženirjev
in tehnikov in ix)moč Vrtnarske šole
v Celju za ustanovitev te šole iskreno
pozdravljamo.
Trdovratno mnenje, da v Celju z in-
dustrijskim, obrtnim in trgoyskim sre-
diščem kmetijsko-gospodarska šola ne
more uspevati, je ovrženo z dejstvom,
da šolo redno po trikrat na teden obi-
skuje 21 fantov in 8 deklet. Res je, da
se je na prvo objavo o ustanovitvi šole
priglasil samo eden. Toda, ko so izve-
deli zanjo še drugi, se je pouk lahko
začel že 4. januarja z 22 učenci. Za-
nimivo je, da prihajajo v šolo iz raznih
in še zelo oddaljenih krajev.
Pod vodstvom ravnatelja Vrtnarske
šole v Medlogu tov. inž. Ognarja po-
učujejo strokovne predmete kmetijski
strokovnjaki, splošne predmete pa oÄ-
telji. Pouk je za učence brezplačen.
Iz ankete, ki so jo podali učenci po
prvih predavanjih, je razvidno, da ee
zelo zanimajo za strokovno znanje iz
najrazličnejših panog kmetijstva. Uvl-
devajo pa, da v prvih dveh tednih še
niso prišli vsi v učnem načrtu pred-
videni predmeti na vrsto, saj jüi je kar
precej.
Po željah posameznikov bi si nekar-
teri želeli več tega, drugi zopet druge-
ga, n. pr. kmetijskega računstva in
knjigovodstva, hmeljarstva in vrtnar-
stva; dalje ogleda kakega državnega
posestva, kmetijske strojne postaje in
podobnega. Splošno pa vsi priznavajo,
da jim je strokovno in splošno znanje
potrebno.
Predavateljski zbor kaj rad upošteva
želje posameznikov, vedeti pa je treba,
da je pouk strogo načrten in da je
marsikaka zanimiva snov predvidena
šele v drugem letniku.
Večina učencev je obiskovala osnov-
no šolo med okupacijo in končala šo-
lanje pi'va leta po osvoboditvi; zato je
splošna izobrazba pri nekaterih po-
manjkljiva. Imajo pa trdno voljo, da to
nadomestijo, saj se jim nudi lepa pri-
lika. Cas, ki ga bodo 2:amudili v šoli,
'bo dragoceno poplačan. —nik.
Alf ie to vzgoja?
Mladinci pod 18. leii so
»am dobrodošli samo
do 21. ure!
Ko so mi te dni znanci iz Gaberja
pripovedovali o tem, kar bom pvozneje
napisal, nisem mogel verjeti, da je
resnično. Zato sem se sam, čeprav ne-
rad, odpravil v restavracijo Svobode v
Gaber ju. Ob vstopu v točilno sobo, sem
bU presenečen. Na desni strani lokala
je nabit lepak — MLADINCI POD
18. LETI SO NAM DOBRODOŠLI
SAMO DO 21. URE.
Dokaj svojevrstna reklama za mladi-
no! Kaže, da je gospodarski račun pod-
prl in poteptal vsa načela o zdravi mla-
dini Borba proti alkoholizm.u je v po-
smeh nekaterim, ki vidijo rentabilnost
le v visokem prometu, ne p>a v zdravi
mladini. Saj je navsezadnje prav vse-
eno, če so tu tako »uvidevni«, da do-
pustijo mladino v lokal le do 21. ure.
Ura tu ni važna. Škodljivi vpjliv alko-
hola ne p>ozna hore regalis.
Ta reklama je toliko bolj čudna zato,
ker si jo je privoščila gostilna ugledne
družbene organizacije. Ali ne bi bUo
dosti boljše, če bi v tej restavraciji na-
bUi na vhodna vrata veUk lepak —
Mladini je vstop prepovedan, ali mla-
dini ne točimo alkoholnih pijač!? —
Toda, ne, zaenkrat je tu mladina do-
brodošla!
Zanimivo bi büo zvedeti, kaj pore-
Cejo o tem množične organizacije s te-
rena in kaj navsezadnje upravni od-
bor društva, ki prav gotovo nosi del
odgovornosti za pravilno poslovanje
lokala.
In na kraju še nekaj. Ne vem, v ko-
liko je sploh pravilno in vzgojno, da se
z gostinsko dejavnostjo peča delavsko
kulturno-prosvetno društvo Svoboda.
Saj je glavni namen društva ravno
nasproten, v prvi vrsti, da se delavci
v njem kulturnoprosvetno izobražujejo
ter vzgajajo v napredno misleče lju-
di, ne pa, da s svojim gostinskim obra-
tom sami dajejo ix)tuho stari, nazad-
njaški miselnosti in s tem kvarijo ugled
ter p>ačijo namen delavskih prosvetnih
društev Svobod. Namesto, da bi Svo-
boda odvračala delavstvo od škodlji-
vega vpliva gostiln, ga s tem še k temu
navaja. Zares ne vem, če je to pra-
vilno in vzgojno?
Problem toplotne energije za industrijo
celjskega bazena terja takojšnjo rešitev
v torek je bilo v Celju pjosvetovanje
zastopnikov nekaterih večjih industrij-
skih podjetij celjskega bazena. Na kon-
ferenci so predvsem razpravljali o na-
raščajočih problemih te industrije po
toplotni energiji in to v zvezi s pro-
metnimi težavami ter že s stalnim po-
manjkanjem ustreznih vrst premogov.
Glavni viri za kritje teh potreb so bili
doslej rudniki rjavih premogov, ki pa
so že v večini dosegli svojo kulminacijo.
Zaradi dejstva, da ima le Rudnik ligni-
ta v Velenju realne možnosti, da nado-
mesti pomanjkajočo energijo in spričo
ugotovitev  pri  raziskovanjih   velenj-
skega lignita in končno na osnovi ino-
zemskih izkušenj pri oplemenitenju pre-
mogov, so udeleženci konference skle-
nili predlagati odgovornim činiteljem,
da naj se čimprej pristopi k podrobne-
mu načrtovanju in k ekonomski analizi
oplmjevanja lignita v Velenju. Po za-
misli predstavnikov večjih industrij-
skih podjetij celjskega bazena, naj bi
problem toplotne energije in problem
prevoza rešili tako, da bi v Velenju
lignit gasificirali ter ga nato po plinskih
daljnovodih dovajali industriji celjske-
ga bazena. S tem bi zmanjšali obreme-
njenost železniškega transporta, na dru-
gi strani p>a bi gorivo pridobilo na kva-
liteti, kar bi v veliki meri še vplivalo
na kakovost izdelkov.
Prešernov teden od 1. do 8. februarja naj bo posvečen
tudi nabiranju nuvih članov Prešernove družbe!
Udeleženci društev „Partizan^^
pričahulejo gostoljubnost Celianov
Celje je px>stalo zelo zanimivo sre-
dišče v naši domovini. Zadnja leta je
bilo v Celju veliko prireditev republi-
škega merila in kot izgleda bomo tudi
letos deležni nekaj takih vseslovenskih
prireditev. Med najvažnejšimi bo goto-
vo 2det telovadnih društev »Partizan«.
2e sedaj je prijavljenih okoli 9.000 te-
lovadcev, ki se bodo tega zleta udele-
žili. Celje je vendar še vedno premajhno
mesto, da bi ob taki množici ljudi ne
bilo problema, kako vsem tem ljudem
nuditi streho. Vse celjske šole in dru-
ge javne zgradbe zmorejo prostora ko-
maj za 5.000 IjudL Do dni, ko se bo
zlet v Celju vršU, je še zelo dolgo, zato
lahko računamo, da bo prijavi j encev
še veliko več. Po dosedanjih prijavah
imamo že 4.000 udeležencev brez stre-
he. Ce bodo dnevi ugodni, bo gotovo
del teh ljudi lahko našel prenočišče pod
šotori. Toda za vsak primer moramo v
Celju imeti dovolj zagotovljenih pre-
nočišč.
Iz teh razlogov se Okrajni odbor telo-
vadnih društev »Partizan« obrača na
prebivalstvo mesta Celja s prošnjo, da v
dneh zleta partizanskih društev nudijo
gostoljubje udeležencem. Celjani imajo
gotovo izven Celja sorodnike, ki so čla-
ni društev »Partizan«. Ce bodo Celjani
povabili vsaj te, bo že v mnogočem ркЈ-
magano organizatorjem zleta. Okrajni
telovadni odbor bo s hvaležnostjo spre-
jel vsako ponudbo in po možnosti upo-
števal vse želje gostiteljev.
Celjani, poskrbimo, da naše mesto ne
bo izgubilo slovesa gostoljubnih ljudi,
zato prijavimo že sedaj vse razi>oložlji-
ve kotičke in ležišča slovenskim telo-
vadcem. Prijave sprejema Okrajni od-
bor telovadnih društev »Partizan«.
NESNAGA V STRUGAH
Sušnica in Koprivnica že kot hudour-
niška potoka prinašata Celju dovolj zla,
zato pa ni treba, da s svojo nesnago in
navlako v strugi to zlo še povečujeta
s smradom. Ne glede na predvidena
regulacijska dela je nujno, da se iz obeh
strug odstrani navlaka in nesnega, in
to ne le iz estetskih, temveč tudi iz hi-
gienskih vzrokov. Menimo, da je treba
to delo opraviti še pred nastopom
toplega vremena.
Radioaparat za pisarno — ali gumijaste
škornje za delavce
Na Upravi za ceste in kanalizacije so
v decembru mesecu sklicali sestanek
v zvezi z razdelitvijo plač, katerega so
se delavci udeležili v lep>em številu. Ko
so delavci prejeli svoje prejemke, jim
je član uprave razložil še naslednje:
»Imeli smo v blagajni nekaj odveč-
nega denarja. Da bi ga porazdelili med
delavce — p>o 300 ali 500 din, bi büo
nesmiselno, ker bi se ta denar morda
porabu za kakšno pijančevanje. Zato
smo raje kupili radioaparat, ki stane
80.000 dinarjev, pa ga boste lahko po-
slušali vsak dan zjutraj, ko boste ča-
kali na delo.
Med delavci se je začelo negodova-
nje, češ, od tega radia mi pač ne bomo
imeli dosti, ker ga za nekaj minut ne
bomo hodili posluišati, zvočniLkov pa
nam tudi gotovo ne boste па1)е1јаП na
delovne prostore, ki so daleč od uprave.
Pametneje bi bilo — so sklepali — da
bi delavcem preskrbeli gumijaste škor-
nje, saj mnogi delavci in delavke, ko
kopljejo kanale stojijo v navadnih čev-
ljih v 1,20 m globokih jarkih in so vsi
mokri ter blatni pod noge. Zato ni pra-
vilno, da so za 11 ljudi v pisarni naro-
čili radioaparat, preko 100 delavcev pva,
ki so v glavnem ustvarili ta presežek,
ne bo imelo nič od njega.
Delavci so tudi kritizirali, zakaj se
Uprava za ceste in kanalizacijo nikoli
ne pobriga, da bi tudi njihovi delavci
dobili »po sindikalni liniji« kakšno ma-
lenkost, kot dobijo po drugih sindika-
tih kakšne ostanke, nogavice ali po-
dobno.
Mnenja smo, da je kritika teh delav-
cev upravičena.
Kotiček za naše žene
Nekaj nasvetov za nervozne ljudi
Nervozni ljudje jedo navadno hitro
in hlastno ter zanje niti ni važno, kaj
in kdaj jedo. Nepravilna prehrana pa
je tudi glavna napaka, ki nervoznost le
še poveča. Ce hrana namreč ni dovolj
prežvečena, leži dolgo v želodcu, ovira
spanje in povzroča migreno, zabuhle
oči, često pia povzroča tudi mozolje.
Zato pa naj nervozni ljudje jedo počasi
in hrano dobro prežvečijo. Dosti naj
jedo predvsem presnih jedi, ki so bo-
gate na vitaminih. Obed naj vsebuje
mnogo sočivja in sadja pa tijdi sladke
jedi so priporočljive nervoznim ljudem.
Kot najenostavnejše in najučinkovi-
tejše pomirjevalno sredstvo proti ner-
vozi je gibanje na prostem. Zlasti so
priporočljivi zgodnji jutranji sprehodi,
ko je zunaj še mimo in zralc dovolj
čist. Tudi za gimnastiko je treba najti
zjutraj kakih 15 minut časa. telovadite
pa pri odprtem oknu, če že ne morete
na prostem. Vaje pa seveda ne smejo
biti take, ki bi zahtevale preveč živč-
nega napora (skakanje). Prosto gibanje
z rokami, vmes pa od časa do časa
globoko vdihnite sveži zrak.
Ce pa imajo nervozni ljudje tudi sla-
bo srce, se mprajo gimnastiki odpove-
dati in naj si p>omagajo z masažo. Pla-
vanje in kop>anje je tudi zelo priporoč-
ljivo, vendar ne v premrzli vodi, ker
^^71t vod-i oreveč draži živce. Zdrav-
ljenje z vodo je sploh priporočljivo in
je posebno zdravilna voda za slabo-
krvne in izčrpane ljudi zlasti še, če
damo v vodo kakšna eterična olja ali
ekstrakte iglavcev. Priporočljiva je tu-
di mlačna prha, tako da teče voda od
vratu po hrbtu. Ker pa vsi nimamo
kopalnice in prhe, si pomagamo tako,
da vzamemo veliko umi valno gobo, jo
namočimo v vodo in jo izcejamo za
vrat. To ponovimo najmanj 20 krat
zvečer preden gremo v posteljo — in
prav gotovo bomo dobro zasp>ali.
Za si>ečnost je dobro pred spanjem
počasi spiti kozarec sladkane vode ali
pa toplega kamiličnega čaja. Prej bomo
tudi zaspali, če bomo v postelji ležali
stegnjeni in ne zviti v klobčič.
Nervozni ljudje morajo na dopust le
v mirne kraje z milim podnebjem. Po-
sebno jim bodo prijali kraji, kjer je
mnogo iglastih gozdov. Morje p>a za
nervozne ljudi ni preveč priporočljivo.
Ce pa se že odločite za dopust na
morju, ga preživite spomladi ali 1»
jeseni.
Obrazne maske kot lepotično sredstvo
Za razne pruike. kadar hočemo iz-
gledati posebno mladostni in sveži, se
poslužimo preprostega kozmetičnega
sredstva — raznih obraznih mask. Na-
men uporabe mask je poživitev krvnega
obtoka in napenjanje oziroma krčenje
kože. Medtem ko tekočo masko nane-
semo na kožo, da se suši, leži na koži
noprodušno. tako da koža za kratek čas
ne more dihati. Kri pritisne v večji
meri v kožno tkivo, kar da koži po-
večano prožnost, boljši izgled, mišičevje
se okrepi in ves obraz postane mla-
dosten. Po uporabi maske traja ta mla-
dostni izgled navadno en do dva dnL
Vendar pa obraznih mask ne uporab-
ljajte prepogosto (enkrat do dvakrat na
mesec). Pred uporabo mask je važno,
da kožo prej temeljito očistite. Koristno
je, da z eno ali dvema oblogama (vro-
čima) obložite očiščeno kožo. S tem do-
sežete, da se kožne luknjice bolje odpro
in tako maska bolj doseže svoj namen.
Važen je pri tem tudi ix>čitek. Ko ste
nanesle maako na obraz, se vlezite ia
mirujte z zaprtimi očmi toliko časa, da
se maska osuši.
Praktične maske, ki jih lahko z malo
spretnosti same napravite, bi bile:
Za mastno kožo: vzemite jedilno žlico
tekočega medu, dobro stepen jajčni ru-
menjak in jedilno žlico mandljeve
moke. Vse skupaj dobro premešajte in
namažite to maso na obraz. Po 10 mi-
nutah &p>erite obraz s čisto prekuhano
vodo.
Za suho kožo je prav osvežujoča
mlečna maska. Ta maska se pravzaprav
lahko uporablja za vsak tip kože. Su-
rovemu mleku se doda nekaj boraksa
in moke in to zmešamo v debelo, tekočo
kašo, ki jo s čopičem nanesemo na
obraz. Po 10 minutah je &p)eremo s
toplo prekuhano vodo.
Za mastno in kiknjiLčasto kožo stepite
jajčni beljak v sneg in dodajte nekaj
kapljic limonovega soka. Zmes pustite
na obrazu 10 minut, nakar jo sperite
s toplo voda
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA  IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA V CELJU
OGRAJA PRED OTROŠKIM
VRTCEM
Grda in zanemarjena je ograj« od-
nosno njeni ostanki pred otroškim vrt-
cem ob Aškerčevi ulicL Dolgo jo je rja
razjedala, sedaj pa je čas, da se obnovL
SMETI NA DVORISCU
Ne najdeš zlep>a tajko zanemarjenega
dvorišča, kot je na OLO Celje. Višek
so vsekakor ogorki in ostale smeti, ki
so vedno raztresene v kotu dvorišča,
namesto v jami za smeti. Up)amo, da bo
OLO na tem dvorišču napravil red, saj
hodi mimo teh smeti in med njimi
dnevno nešteto ljudi.
OH, TO BLATO!
Ceste In poti na terenu Nova vas eo
take, kot da niso v Celju! Blato gaziš
do gležnjev, poleti p>a se bo prebival-
stvo zopot dušuo v prahu. Želeti je, da
se komunalna dejavnost z vso (inten-
zivnostjo usmeri tudi v predmestne pre-
dele, saj segajo vse do vzorno urejenega
središča mesta, tako da je razlika še
bolj vidna.
Prav isto velja tudi za Cesto na grad.
Odkar se je minulo leto up>orabljala kot
obvozna cesta vsled popravu na Kapu-
cinskem mostu, je tako razvožena ia
razmehčana, da je najnujnejša potreba,
da se temeljito posuje z gramozom ia
utrdi. Dohod k eni najlepših mestnih
četrti — na Jožefov hrib — je sedaj
najgrši.
IN Se enkrat NASADI!
Pridružujemo se mnenju pisca »Spre-
hoda po Celju« v prejšnji številki, da
ne moremo več mirno zreti, kako i do-
rasli i mladina uničujejo naše javne
nasade. Nerazumljiv je tak odnos! Mar
ne bi še drugi prizadeti spregovorili
o tem tin predlagali primerne ukrep)e?
Ali i>a smo mar Celjani že tako »mo-
derni«, da nam nasadi, lepotične grede
in zelene i)ovTšine niso več potrebne?
RESTAVRACIJA „SVOĐO0A" CEUE-GABERJE
razpisuje mesto UPRAVNЖA in več kvalificiranih NATAKARJEV. Po-
goj za sprejem upravnika in natakarjev, je večletna praksa v gostinstvu,
strokovna kvalifikacija ter politična neoporečnost. Ponudbe s kratkim
opisom življenjepisa je poslati na upravo Celjskega tednika pod »Re-
stavracija Svoboda«.
CELJSKI TEDNIK, 18. jantjarja 1Í»
Ster. 4 — stran 5
Nastop »neznanih talentov" v Lašhem
Preteklo nedeljo je »Svoboda pripra-
vila Laščanom in okoličanom prijetno
presenečenje: nastop neznanih talen-
l^y, V dvorani TD »Partizan« se je
nagnetlo toliko ljudi, da si s težavo na-
šel prostora. Mimogrede pripominjam,
¿3 bi bUo treba sedeže ob takšni pri-
reditvi brezpogojno oštevilčiti, kajti
označba samo vrste sedeža ne zadostuje!
Pred pričetkom prireditve so razde-
lili med občinstvo razporede nastopov
neznanih talentov, iz katerih je bilo raz-
vidnih 26 točk, ki jih bodo predvajali.
Celoten program sicer ni bil izveden,
leer so verjetno nekateri imeli preveliko
tremo lin so celo v poslednjem trenutku
odpovedali svoj nastop. Tako je odpadlo
šest točk. V ocenjevalno komisijo je
prireditelj določil tov. Bratužo, Rafolta
in Kampuža, publika pa naj bi iz svoje
erede lizvolüa še pet članov.
Pix>gram je obsegal precej pestre
točke: 4 nastope solo harmonike, ki so
jih izvajali tov. Ferlin Franc, Zdovc
Л^апсек, Platovnjakov Pepi in Turk
Franci; 1 recitacijo (Pasarič Jožica); 3
solo citre (Lavrinc Štefka, Gobec Rozi
in Tovornik Viktor); 1 mladinski kvin-
tet (Vodišek, Cerovšek, Hrastelj, Kranjc
in Teršek) s pesmijo: Tam, kjer lunica;
1 duet (Slimškova, Mlakarjeva), ki sta
predvajali »Zate ni...«; 1 mešani ter-
cet (Klepejeva, Šipkova in Hrastelj,
jun.); 5 solo î>evskih nastopov (Taborje-
va, Goričeva, Bobnar jeva, Pasaričeva in
Pader); 1 solo (Mlakar Rafko); 1 duet
<kitara in solo petje tov. Slimška in
Kocuvana).
Po končani izvedbi progranna je ko-
misija, ki je ocenjevala po točkah od 1
do 5, takole klasificirala nastopajoče:
odlično oceno, pet točk, so dobili: Slim-
škova in Mlakarjeva (duet), Platovnja-
kov Pepi na diatonični harmoniki, To-
vornik Viktor na oitrah, Goric Zdenka
z arijo Meseček iz Dvofakove opere
Rusalka, Turk Franci na klavisrki har-
moniki in Tabor Marija z arijo Strauso-
vih lastovic. Vsi »odličnjaki« so želi
tople, da, tudi viharne aplavze docela
upravičeno in jim k tem uspehom prav
vsi iskreno čestitamo. Oceno »prav
dobro« so odnesli Ferlin Franc, ženski
kvintet, Pader Stefan, Bobnar Slavka
(arija iz Gorenjskega slavčka) in duet
Slimšek-Kocuvan. — Za tov. Slimška je
sicer občinstvo temperamentno vztra-
jalo na odlični oceni, menim pa, da te
kljub temu ni zgodUa krivica. Ves osta-
li ansambel — razen enega člana — pa
si je priboru oceno dobro. Na klavirju
sta spremljala vsak po nekaj točk prof.
Breda Rajhova s konservatorija v Ma-
riboru in tov. Goric Julij.
Ob primerjavi ocen sem ugotovil, da
je komisija skoro dosledno boljše oce-
njevala kot bi morala, kar je seveda
za tak prvi javni nastop pedagoško
utemeljeno. Nisem se pa mogel strinjati
z dvigom ocene kar za dve tookii. Tak
postopek je docela zgrešen in i)obija
potreben umetniški entuziazem pri bo-
dočih nastopih in prireditvah.
Po objavi rezultatov so bili vsi nasto-
pajoči nagrajeni, kar je treba pozdra-
viti, ni pa pravično, da se nihče ni
spomnil obeh pianistov, brez katerih si
nastopa članov sploh ne moremo za-
misliti.
Pripomnil bi še, da je treba v bodoče
z bolj spretno roko izbirati konferan-
sieja, ki pač mora obvladati knjižni je-
zik temeljiteje in z malo več rutine
voditi takšno kulturno prireditev. Kul-
tura jezika in kultura kontakta z ob-
činstvom naj bosta kategorični dmpera-
tiv slehernega javnega nastopa!
Ob zaključku lahko čestitamo prire-
ditelju kot tudi nastopajočim tako glede
vsebine, oblike in konec koncev tudi
inkasa prireditve in želimo, da bi bila
to stalna štirinajstdnevna — ali pa vsaj
mesečna — kulturno-umetniška ter za-
bavna izpoved Laškega in njene oko-
lice. -xy-
Zgled šoštanjskih amaterjev
Pretekli teden je т prenovljenem in
cgledno opremljenem prosvetnem-domu
v Šoštanju potekal režiserski tečaj,
namenjen mladim režiserjem Šaleške in
Zgornje Savinjske doline. Tečaj je s
posredovanjem Glavnega odbora Ljud-
ske prosvete Slovenije organizirala
šoštanjska Okrajna zveza Ijudskopro-
svetnih društev. Kot predavatelji so na
tečaju sodelovali tov. A. Cecič in B.
Horvat iz Ljubljane in tov. T. Zorko
in G. Grobelnik iz Celja.
Med tečajem so šoštanjski Svobodaši
ponovili — tedaj že petič — Maug-
hamovo trodejanko »Sveti plamen«. De-
lo je zrežiral nestor šoštanjskih ama-
terjev tov. R. Lah. Predstava je slu-
žila kot osnova za »^kritično uro«, zakaj
po predstavi so se tečajniki in igralci
sestali k tovariški izmenjavi misli o
režiji, inscenari j i, igri in vseh ostalih
elementih gledališke predstave. Pome-
nek je pokazal na obeh straneh visoko
razvit kritični čut ter smisel za gle-
dališko umetnost.
Posebej je bila predmet razgovora
ideja drame. Mati s smrtonosno količino
uspavalnega sredstva skrajša poročene-
mu sinu nadaljnje telesno in duševno
trpljenje. Svoje dejanje opravičuje z
besedami: »Jaz sem mu življenje dala,
jaz mu ga lahko vzameni« in pri tem
vendar ostane pripravljena prevzeti na-
se vse zakonite posledice. V igri gre
za prikaz v danih okoliščinah vsekakor
kaznivega dejanja, toda za t. i. privili-
girano kaznivo dejanje, ki ga sodniki
sodijo drugače, mileje, kakor pa kak
drug uboj. Naš prikaz detomora v li-
teraturi ni  osamljen-  Toda  na  tem
mestu ne gre za drugo kot za odgovor,
ali učinkuje naša drama idejno razkro-
jevalno in je kot taka vredna našega
odklona, ali pa je še sprejemljiva za
uprizarjanje na naših amatersikih odrih.
Jasno: kot agitka za cilje naše revolu-
cije ne more služiti. Menim pa, da je
v celoti vendar ne gre odklanjati, saj
otvarja boj med dvema nasprotujočima
si nazoroma, ker nakazuje problem, s
katerim si je svet le deloma ali pa
sploh ne povsem na čistem, čeravno
samo življenje in načelo humanosti na-
rekuje mnogokrat drugačno gledanje in
ukrepanje, kakor pa tisto, ki ga uči
religija, da je človeško življenje v
»božjih rokah« ...
Naš dramatik je problem »rešil« v
korist družbe, v kateri in za katero je
dramo napisal, to je taiko, da se je
zdravnik odločU podpisati poročilo o
naravni smrti. Tenkočuten režiser pa bi
lahko delo rešil s tem, da bi spustu
zaveso pri materini izjavi, da je pri-
pravljena krivdo prevzeti nase, zakaj
tu bi nakazal začetek nove drame ozi-
roma njenega drugega dela.
Ta društveni dogodek nam nudi pri-
ložnost, da posebej podčrtamo tudi samo
tako v režiji in igri, kakor v opremi
presenetljivo dobro predstavo, po kateri
lahko šoštanjske amaterje uvrstimo med
ene najboljših amaterskih odrov v bliž-
nji in širši celjslci okolici. Med Igralci
sta spričo svoje kultivirane igre najbolj
izstopila Jamovičeva (Mrs. Tabret) in
Baje (Dr. Harvester), značaje svojih
vlog pa so zadeli tudi Pukmajstrova
(Sestra Waylandova) in Lah (major Li-
conda), manj vživetosti, toda še vedno
s sprejemljivo kvaliteto pa so k uspehu
predstave doprinesli tudi nosilci ostalih
vlog — Dvornikova, Schönlieb, z izje-
mo Golčarja (Maurice) in zlasti Gregor-
čeve (Alice), ki bi v svoja lika morala
vložiti več skrbi in prizadevnosti. Toda,
kakor rečeno: družino lahko postavimo
za zgled resnega in prizadevnega ama-
terskega odra. Slednje opravičuje tudi
njen program, v katerem ima za letos
še 4 igre (Dva ducata rdečih rož. Veselo
potovanje, Matiček se ženi, Miklova
Zala), torej popolno gledališko sezono,
ki jo bo verjetno popestrila še s kakim
gostovanjem.
USPELA PREDSTAVA
»UGASLE LUCI« V TRNOVLJAH
Kulturno umetniško društvo »Zarja«
je želo zadnje čase lepe uspehe. Pred
kratkim je dramatska skupina uprizo-
rila dramo Mire Pucove »Ugasle luči«,
ki jo je režiral Koželj Ivan. Obisk sicer
ni bil najboljši, verjetno zato, ker je
bila tokrat določena vstopnina, saj je
drugače dvorana polna, če vstopnine nL
Igralci so se potrudili. Bilo je nekaj
slabših točk v izvajanju, pa tudi vse
vloge niso imele odgovarjajočih igral-
cev. B.
Radio Celje
ima prešibek glas
Ko se je ob priliki proslave na
Oslrožncm prvič oglasila celjska ra-
dijska postaja, je Celje s tem dobilo
novo kuliurno in propagandno ustano-
vo. Toda izgleda, da je rojstvo celj-
skeda radia prišlo ravno v nesrečen
čas, ko nima preveč rožnatih izgledov
za uspešen razvoj.
Po nekaj mesečnih poskusih in izpo-
polnjevanju se danes celjska postaja
javlja svojim poslušalcem že na po-
popolnoma radijski način. Oddaje niso
več pomanjkljive in s tehnične strani
že lepo tečejo, čeprav je pri oddajni-
ku vse še zelo primitivno. Celjski radio
živi zaenkrat v glavnem na ramenih
ljudi z mnogo dobre volje, vendar dol-
go tako ne bo šlo, kajti pestrost pro-
grama ne bo mogoče za dolgo časa
obdržati na višini, še manj pa bo mo-
goče kvali'eto oddaj dvigati, če postaja
ne bo imela sredstev za delno nagra-
jevanje sodelavcev.
Vsa ta vprašanja bi bilo mogoče re-
šiti na ta način, da bi v dogovoru z
Radio Ljubljana, katereaa program celj-
ski radio prenaša, dobila celjska po-
staja del naročnin. Čeprav je Radio
Ljubljana sedaj izredno močna, velik
del poslušalcev v Celju ob večernih
urah to postajo zelo težko ulovi na
svojih sprejemnikih, medtem ko pre-
nos preko celjskega oddajnika izpo-
polnjuje to vrzel. Dalje je mnogo od-
visno od področja, ki ga postaja zaja-
me, to se pravi od števila poslušalcev,
ki morejo postajo poslušati. Celjski ra-
dio je zaenkrat še zelo slab. Sliši se
zelo dobro v mestu, medtem ko v
predmestju že slabše, nekateri kraji na
področju LOMO Celje, pa je sploh ne
dobijo več v sprejemnike.
Če se je torej Celje odločilo za svo-
jo radijsko postajo, ki naj poleg prena-
šanja ljubljanske radijske postaje, ima
tudi svoj lastni program, potem bi bilo
prav, da v okvir poslušalcev vključimo
kar največ poslušalcev celjskega bazena.
Takšna postaja bi v Celju, kot sredi*
šču ene največjih skupnosti komun,
lahko mnogo pripomogla k hitrejšemu
obveščanju ljudi o najnovejših dogodkih
na domačem področju. Močno kulturno
življenje v Celju bi nudilo tej postaji
mnogo bogatega materiala za posredo-
vanje kulturnih in umetniških stvaritev
delovnim ljudem in s tem pripomogla
h kulturnemu izživljanju poslušalcev in
nastopajočih.
Po vsem tem bi bilo Ireba moč celj-
ske radijske postaje povečati. Ce bi do-
bili v Celju močnejši odajnik, kakršne
izdelujejo v Zagrebu, bi z malenkost-
nimi investicijami dobili v Celju postajo,
ki bi zajela ne samo Celje in bližnjo
okolico, temveč domala vse področje
t>odoče celjske skupnosti komun.
S tem bi Celje mnogo pridobilo.
Ljudje bi bili latiko sproti obveščeni o
lokalnih'novicah, ki jih dnevno časopisje
in Ljubljanski radio ne moreta tako po-
drobno obravnavati. Da bi taka postaja
pomenila veliko pridobitev za Celje in
zaledje, ni nobenega dvoma. Zato je
sedaj vprašanje javnega mnenja in po-
sebno ljudskih odbornikov, kako bodo
na razvoj celjske radio postaje gledali.
Dosedanje investicije na tej ustanovi
so bile sicer malenkostne, toda posta-
ja je tu in škoda bi bilo ostati pri tem
stanju, ki je sicer tudi koristno, ni pa
tako kot bi bilo lahko.
Koncert Staničeve in Lipovška
Koncertna direkcija Slovenije iz
Ljubljane objavlja v Celju koncert dveh
odličnih umetnikov, violinistke Jelke
Stanič-Krekove in pianista Marijana
Lipovška. Koncert je napovedan za
sredo, 2. februarja v Narodnem domu.
Spored koncerta prinaša tri velika
dela iz svetovne glasbene literature:
poetično Brahmsovo sonato za violino
in klavir v G-duru, sodobno, a v novo-
klasičnem smislu komponirano sonato
za violino in klavir nedavno umrlega
skladatelja Sergeja Prokofjeva, »Štiri
skladbe za violino in klavir« Marijana
Lipovška, ki bodo tokrat doživele svojo
krstno izvedbo in Bele Bartoka ciklus
šestih romunskih plesov.
Oba umetnika uživata ne le v naši
ožji domovini, temveč v vsej Jugosla-
viji in tudi v tujini odličen sloves. Jelka
Stanič-Krekova je mlada umetnica, ki
se je v razmeroma kratkem času raz-
vila v umetnico velikega formata,
tako, da jo danes štejemo za prvo jugo-
slovansko violinistko. Študirala je v
Ljubljani na Akademiji za glasbo ter
v Salžiburgu pri znamenitemu mojstru-
Vaši Prihodi, koncentrirala pa je tudi
v Avstriji, kjer je kritika zelo pohva-
lila njeno igro. Najpomembnejši usF>eh
je vsekakor dosegla z zrelo poustvari-
tvijo Beethovnovega violinskega kon-
certa na simfoničnih koncertih Sloven-
ske filharmonije ter nedavno s pi*vo
jugoslovansko izvedbo Bartokovega iz-
redno težkega violinskega koncerta.. Z
izvedbo obeh del je dosegla medna-
rodno raven.
Marijan Lipovšek je profesor na
Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poleg
svojega pedagoškega dela se udejstvuje
predvsem kot koncertant in skladatelj.
Njegovo ime je znano po vsej Jugosla-
viji, kjer je koncertiral s solističnimi
koncerti ter bü klavirski spremljeva-
lec velikih, svetovnoznanih umetnikov
kot so violinista Pina Carmirelli in
Max Rostal ter violočelista Antonio
Janigro in Pierre Fournier. Danes velja
kot prvi jugoslovanski komorni pianist.
Na koncert odličnih umetnikov opo-
zarjamo, ker bo vsekakor izreden umet-
niški dogodek. Goran
„Srečni dnevi^^ na I. gimnaziji
v Celju
Že lansko leto smo dijaki I. celjske
gimnazije prišli na misel, da bi igrali
komedijo Andre Claude Puget-a »Srečni
dnevi«. Vloge so bue natisnjene in šli
smo na lov za junaki odrskih deska.
Ker jih lansko šolsko leto nismo mogli
naštudirati, smo nadaljevali letos. Po
obljubah smo se nadejali, da bomo imeli
premiere že 10. 1. 1955, a nam jo je
»Dobri vojak Švejk« požrl. Na številne
prošnje nam je le uspelo dobiti dvora-
no.
Dne 14. januarja t 1. je prišel odlo-
čilni dan, pokazali in izkazali smo se.
Ko je bilo tri četrt dvorane polne, smo
kar z optimizmom začeli. Prva predsta-
va je bua zelo zadovoljiva, zato smo
drugi dan dopoldne dali še dve in s tem
v Celju zaključili »Srečne dneve«, gle-
de gostovanj pa se nismo še nič goto-
vega odločUL
Avtor je v tej komediji hotel prika-
zati v psihološkem prerezu življenje
francoske mladine v najbolj kočljivih
letih. Celjski študentje so v svoji igri
dobro dojeli smisel in vsebino in zelo
posrečeno prikazaili počitniške dneve
teh mladoletnikov z značilno potezo
francoskega malomeščanstva.
V takih prUikah in s takim začet-
niškim materialom postaviti tako ko-
medijo na oder, pa je bilo dovolj na-
porno delo za režiserja — prof. Anjo
Mačkovo. Kolikokrat se je po pouku
mučila z igralci-amaterji pozno v noč
po razredih gimnazije, kajti iz neizku-
šenega dijaka postaviti na oder igralca,
ni lahka stvar. Zato se dijaki požrtvo-
valni režiserki toplo zahvaljujemo za
uspele »Srečne dni«. -on
Za natečaj Narodne banke FLRJ,
centrale za LRS
išče
podružnica Narodne banke FX.RJ
Žalec
štiri uslužbence s popolno srednjo
šolo ali z nepopolno srednjo šolo
z daljšo praikso.
Prošnje je poslati na naslov:
Narodna banka FLRJ, Centrala
za LRS, podružnica Žalec.
V srcu Šumadije
če se v Beogradu vsedete na ozko-
tirno železnico in se peljete 96 kilo-
metrov proti jugozahodu, pridete po
nekaj urah vožnje v majhno šumadin-
Бко mesto Valjevo, ki šteje okrog 18.000
prebivalcev.
Težko bi ga büo primerjati s katerim
koli slovenskim mestom, ker je utrip>a-
Tije njegovega življenja povsem svoj-
stveno. V Krušucu, v valjevskem pred-
mestju, zagleda človek najprej moderno
delavsko naselje, a kmalu S'è znajde
med širokimi ulicami pritličnih hiš. ki
so si zelo podobne med seboj. Eldina
Večja zgradba v mestu je moderno po-
slopje Narodne banke, gimnazijska
stavba in zgradba mestnega ljudskega
odbora v Karadjordjevi ulici. V samem
ïnestu industrije skoraj ni. pač p>a je v
î)redmestju v smeri proti Cačku veUka
pivovarna, ob železniški progi proti
Beogradu pa stoji veliko vojno indu-
-strijsko podjetje »Krušik«. Poleg teh
dveh večjih, tovarn je tu še nekaj manj-
ših opekam, ki pa ne predstavljajo več-
jega g06:^darskega pomena.
Mesto ima dve modemi bolnišnici,
'^o splošno in eno bolnišnico za zdrav-
ljenje tuberkuloze. V centru mesta sta
"Še dve pomembnejši zdravstveni usta-
novi, in sicer Dom narodnega zdravja
in Higienslci zavod mesta Vaijeva. D^
teh dveh ustanov je zelo uspešno, če-
prav je v njihovem področju sedem
občin, ki nimajo niti ene srednje medi-
cinsko izobražene moči. Higienski zavod
i>i moral imeti 6 zdravnikov in 12 sred-
nje medicinskih delavcev, a ima le i
zdravnika in 6 medicinskih sester.
V valjevskem okraju zelo često raz-
saja dizenterija. Od leta 1948 do 1954 je
büo 1279 obolenj dizenterije. vsega sku-
paj p>a je büo le 1,5% smrtnih primerov.
Vsekakor p» gre pri tem velika zahvala
Požrtvovalnemu delu zdravnikov. Razen
zđravnil<ov. zaposlenih r različnih
zdravstvenih ustanovah, ima y mestu
privatno ordinacijo še okrog 15 zdrav-
nikov, tako 4ia se v tem oziru Valjer-
čani ne morejo pritoževati.
Glede na svojo velikost ima mesto
sorazmerno precej šol. Tu sta dve gi-
mnaziji, več osnovnih šol. ekonomska
srednja šola, çrednja tehnična šola
(strojni in električni odsek), srednja
kmetijska šola, enoletna čebelarska šola
in šola učencev v gospodarstvu. V vsem
valjevskem okraju obiskuje različne
šole 31.221 učencev, od katerih obiskuje
ena petina različne valjevske ružje in
srednje šole.
KuLtumo-pjTOSvetna dejavnost v me-
stu je zelo razgibana. Skoraj vsako
večje i)odjetje jjna svojo dramsko sek-
cijo in povsko društvo. Najmočnejše
med njimi je KUD »Krušik«, ki je
prejšnji mesec priredüo v hidrocentrali
Zvomik samostojni p>èvski koncetrt. prav
tako pa je gostovalo tudi v drugih
večjih krajih valjevskega okraja-
V mestu deluje zelo uspešno tudi px>-
klicno gledališče, ki se je p>redvsem
zadnje leto zelo dobro uveljavilo. To
gledanišče se je razvüo iz starega delav-
skega prosvetnega društva »Abraševič«,
ki 96 je oprijelo vseh njegovih tradicij
pod novimi pogoji: .pomagati delovnim
ljudem, da se kulturno dvignejo na
enako stopmjo vseh ostalih narodov Ju-
goslavije.
Novi umetniki, nov ansambel, ki je
Pttišel to sezono v Valjevo z ostalimi
umetniki in mladimi amaterji, bo pirrav
gotovo mnogo dvignü scenski nivo gle-
dališča,, da bo to nekaka pirelomnica
njegovega dela. korak bdiže močnemu
innetniškemu telesu. GledaEšče se trudSi,
da s sninojimi pn-edstavami zadovolji tudi
željam izven mesta. Gledališče ni ozko
w^eyräoa, temveč ima moogp iäxii kar-
raktetr in je v resnici ljudsko, ker se
mu v resnici približuje.
Razen gledališča sta v Valjevu tudi
ave kino dvorani, ki zelo dobro skrbita
za svoj program. Fumi se menjajo
redno dvakrat tedensko, včasih celo
trikrat. Zato so vrste za karte precej
dolge in dvorane vsak večer polne.
Mladina ima v mestu svoj dom. kar
colo pri. nas v Sloveniji nimamo v vsa-
kem večjem mestu, V njem so sestanki,
mladinski koncerti, ob nedeljah pa v
njem prirejajo ples. ki ga redno obisku-
jejo številni mladi Valjevčani.
Kakor po vseh drugih mestih naše
države, tako je tudi v Valjevu občutna
stanovanjska stiska, čeprav skušajo ta
problem rešiti s številnimi gradnjami,
ki pa kljub vsemu ne morejo zadovo-
ljiti trenutnih potreb, kajti dotok pre-
biv^Jstva s podeželja v mesto je zadnja
leta zelo velik. Do konca lanskega leta
bi moralo dobiti mesto 120 komfortnih
dvosobnih in trisobnih stanovanj, toda
Mradi različnih ovir so pxredvideni na-
črti obtičali. Tako bo šele konec tega
leta pripravljenih za vselitev 110 sta-
novanj.
Tudi športno življenje je v mestu zelo
razgibano. V športnem društvu »Rad-
ničlci« so organizirane vse športne pa-
noge, ki se uspošno uveljavljajo med
ostalimi športnimi društvi Srbije. Razen
lahki atletiki in nogometu posvečajo
Valjevčani največ pozornosti strelskemu
športu. Strelišče je vsako nedeljo polno
od jutra do večera. Puška pomeni nda-
demu Šumadincu vse.
Kaj pa muzej? Da, tudi muzej imajo
v Valjevu, ki je zelo zanimiv po svoji
strani. Takoj za palačo Narodne banke.
stoji majhno poslopje, ki se mu pozna,
da jg büo že večkrat popravljeno z
namenom, da bi obdržalo svoj purvotni
Videz. Za časa Turkov je bila v tej
zgradbi mestna hiša. v kateri je bd
1. 1804 zaprt srbski knez Ilija Birčanin,
znani borec proti Turkom, kjer je bil
istega leta. ko je bU v Šumadiji pokol
knezov, tudi obglavljen. Danes je v tem
px>slapju ljudski muzej, poln zanimivo-
sti iz dobe, ko se je začedo srbsko ljud-
stvo s Karadjordjem na čelu upirati
Turkom. V muzeju je nrnogo starega
orožja nekdanjih skrbskih knezov in
bogatih dokumentov iz dobe NOV.
V Beli Crkvi, nekaj küometrov od
Vaijeva, je 7. julija 1941 počua prva
partizanska puška in ubila žandarskega
izdajalca. Zato je bü ta dan proglašen
za Dan vstaje srbskega, naroda
Skozi Valjevo teče reka Kolubara, ki
se v vročih poletnih dneh skoraj popol-
noma posuši in je videti kakor majhen,
zamazan potok. Na obeh straneh Kolu-
bare pa se razprostirajo položni griči*
obrasli s hrastovim grmičevjem Na
levem bregu reke. ük pred znano va-
Ijevsko pivovarno, se razprostira iz-
redno lep mestni ,p)ark, poln srebrnih
smrek in platan, ki nudijo prav sedaj
prav idilično podobo. Ves p>ark je po-
doben majhnemu, umetno urejevanemu
gozdičku, na vrhu pa so pre^ leti po-
stavüi lepo restavracijo, od koder je
krasen razgled na mesto.
Pravo sliko šiunadijskega življenja
pa človek lahko vidi ob petkih, ko je
na glavnem trgu sejem. Ze ob dveh po-
noči 2:ačnejo cingljati po cesti zvonci,
ki jih kmetje priveze jo volu na vrat.
Сетц — še sami ne vedo. Ko sem vpra-
šal nekega kmeta, zakaj obešajo volom
zvonce na vrat. se je samo nasmehnil
in skomignü z rameni. Na trg. kjer je
sejem, se stekajo ljudje kakor reka.
Voz za vozom prihaja, žene nosijo na
meter in pol dolgem kolcu na ramenih
velike pletene košare — tu in tam vi-
dite moža z ovco okoli vratu ali p>a ima
cel ducat kokoši, zvezanih na vrvici in
se tako mučijo, dokler ne pridejo v roke
gospodinji, ki je prišla na trg iskat
mesa za kosilo. Pretekli teden sem videl
v najbolj prometni ulici Vaijeva zelo
smešno sUko: kmet je kupu na sejmu
štiri' prašičke, jim na zadnjo nogo na-
vezal konopjec in jih pweko vsega mesta
gonu pred seboj kakor psičke. Na takšne
in ix)dobne primere lahko naletite pov-
sod v mestu.        (Nadaljevanje sledi)
Stev. 4 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 28. januarja 1955
IZ CELJA...
Tatvine na Bregu
v noči od nedelje na ponedeljek so
ea prebivalci na levi strani Brega (št.
13, 15, 17 in 19) prebudili v sünem raz-
burjenju. V zgodnjih jutranjih urah je
šel glas od soseda do soseda: tatje so
bui v naši hiši! Verjetno gre tu za or-
ganizirano tatinsko tolpo, ki so ji bile
dobro znane razmere v tej okolicL Pri-
šli so skozi ozka straniščna okna, pone-
kod pa so si postavili tudi lestvico. Ver-
jetno so si hoteli kot prvo žrtev iz-
brati št. 19 pri Planinsku, kjer je zli-
kovec že prilezel do balkona in snel
okno na vratih terase. Ker pa se je
ekno razbilo, je ropot prebudil gospo-
dinjo, ki se je takoj prikazala na vra-
tih in tako preprečila vlom. Toda ta-
tovi niso izgubili poguma in so krajo
nadaljevali kar v sosednji hiši. Pri
stranki Golenšek-Rebernišek so odnesli
pri spečih ljudeh 2 moški uri, nekaj
obleke, denar in aktovko. Podobnega
blaga so nakradli tudi pri stranki
Repar. Kot zadnja žrtev je bila
na vrsti stranka Jagodič-Lesničar. Le-
eničarjeva je tatu celo videla, ko se je
fiklonU. nad njeno posteljo. V trdni veri,
da je to nečak, ki je spal v sosednji
•obi, se niti ni dosti prestrašila in je
Drašala. kdo jo moti. Odgovor je do-
bila samo »pst, miš« — in ker je obisk
takoj izginil pri vratih, se ni nadalje iz-
praševala in je mirno zaspala. Tat ni
pri njej ukradel ničesar, ker je našel
stanovalko budno, pač pa jo je pri od-
hodu zaklenil od zunaj in šel krasti po
drugih sobah. Spečemu nečaku Božu
je iz nočne omarice ukradel denarnico,
cigaretnico in vžigalnik, zraven pa še
pošteno oropal omaro. Prav tako pa je v
sosednji sobi pri tov. Zori Jagodic, ki
je mirno spala s svojima hčerkama,
pokradel iz omare vse, kar je bilo vred-
no odnesti. Čudno, da so imeli tatovi
pri tem še čas in mirno kri, da so na
dvorišču odbrali boljše obleke, slabše
pa odvrgli kar v bližini hiš. Sledovi
stopinj v snegu so pokazali, da so ta-
tovi zbežali čez vrt, skozi mali tu-
nelček proti progi. Da jih je bilo več,
sklepajo prebivalci Brega že iz tega,
ker je nakradenega blaga bilo toliko,
da bi ga težko nesla dva človeka.
Okradene stranke so tatvino prijavile
še v isti noči in varnostni organi so že
poskrbeli za vse potrebno, da tatove iz-
sledijo. __
LEP JUBILEJ
45-letnico poroke obhajata Вгаауп
Franc in njegova soproga Ana roj. Zu-
pane. Čestitke in želje, še nrmogo zdra-
vih in srečnih let jima želi nečakinja.
Čestitkam našemu naročniku se pri-
družuje tudi naše uredništvo.
Gibanje prebivalcev v Oeiju
v česn od 15. do 2Ž. 1. 1955 je bilo rojcHih
a? deklic in 16 dečkov.
Poročili so se:
Emil Krijnders, arhitekt, Dantelean, Utrecht,
liolandija, in Tatjana Mravljak, Drofesorica iz
Celja; Davorin Zupančič, komercialist in Vlasta
Jesenko, komercialist, oba iz Sevnice; Konrad
Tržan, trgovski pomočnik iz Sv. Vida pri Planini
im Terezija Jazbec, učiteljica iz Velike Poiane;
Stanislav Končan, delavec in Antonija Belina,
zmožna kuharica, oba iz Celja; Josip Krnhak,
trgovski potnik iz Zagreba in Jožefa 2gank,
trgovska pomočnica iz Celja; Stanislav Potočnik,
strojni ključavničar iz Maribora in Marija Bolha,
Bamcščenka iz Štor; Maksimilijan Vodovnik,
Mizarski pomočnik in Sonja Glasenčnik, šivilj-
•ska pomočnica, oba iz Celja; Martin Kozovinc,
radar in Karolina Lokošek, knjigoveika delav-
ke, oba iz Celja.
Umrli so:
Ošo Terezija, gospodinja iz Celja, stara 78 let;
Jiilijana Novak, upokojena namcščenka iz Celja,
stara 55 let; Veronika Kovač, gospodinja iz Hn-
iinje, občina Vitanje, stara 31 let; Frančišek
itabus, otrok iz Tlak, občina Rogatec; Ivanka
Dobnik, otrok iz Celja; Antonija Beve, upoko-
jenka iz Studene, občina Hrastnik, stara Г4 let;
Angela Navcršnik, upokojenka iz Vitanja, stara
U let; Srečko Zacirkovnik, otrok iz Šoštanja;
Ignac Gorenak, otrok iz Boharine, obč. Zreče;
Anton Strmšek, otrok z Zbelove gore, obč. Loče;
»laz Lapuh, kovač iz Kun.šperka, občina Bistrica
<Л Sotli, stara 38 let; Elizabeta Brenk, otrok iz
Tratne, občina Slivnica pri Celju.
Požar na mariborski cesti
V četrtek zjutraj okrog 5. ure je pri-
iela goreti baraka nasproti Tovarne
Dmajlirane posode, kjer gradijo novo
jipravno poslopje. V baraki je bila ču-
t^ajnica, pisarna in skladišče gradbene-
ga materiala. Gasilci so rešili ilovico
barake in preprečili, da se ogenj ni
razširu na druge tam stoječe barake.
Baraka se je vnela zaradi slabo postav-
ljene peči, v kateri je kuril čuvaj. Skoda
maša okrog 150.000 dinarjev.
nameren pozig
V nedeljo dopoldne je pričelo goreti
v Potočnikovi hiši na Teharski cestL
Lastnik je z namenom, da bi zažgal
hišo, znosil na sredino sobe smeti, jih
tažgal, zraven pa privlekel še zaboj,
da bi se vnel tudi ta. Nato je hišo za-
klenil in odšel. Ogenj so ljudje pravo-
časno opazili in z gasilci preprečili, da
se ni razširil. — Gasilci opozarjajo, da
bi prebivalci, če kje opazijo požar,
to takoj javili gasilskim društvom.
preprečen p02ar
V pisarni podjetja »Špedicija« na
Mariborski cesti 12 se je te dni vnel
tram pri dinmiku. Skoda je sicer ma-
lenkostna, lahko pa bi nastala velika
škoda, kar pa so preprečui gasilci.
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
priredi v četrtek, dne 3. februarja ob 19,30 uri
r predavalnici na učiteljišču predavanje: Zani-
mivosti Egipta. — Predaval bo tovariš Jurček
krasovec, ki je v minulem poletju te kraje sam
prepotoval. K zanimivemu predavanju, ki bo
ponazorjeno z mnogimi skioptičnimi slikami,
vljudno vabljeni!
... IN ZALEDJA
Okrog naših društev in organizacij
iz rečice pri laškem
Tudi pri nas delamo, čeprav nič ne
IXDvemo javnosti. V zimskih mesecih je
skoraj vsak teden kak občni zbor.
Najprej je pričela »Svoboda«. Iz po-
ročil na občnem zboru je bilo razvidno,
da ima društvo zadovoljivo število čla-
nov ter da ima sposoben odbor. Znano
nam je, da ima dobro izvežban pevski
zbor, ki je imel presenetljivo mnogo
I>evskih vaj in več uspešnih pevskih
nastopov doma in drugod.
Pri »Svobodi« pa bo treba dati po-
udarka vzgoji človeka, ki bo nesebično
požrtvovalno deloval v društvih, orga-
nizacijah, zlasti pa v družbenem uprav-
ljanju. Sklep zbora je bil, da se ta po-
manjkljivost v tem društvu popravi.
Druga organizacija, ki je imela občni
zbor v decembru, je biLa Zveza borcev.
Iz poročil je posneti, da je občinski od-
bor ZB Rečica dobro deloval, saj je bUo
na področju tega odbora kar precej pri-
reditev. Na novo sta bili odkriti dve
spominski plošči ter obnovljen spome-
nik. Tudi za grobove padlih borcev so
skrbeli. Posebno skrb pa so posvetili
otrokom padlih borcev.
Slabost organizacije pa je v tem, da
je imel odbor premalo stika s člani.
Sklep je bil, da se tudi to v bodoče
popravi.
Tudi gasilci so že imeH svoj občm
zbor. Poveljnik je pohvalil nekatere
člane, ki so požrtvovalno reševali ljud-
sko imetje ob pruiki poplave v celjski
okolici. Ostale naloge so v redu izvajali,
težave pa so imeli z avtomobilom, ki je
spix)ti požrl vse dohodke, ker je bü po-
gosto v popravilu. Tudi stolp kliče na
pomoč in so sklenili, da ga bodo od-
stranili iz stavbe in postavili posebej.
Rdeči križ je zadnja leta tudi še kar
dobro deloval. Tudi pri vzgoji mladine
ima svoj delež. Nekateri odborniki so
prav posebno prizadevni. Menijo pa, da
ni prav. da za zbiranje prispevkov va-
bijo vse odbornike, ko pa sredstva de-
lijo, niso povabljeni k sejL V bodoče
bodo morali biti bolj demokratični.
Socialistična zveza, sindikat rudarjev
in kmetijska zadruga se tudi že pri-
pravljajo na zbore. O tem pa bomo
pisali pozneje.
Omeniti je treba še, da so v vseh
navedenih organizacijah uspešno delo-
vale tudi žene. Lani so uspešno prire-
dile proslavo za Dan žena.
Sekcija žena zadružnic pri KZ je zelo
agilna. Po vsej dolini tja proti Mrzlici
in Smohorju se strinjajo žene s tem,
da hočejo biti v tem letu zelo delavne.
Mi jim verjamemo, da bo res tako.
L. L.
iz vranskega
Med Ločico in Vranskim se promet
že odvija po novi betonski cesti, ki sta
jo gradili podjetji »Beton« in »Slove-
nija ceste«. Cesta je Skupno široka 9 m,
od tega odpade na betonsko cestišče
7,5 m. Spomladi bodo dogradili še pre-
ostali del ceste do Cepelj in začeli z
deli dalje proti Trojanam.
Preteklo leto so razširili tudi del ci-
ste Vransko—Kamnik.
Prejšnji teden sta bili na Vransken^
dve uspeli športni prireditvi.
TVD Partizan Vransko je organizira'
tekmovanje v kegljanju med člani i
mladinci. Zmagali so člani s 463 : 35íí
V namiznem tenisu pa sta se pome-
rili ekipi Partizana Gomilsko in Vran-
sko. Zmagali so Vranščanl s 4 :1.
-o-
Preteklo nedeljo, 23. t. m. je TVD-
Partizan Vransko izvedel društveno
prvenstvo v smučanju, in sicer v skokih,
na 15-metrski skakalnici in v smuku.
V skokih je zmagal mladi Roj ina, v-
smuku pa Vinko Praprotnik. Tekmo-
vali so člani, vendar je bilo med njimi
tudi precej mladincev, kar je razve-
seljivo dejstvo.
V eni izmed prihodnjih nedelj pa bo
otvoritev 25-metrske skakalnice ne
Lipi. k. J
Gibanje prebivalcev v celjski okoilcl^
v času od 18. do 25. 1. 1955 je bilo rojeaife
H dečkov in i? deklic.
Poročili so se:
Florijan Golčman, tovarniški delarec iz St. IIj*
in Albina Kačičnik. poljedelka iz Laz, občina.
Dramlje: Martin Hndej, kmetovalec iz Brdc,
občina Frankolovo in Danijela Jakop, polje-
delka iz Crešnjic, občina Frankolovo; Jožef
Verbnik, kovač iz Sp. Doliča in Marija-Magda-
lena Krenker, kmečka hči iz Pake, obč. Vitanjer
Ivan Jeseničnik, gozdni delavec iz Hudinje, ob-
čina ЛЧ1апје in Marija Hrovnt, poljedelka te
Skomarja; Ivan Krajne, poljedelec iz Novak»
občina Strmec in Terezija Brglez, poljedelka iz
Loke, občina Frankolovo; Stanislav Turnšek,
delavec iz Vojnika in Danica Pere, delavka ir
Ivankovcev; Viktor Pesjak, kmet iz Crnove pri
Velenju in Brečko Marija, poljedelka iz Sv. Ja-
koba: Albert Jevšinek, kmet iz Grobelnega im
Marija Lorger, poljedelka iz Gorenje vasi, ob-
čina Šmarje; Ludovik Kokovnik, poljedelec ir
Crete in Alojzija Ilribernik, poljedelka iz Do-
brovelj.
Umrli so:
Dragica Ratajc, otrok iz Št. Ilja, stara S me-
seca; Janez Križnik, čevljar iz Podloga pod Bo-
horjem, star 92 let; Cecilija Pak, prevžitkarie*.
iz PraproFnega, stara 85 let; Karolina Lesjak«.
pre\žitkarica iz Blatnega vrha, stara 84 lett
Anton Leskovšek, poljedelec iz Blatnega vrha.,
star 82 let; Silva Cerkoša, otrok iz Cerovca poi
Bocem, stara 2 leti; Simon Fajs, upokojenec ix
Kamne gorče, občina Rogaška Slatina, star 82-
let; Albert Brglez iz Zg. Negonja, občina Pri-
stava, star 1 dan; Ignac Pušnik, kmetovalec Ir
Razdelja, občina Strmec, star 43 let; Marij»
Delčnjak, prevžitkarica iz Trnovelj, stara 89 let;
Cecilija Marovšek, prevžitkarica iz Zlateč, staro.
88 let; Gašper Ojstrež, oskrbovanec Doma one-
moglih v Vojniku, doma iz 2epine. občina Škofj*
vas, star 86 let; Ana Eler, oskrbovanka Doms
onemoglih v Vojniku, doma iz âkofje vasi, star»
?2 let; Ana Stropnik, upokojenka iz Vojnika,
stara 70 let; Romana Kristan z Rifnika, star*.
1 leto; Ana Hajnšek, prevžitkarica iz âentjurja,.
stara 88 let; Blaž Kompolšek, kmet iz Kamena.-
star 60 let; Antonija Prislan, posestnica šr
Preser, stara 78 let.
KAJ NAM PISE IZ DOBJA PRI
PLANINI NAROČNIK NASEGA
LISTA
Tudi iukaj v Dobju se je že precej
razširil vaš lisi. Radi ga prebiramo in
komaj čakamo sobote, da ga vzamemo
v roke in čiiamo zanimive novice iz
celjske okolice. Da pa bodo vaši bralci
slišali nekaj tudi iz tega zapuščenega
ttribovskega predela, vam liočem malo
opisati življenje nasiti ljudi.
V Dobju se ljudje le težko prebijajo
skozi življenje in so navezani le na
košček svoje grude, ker ni nikjer v bli-
žini kake tovarne, ki bi jim pomagala
do zaslužka. Le malo je kmetov, ki bi
imeli svojega pridelka dovolj za pre-
življanje. Najbolj pa so prizadeti de-
lavci, ki morajo lioditi daleč v okolico
Celja v tovarne, da si zaslužijo najpo-
trebnejše za preživljanje svojili družin.
Smilijo se nam tudi učitelji na naši šoli,
ki so mlajši in gotovo željni kakšne
mestne zabave (kina, gledališča), tu pa
si jo morajo kar sami preskrbeti. Zelo
se trudijo z mladino in so nedavno
ustanovili tudi lutkovni oder in s tem
napravili veliko veselje mladini. Za No-
voletno jelko so obdarovali vsakega
otroka (270 po številu). Več kot četr-
tina teti je dobila blago za obleke. Na
veliko presenečenje vseh okoličanov pa
je bil pri tem izvzet partizanski otrok
Hladin Valček, kateremu so ustaši leta
1944 ustrelili očeta in pri tem ranili
tudi Valčka samega, ki je bil obstre-
Ijen v levo roko. Vsi Dobjani se vpra-
šujemo ali je to pravilno in pravično,
da takšen otrok pri razdelitvi daril no-
voletne jelke ni dobil niti enega bon-
bona. Res je, da skrbi za tega otroka
mali dovolj lepo, toda mnenja smo, da
ga šola ne bi smela prezreti, pa četudi
ga ni bilo v šoli.
IZPOD BOHORJA
LESICNO
Da bi z izkupičkom laže prebolela
lanske zaporedne ujme, je Kmetijska
zadruga prodala svoj tovorni avto, ki
je že pred leti prišel ves betežen k ob-
novitveni zadrugi Lesično. Kot tak je
bil reden gost avtodelavnice v Celju.
Tisto, čemur pravimo dobiček ali vi-
šek, so pogoltnila popravDa. Da pa ne
bi gledali samo slabe strani, moramo
priznati, da je kamion v letih svojega
službovanja vendarle razveselil marsi-
katerega pogorelca, ko mu je pred po-
žgano domačijo dostavil opeko in grad-
beni material.
zeCe
v stari Jugoslaviji so od kozjansko-
bučke ceste potegnili še odcepek pičle-
ga kilometra proti Zečam, dalje ni šlo.
Ko so lani pričeli Kozjani z gradnjo
ceste Šonovo—Belo—Zdole, se je za
zečki podaljšek spet zbuduo zanimanje.
Želeli bi si povezavo z novo cesto, ki
naj bi zajela Klake in se spojila še s
cesto iz Lesičnega v Virštanj.
*
Naši vinogradi so predlanskim žalo-
vali, ker jih je pozeba hudo prizade-
la, da tudi lani nismo imeli skoraj kaj
brati. Kmetijska zadruga v Kozjem ima
na Zečah svoj vinograd z 2 ha zrigo-
lane površine. Nasadi še niso končani.
Poleg muškata bo tudi črnina. Ker bo
tu urejen vzoren vinograd, bomo imeli
dosti prilike, da dobre strani obdelave
prenesemo tudi na naše gorice,
UBOJ v zreCah
Dne 18. julija 1954 je bua v tovar-
niški menzi, ki se nahaja v krajevni
gostüni v Zrečah, družba fantov in de-
klet, ki so tam obhajali neko godo-
vanje. Ta dmžba se je zabavala popol-
noma zase in se za druge v menzi sploh
ni zanimala. V gostilni se je v družbi
še štirih fantov nahajal tudi 29-letni
Rudolf Matavž,. ki je kot kurjač za-
poslen v Tovarni kovanega orodja v
Zrečah. Matavž je znan pretepač in je
bil zaradi pretepa že parkrat kaznovan.
Temu ni bilo po volji, da se družba
tam mirno zabava. Pričel je izzivati in
pozval družbo, naj gpstuno zapusti. Da
bi se družba izognila prepiru in pre-
tepu, je res odšla iz gostilne. Matavž
je s svojimi pajdaši družbi sledil in jo
napadel. Pri mostu preko Dravinje je
nastal splošen pretep, v katerem je Ma-
tavževa družba uporabila nože in plan-
ke. Matavž je s plahko udaril po glavi
Kvaca Stanka in mu prizadejal tako
hudo poškodbo, da je Kvac drugi dan
dopoldne umrl. Pri okrožnem sodišču v
Celju je bU Rudolf Matavž zaradi uboja
obsojen na 4 leta strogega zapperà. Ob-
sojeni pa so bili tudi njegovi pajdaši,
ki so se pretepa''udeležili, in sicer Ma-
tavž Ignac na 3 mesece. Kvas Franc na
2 meseca in Kvac Fraiic iia* mesece
zapora.
IZ SODiNE DVORANE
Hafner Stanislav, poslovodja pri tr-
govskem predstavništvu »Singer« v Ce-
lju, ki se je pri Okrožnem sodišču za-
govarjal zaradi nerednosti pri svojem
poslovanju, o čemer smo obširno ix)re-
cali v zadnji številki, je bil obsojen na
3 leta strogega zapora. Pri odmeri kazni
je sodišče upoštevalo kot obtežUno, da
•o bili oškodovani največ socialno šibki,
kot olajšuno pa bolezen v rodbini
*
19-letni K. M. nima veselja do dela,
čeprav je bU zaposlen v hrastniškem
rudniku. Od dela je začel izostajati ta-
ko pogosto, da ob plačilnem dnevu ni
dobil nobenega izplačila. Vneto pa se
je udejstvoval s tem, da je svojim de-
lovnim tovarišem, s katerimi je skupaj
etanoval, jemal denar in oblačUa. Za
sabo ima slabo preteklost. Ze kot
14-letni fant se je zagovarjal pred so-
diščem zaradi pregrehe zoper tujo last-
Mino. Tudi leta 1953 je bü obsojen za-
radi tatvine. Za izvršeno tatvino v
Hrastniku ga je Okrožno sodišče obso-
dilo na 1 leto zapora. Pri odmeri kazni
je sodišče upoštevalo njegovo pomanj-
kljivo vzgojo, saj je že z devetimi leti
fcgubil starše.

22-letni Zoreč PYanc je bolj prijatelj
Ikohola kakor dela. V rudniku Velenje

o ga zaradi pijančevanja odslovili, na-
kar se je klatil okrog brez zaposlitve.
Prenočeval je večinoma na kozolcih. Iz
esmüjenja je bil sprejet kot pomožni
delavec v menzo »Rudar«. Tam je našel
ргШко, da je ukradel gotovino in blo-
ke. Okrožno sodišče mu je prisodilo 4
lesece zapora.
20-letna S. M. spada med take mla-
denke, ki okradejo tudi svojo lastno
mater. Ko ni bilo nikogar v stanovanju
matere, je razbila šipo na kuhinjskem
oknu, zlezla v stanovanje in ukradla
eOOO dinarjev ter nekaj oblačil. BUa je
že v zavodu v Višnji gori, kar je pa ni
poboljšalo. Tudi svojo teto je okradla.
Pri Okrožnem sodišču je bila obsojena
na 4 mesece zapwra.
. 27-letna Koštomaj Marija in 31-letna
Roje Frančiška, iz Plečnikove 4 v Ce-
lju sta obe poročeni in že tudi ločeni.
Zaradi poskušenega pobega preko
državne meje sta odsedeli kazen v
Ljubljani. Po prestani kazni sta se vr-
nili v Celje, kjer sta pohajkovali brez
dela. Ker pa se brez dela pošteno ži-
veti ne da, sta se pričeli ukvarjati s
tatvinami in goljvifijo. I*ri raznih lju-
deh v Celju in okolici sta si izposojali
razna oblačila, češ da imajo sestanke
s svoijmi možmi, da jim bodo bolj im-
ponirale, ker so v ločitvenem postopku,
ali pod pretvezo, da gredo na pogreb
kakega sorodnika. Izposojenega pa ni-
sta vrnili, temveč prodali, denar pa
zapili. V tuja stanovanja sta hodili pod
pretvezo, da gredo na stranišče. Take
prilike sta izrabili za razne tatvine. Ko-
štomaj Marija je odgovarjala pred so-
diščem za 6 tatvin in 5 goljufij in bila
obsojena na 2 let zapora. Roje Fran-
čiška pa je izvršila 5 tatvin in bua ob-
sojena na 1 leto zapora.
*
27-letni tekstilni barvar Kovačič
Franc iz Bosne, stanujoč v Celju v Zi-
danškovi ulici, je dne 15. novembra la-
ni v Ljudski restavraciji v Zidanškovi
ulici vpil nad strežnim osebjem, še po-
sebej nad upravnikom restavracije, da
so fašisti in slovenske svinje in je tako
z žalitvijo državljanov vzbujal narod-
dnostno nestrpnost. Neposredno za tem
je na postaji LM razžalil organe LM
z neprimernimi izrazi v zvezi z njiho-
vim uradnim delovanjem, ker so ga
na postajo LM privedli zaradi zasli-
šanja. Kovačič Franc je bil za svoje
grehe obsojen na 5 mesecev zap>ora. Pri
odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot
obtežilno okolnost, da je obdolženec što-
ru prvo kaznivo dejanje na javnem
mestu vpričo številnih gostov.
50-letna Debelak Neža, kateri je KZ
Šentjur poverila žganjekuho iz odpad-
lega in gnilega sadja, ki ga je obdol-
ženki dobavila KZ, je prijavila pisme-
no organom LM Šentjur, da so prišli
ponoči neznani storilci k njej in so ji
ukradli 120 litrov prvokuhanega žganja,
naslednjo noč pa zopet, da so ji ukradli
120 litrov prežganega žganja ter da so
storilci nalili vodo v sod. Ukradeno
žganje pa da je last KZ. Komisija pa
je ugotovila, da prijavljeno kaznivo de-
janje ni bilo izvršeno in da je Debela-
kova podala krivo ovadbo zaradi tega,
da Ji ne bi bilo treba oddati žganja
KZ. Debelakova je bila obsojena na
2 meseca zapora zaradi kaznivega de-
janja krive ovadbe.
*
40-letna G. M. iz Hruševca pri Šent-
jurju je v mesecu oktobru lani v pod-
jetju »Agro ruda«, poslovalnica Šentjur,
vzela 47 komadov izvoznih jajc v vred-
nosti 940 dinarjev. Plačala bo 2000 di-
narjev.
(Nadaljevanje na 8. strani)
prometna nesreča v vasi
debro pri laškem
Voznik C kategorije B. V. iz Celja je
dne 19. 1. 1955 vozil poltovorni avtomo-
bil S-8304, last Elektro-Celje, naložen
s steklenino za podjetje »Kristalija«,
Celje. Njemu nasproti je vozil voznik
D kategorije P. I., zaposlen pri SAP
Celje, ki je opravljal avtobus S-4737 na
relaciji Celje—^Laško. V vasi Debro pri
Laškem je pred hišno številko 1 prišlo
med njima do težkega trčenja. Člove-
ških žrtev ni bilo, dočim znaša mate-
rialna škoda na vozilih in na poškodo-
vani ograji okoli 175.000 din. Mesto ne-
sreče so pravilno zavarovali organi po-
staje Ljudske milice Laško, ki so sto-
rili vse potrebno, da je komisija lahko
ugotovila vzroke nesreče,
na kratko
14-letni Farčnik Anton iz Prekope je
pri smučanju padel. Pri padcu se je
težko poškodoval na spodnjem delu te-
lesa.
*
9-letni Glavnik Ferdinand iz Polzele
si je pri padcu poškodoval nogo.
*
Pri padcu si je poškodoval roko v
komolcu 14 letni Potočnik Milan iz
Pake pri Vitanju.
*
Delavec v Cinkarni Vrbnjak Alojz
je pri delu dobil poškodbe v kolku.
*
Dijakinja Hauptman Marija iz Bab-
nega je padla po stopnicah in si pri
padcu poškodovala nogo.
*
Pri padcu si je zvinila nogo 14-letna
Vidma j er Vera iz Prebolda.
«
Pri delu v Keramični tovarni v Libo-
jah si je poškodoval nogo delavec Su-
mega Franc.
«.
Pri padcu si je zlomila nogo Nareks
Angela iz Šentjurja.
*
Železničar Kolar Stefan iz Ponkvice
pri Grobelnem je padel s kolesom in si
poškodoval glavo.
Na delavca Alojza Moškotevca se je
pri delu v Kemični tovarni zrušil ma-
terial. Dobil je EKjškodbe v kolku.
*
V gostilni na Kalobju so se stepli
fantje. Iz pretepa sta odnesla delež
Pušnik Miha in Brglez Ivan. Oba so z
noži obdelali po glavah.
Vsi F>onesrečenci so iskali F>omoč v
celjski bolnici.
vožnja v- vinjenem stanju
Ipšek Ivan je zaposlen v rudniku Pe-
čovnik pri Celju kot voznik tovornega
avtomobila reg. štev. S 5029. Dne 17. ja-
nuarja 1955 ob 11. uri je vozil v vinje-
nem stanju, tako da ni mogel obvla-
dati vozila, ki je bilo tudi v neustrez-
nem stanju. Začelo ga je po cesti za-
našati dokler ni zavozil in zdrknU po
levem nasipu. Ples avtomobila se je
končal pri sodniku za prekrške, kjer se
bo moral malomarni voznik zagovarjati
K sreči ni bilo niti človeških žrtev niti
materialne škode.
Nesreča se je pripetila na cesti IÍ
reda Celje—Zagreb na Polulah.
v opomin vprežnim voznikom
Dne 20. 1. 1955 je ob 6,25 uri prišlo
po krivdi vprežnega voznika Ivan*
Pevca do manjšega karambola. Na od-
cepu ceste na Zg. Hudinjo je na Mari-
borsko cesto privozil vprežni voznüc
Pevec Ivan, ki je vozil na glavno esto,
ne da bi se prepričal, če je cesta pi"0—
sta. V istem trenutku je iz smeri Ma-
ribora pripeljal osebni avtomobil S-5654,,
ki je zadel levega konja. Človeških
žrtev ni bilo, materialna škoda na av-
tomobilu je neznatna, dočim je moral
poškodovani konj na zdravljenje.
Zgornji primer nam kaže resne po-
sledice nepravilne vožnje vprežnih
voznikov, ki so v celjskem okraju na
javnih cestah skrajno nedisciplinirani
Na splošno ne upoštevajo nobenih pred-
pisov (vozijo po sredini ceste, uprav
Ijajo živino brez potrebnih križnih v^
jeti, brez zavor itd.).
Cas bi bil, da organi prometne služ-
be stopijo tem kršiteljem na prste m
jih predajo v postopek sodniku za pre-
krške. Ker stanje prometa na cestah
I. in II. reda vedno bolj ovirajo nedi-
sciplinirani vprežni vozniki, je nujno
potrebno, da se v korist varnosti resne
ukrepa. Statistika iz leta 1954 je po-
kazala, da se je pripetilo po krivd*
vprežnih voznikov šest težkih promet-
nih nesreč, od teh dve smrtni.
Iz prometnih predpisov je razvidne,
da morajo vprežna in druga vozüa т.
manjšo hitrostjo, vedno voziti ob de-
snem robu cestišča. Nadalje ne smejo
vozniki puščati vprežnih vozil na cesta
brez nadzorstva. Vprežna vozUa mo-
rajo biti v nočnem času opremljena s
svetiljko na levi strani vozila v smen
vožnje ter smejo biti v prometu na
javnih cestah samo:
a) če imajo potrebne naprave za za-
nesljivo vodstvo in zaviranje;
b) če so v dobrem stanju in
c) če ne ogrožajo varnosti oseb, ki se
vozijo z njimi ali varnost prometa osta-
lih vozil.
Toliko v opomin, da se izognemo ne-
všečnosti na cesti oziroma plačevanju:
kazni
CELJSKI TEDNIK, 28. januarja 1955
Stev. 4 — stran 7
Tone Zagorc:
ZBOGOM IRMn Mfà^^M
pršil je dež. Nad Baltiškim morjem
,g je razgrinjala gosta megla. Kdaj pa
tdflj zabliskalo in rohneč grom
¡g preglušil žalostno krakanje vran, ki
40 se spreletavale nad sveže preoranimi
njivami. Bil je pust dan, neporairljiv,
y požviŽgavanju vetra in bučanju gro-
7П0 se je majala vsaka bilka trave. Zde-
lo se je, ko da se hoče svet razklati na
'dvoje. Težki sivi oblaki so se premeta-
vali po nebu in v Tratwah so vedeli,
da bo začelo morje kmalu besneti.
Ura je bila pol petih popoldne. V
tratumiiski gimnaziji je zazvonil zvonec
in dija'« so se jeli trumoma usipati
skozi velika vrata gimnazijskega po-
slopja. Hertwyjeva Irma je vedela, da
niora pohiteti, da jo sredi poti ne uja-
jjie nevihta. Svojo majhno aktovko je
stisnila pod pazduho, se stisnila v plašč,
ko da si hoče svoje lepo telo skriti pred
iizdihujočimi pogledi, in z naglimi ko-
raki odšla po cesti proti domu.
Pred Homilskym, kjer se cesta na pet
metrov pi-ibliža morju, je Irma srečala
pijanega nemškega vojaka, ki se je od
ne vem kod zibal sem in tja po cesti
in šel naraimost proti njej. Irma je slu-
tila, kaj vojak namerava, zato se mu je
hotela izogniti. Vojak pa je z naperjeno
pištolo v roki skočn proti njej in za-
kričal:
r.Od kod, mlada gospodična? Gremo
na randi?«
Vsa prebledela se mu je hotela iz-
ogniti in oditi dalje, toda vojak je za-
kričal: »Stoj! Ali nimaš jezika? Samo
gani se, pa je po tebi! Prekleta Židinja
Črna, ali se bojiš, da bi te zmočilo?«
»Nisem Židinja«, je prepričevalno
Irma dejala vojaku. »Pustite me, da
grem dalje«.
»Domov?« jo je vprašal vojak s ci-
ničnim glasom. »Ne, moj judovski slav-
iek! Nocoj boš z menoj plesala! Ali
čuješ, Židinja?«
»Gospod, saj nisem Židinja ...«
»Ne lazi zvitorepka in pridi bliže,
da se bova malo poigrala!« je režeč se
Ш vojak vse bliže proti Irmi, ki se
mu je boječe odmikala.
»Kdo vam je rekel, da sem Židinjav,
je Irma jezno zabrusila v obraz vojaku.
л1п Če bi tudi bila, nikomur nič mar«.
Razdalja med Irmo in vojakom je
postajala vse krajša. Irmo je postalo
$trah, poleg tega pa je sovražila Nemce.
Naj se zgodi karkoli hoče, si je mislila
Irma, ne dam se mu ugnati, temu ze-
lencu! Toda v tistem trenutku je vojak
ie skočil k njej in jo zagrabu za roke.
Aktovko ji je potegnil izpod pazduhe
in jo zalučal v morje.
»Fej! Sram te bodi, krestača gobava!«
je Irma v poljščini zrohnela nad vo-
jakom in se mu začela izvijati iz rok.
^Spusti me!«
Vojak se ni zmenil za Irmino pso-
vanje, prošnje in vpitje. Ves pobesnel
jo je podrl na tla in jo hotel poljubiti.
Osemnajstletna Irma je mislila, da bo
zblaznela od strahu pred vojakom. Z
vso siilo ga je začela brcati, ga praskati
po rokah in mu pljuvati v lica. S tež-
ko muko ji je uspelo, da se mu je iz-
kopala izpod telesa. Čim je vstala, je
začela teči, toda tudi vojak ni hotel
izgubiti svojega plena. Tekel je za njo
in kinalu sta bila zopet skupaj. Z levico
jo je zgrabil za velik, lep črn koder las,
z desnico pa jo je z vso močjo udaril
po lic«.
»Ali boš sedaj kaj bolj krotka?« je
začel rohneti nad njo, toda Irma mu ni
hotela ničesar odgovoriti. Preplašena je
gledala okoli sebe in premišljevala,
kako bi se mu strgala iz rok in mu
ubežala. Končno je našla kaj čudno, a
iisodno rešitev.
Kolikor se je dalo, je stegrMa desni-
co, jo skrčila v pest in udarila vojaka
po čeljustih. V tistem trenutku jo je
spustu, se z eno roko prijel za zobe,
z drugo pa je segel po pištohi.. Irma je
2 očmi premerila razdaljo do morja.
Več od šest metrov ni bilo. Z blisko-
vito naglico je slekla plašč, skočila s
ceste par korakov v levo in se s spolzke
čeri zagnala v morje. Se preden se je
potopüa v vodo, je zaslišala nad seboj
revolverski strel.
S pištolo v roki je stal vojak na čeri
in strmel v тмгје. Vse bolj je začelo
deževati Kakor zlate štrene so se bliski
usipali skozi mrak, v zraku je mogočno
odmevalo bobnenje groma in morje je
začelo sumljivo šepetati. Sprva so
majhni valovi igrajoč se pljuskali ob
skalnate stene, potem pa se je morje
naveličalo igranja. Vznemirilo se je in
veliki valovi so se začeli spreminjati
v pene. Toda vojak je še vedno stal
na čeri s pištolo v roki in buljil skozi
mrak v razbesnele valove. Čakal je
Irmo, da bi ji pognal kroglo v glavo,
če bi se prikazala na kopnem, a je
čakal zaman. Noč se je globoko odela
v črnino in vojak je ves premočen od-
krevsal v Tratwe.
Dokler je bilo morje mirno, Irmo ni
bilo strah, da jo bodo valovi pokopali
pod seboj, čeprav jo je obleka ouirala
pri plavanju. Ko pa je potrpljenje
morja minilo, je s strašno silo začelo
butati ob čeri. Irma je vedela, da se
ne bo mogla rešiti. Toda človek, ki
hoče živeti, sH do poslednjega trenutka
dopoveduje, da bo živel. Tudi Irma je
tako mislila. Tedaj pa jo je visok val
zalučal ob skalo. Za kratek hip je ču-
tila, da se utaplja. Zdrsnila se je in
omahnila, morje pa je še kar naprej
divjalo.
Do jutra se je tudi morje umirilo.
Siva megla, ki je plavala nad njim, je
branila sončnim žarkom, da bi Irmi, ki
so jo valovi mrtvo stisnili med dve
skali, osušili mokro lice. Galebi so se
jeli nizko spuščati nad Irminim trup-
lom. Zdelo se je, ko da po vsem svetu
odmeva žalostrui himna smrti, nespo-
kojna in strašna.
NEZNANI TALENTI
Talenti mnogi so nam znani,
neznanih pa je mrCogo več,
ki še vse bolj so neugnani
in marsikdaj celo preveč.
Podnevi so navadno skriti,
zato neznani se nam zde,
ko pride noč, pa srboriti
se iz samote prebude.
Kjer vinska kapljica se toči,
je njih veselja ljubi hram,
tam tak talent si kljun namoči,
nato pa si zapoje sam.
Ko pa zapro za njim se vrata,
se opoteče v pozno noč,
a v sebi čuti: kaplja zlata
prebuja v njem prečudno moč.
In zdaj si mora duška dati:
Iz njega plane kakor, plaz,
ki se ne da več zadržati —
nezrmnega talenta glas.
Preseka nam noči tišino,
da luč neonska vztrepeta,
in arijo vrti v višino,
do zvezd, ki migajo z nebá.
In glej, kot jek se mu podoben
pridruži glas še od nekod,
nič manj mogočen in svoboden
pogumno si utira pot.
To so talenti, nam neznani,
ki jih poraja vinska moč,
da v pevskem ognju neugnani
nam krajšajo to celjsko noč.
NAGROBNI NAPIS
Tu leži nesrečen par —
stari ženin in nevesta,
šest let sta bilà si zvesta,
poročena pa nikdar.
Upala sta, čakala
na prav majhno stanovanje
in prelepe svoje sanje
sta v solzah namakala.
Tukaj zdaj ju druži mir
končno v sreči in zvestobi.
V groba mrzlega tesnobi
našla skupni sta kvartir.
ABRAHAM LINCOLN
osyobodjielj
ameriških
črnceif
Abraham Lincoln, ki ga imenujejo tudi »Veliki osvoboditelj«, je bil 16
prezident Združenih držav Amerike v letih od 1860 do 1865. Njegovo največje
dejanje je bila proklamacija, s katero je leta 1863 v mesecu januarju osvobodä
ameriške črnce suženjstva. Ta ukrep je sprožil veliko državljansko vojno med
severom in jugom, katere izid je bil v korist severnih, pristašev osvoboditve
sužnjev.
Cez deset let bodo Združene države Amerike praznovale 100-letnico tega
velikega dogodka. Kdo ve, če bodo takrat lahko objavile tudi popolno zmago
napredne miselnosti, katere oče je bil Lincoln?
Gornja slika kaže spomenik Abrahama Lincolna v Washingtomi.
DOPISNIK PEPE V PREBOLDU
Mi kolega včeraj pravi:
»Pepe, to bo zate dan!
Hitro v Prebold se odpravi,
tam deluje Partizan!«
Med potjo se udajam sanjam:
»To bo masten honorar!«
Vedno bolj kolo poganjam:
»Cez vso stran bo komentar!«
Hitro vprašam, kje prebiva,
a odgovor: »Stoj, počiva!«
Leto dni se že ne zdrami,
spi kot z vojsko pod gorami
kralj Matjaž.
In tako se je zgodilo,
jasno, kakor beli dan,
da sem bil ob poročilo —
kriv tega je Partizan!
ZA SMEH IN DOBRO VOLJO
PRI TELOVADBI
»Ce se postavim na glavo,« pravi te-
lovadni učitelj dijakom, »mi gre vsa
kri v glavo. Ali ne?
Nihče ne oporeka.
»In če stojim na nogah? Zakaj mi ne
gre kri v noge?«
»Zalo ker nimate praznih nog,« se
ojunači eden.
DOBRO JO POZNA
Ona: »Me boš čakal jutri ob osmih
pred pošto?«
On: »5om. In kdaj prideš ii?«
1. Odkod Franciji priimek
Marijana?
2. Za pomen besede tribun?
3. Kaj je razumeti pod besedo
miniatura?
1. Priimek Marijana so vzdeli
francoski republiki reakcionarni
krogi v spomin na tajno zarot-
niško družbo »La Marianne«, ki
so jo ustanovili svobodoljubni
Francozi z namenom, vreči Napo-
leona III. V vodstvu zarote so
bili Ledru-RolUn, Mazzini in dru-
gi vneti republikanci. Leta 1854
so zaroto odkrili.
2. Tribun iz latinske besede tri-
bunus, je prvotno pomenila rim^
skega oblastnika, ki je imel po-
sebno nalogo, braniti pravice in
koristi ljudstva nasproti plem-
stvu. Pozneje so se iz teh ljud-
skih tribunov oblikovali visoki
oblastniki s konzulskimi poobla-
stili. Danes razumemo pod njimi
ljudske vodMelje, narodove be-
sednike.
3i Beseda miniatura pride od
minija, rdečega barvila, s kate-
rim so prvotno barvali začetne
črke v starih rokopisih. Pozneje
so s tem izrazom začeli označeva-
ti slike silno majhnega obsega,
posebno drobno in nežno izdela-
ne.
Člani preSernove družbe dobe v letu 1955 za 300 din
članarine pet lepih knлg, lahko pa bodo deležni
tudi mnogih bogatih dobitkov pri velikeivi nagrad-
nem žrebanju. — med temi so: kompletna pohištva,
obleke, kmetijski stroji, harmonike,, radijski apa-
rati, kolesa, ure, brezplačne počitnice in še marsi-
kaj, — ne odlašajte s pristopom!
Priredil
Jurček Krašovec
Ilustriral
Tonček Skok
12
Mejni grof Viljem II., zdaj vojvoda sloven-
skih pokrajin, Je s svojim spremstvom odhajal
nazaj domov. Slovenski kmetje so z rahlim
upanjem gledali postavnega plemiča, ki je po
materi bil potomec nekdanjih slovenskih sta-
rešin. Tudi Viljem je svojo pot izkoristil, da
bi si pridobil naklonjenost podložnikov. Ко^
je obiskoval dvorce in gradove, se je dosti-
'^i'at ustavljal tudi med kmeti in jim obljub-
ljal olajšave, če bodo držali zid proti Adal-
*>ertu in njemu naklonjeni gospodi.
Mnogo hitreje, kot vojvoda Viljem, je ob
t^avi potoval sel grofa Adalberta. Skrivaj,
da ga ni nihče opazil, je prispel do naselbine
^darjev na desnem bregu Drave in koval
*^?rt, ki se mu je po naročilu gospodarja
Adalberta za ceno življenja moral posrečiti
13
2e nekaj dni je bil sel grofa Adalberta na
svojem cilju, Viljem je bil s svojim sprem-
stvom vedno bliže meji med Koroško in
celjsko marko, pa še vedno ni imel popolnega
načrta. Strah in pohlep po plačilu ga je ne-
kega večera pripeljal v zakotno krčmo, ki je
bila polna rudarjev.
Rudarji so pravkar zvedeli, da Viljem nji-
hovega odposlanstva ni hotel sprejeti. Priča-
kovali so, da bo novi vojvoda ugodil njihovim
prošnjam in jim olajšal delo v rudniku. Bili
so mu zelo gorki...
To njihovo razburjenost je izrabil sel in
dal prinesti obilo pijače. Bili so že pijani, ko
v gostilno pride nekdo z novico, da zarana
pride Viljem skozi kraj. Med slom in rudarji
se je razvil tajinstven pogovor.
15
Boj je bil kratek. Ko se je megla razpršila,
je bilo v soteski polno trupel rudarjev, med
njimi Viljem z enim spremljevalcev.
Jezdeci, ki so prihiteli na pomoč, so bili
gospodje iz krške doline s svojimi hlapci. Po-
polnoma po načrtu so prispeli — prepozno.
Zmagoslavni pohod se je spremenil v po-
14
Temačni gozd v soteski nad naseljem je
imel tisti večer nenavadne goste. Na skalah in
v bičevju so zdeli oboroženi rudarji. Okoli
njih se je vrtel sel in jih nalival z žganjem.
Zvezde so začele ugašati. Jutro se je budilo.
Spodaj v dolini je tišino zmotilo topotanje
jezdnih konj. Fot čez gore je bila dolga.
grebni sprevod komaj ustoličenega vojvode.
Celje je namesto slovesnosti doživelo dnev«
žalovanja. Hema ni mogla preboleti izgub«
svojega edinega sina. Prepustila je gospodar-
ske posle oskrbniku in se umaknila v grajsk«
kapelico.
Sorodnike iz krške doline je njena otope-
lost vznevoljila. Pričakovali so, da jih bo na-
gradila za njihovo pomoč proti ubijalcenw
toda ostali so v Celju, do razdelitve dediščine.
Viljem je krenil že navsezgodaj ...
Viljem je s svojim spremstvom jezdil skozi
megleno sotesko in mislil na svečanosti, ki
bodo v Celju ob njegovem prihodu...
V tem so iz megle planili po jezdecih šte-
vilčno močnejši rudarji. Viljemovi ljudje so
se branili z vso močjo, toda grof Viljem je
medtem že izdihnil pod noži kopice pijanih
napadalcev. Tedaj so v sotesko pridirjali še
drugi jezdeci in spravili rudarje v precep...
Slev. 4 — «tran t
CILJSKI TEDKIK, Ž8. januarja im.
Iz organizacije Partizana
SZDL nagradila delavce v „Partizanu'^
v ponedeljek je pola/çalo obraSua letnepa dela
društvo Partizan Celje-Gaberje. RazreseljiTa je
ugotovitev, da je bilo na skupščini večje število
«astopnikoT družbenih orffanizacii in delovnih
kolektivov, ki so s svojo udeležbo' in samo raz-
pravo pokazali veliko zanimanje za delo т Par-
tizanu. Poročila društvenih delavcev so raz-
grnila vsem navzočim velike težave, s katerimi
ee je vse leto borilo to društvo v industrijskem
delu mesta Celja. Le požrtvovalnosti in preda-
qsti vaditeljskega kadra gre zasluga za redno
delo v društvu in uspehe na prireditvah in tek-
movanjih. Katastrofalna poplava je močno za-
vrla delo. Društvo je utrpelo veliko materialno
Škodo, povračilo pa je bilo minimalno. Kljub
tej nesreči je društvo v glavnem izvedlo svoj
letni progreun dela od udeležbe na tekmovanjih,
Titovi štafeti, krajevnih proslavah, z izvedbo
javnega telovadnega nastopa, združenega z raz-
vitjem društvenega prapora, udeJcžbo na javnih
nastopih na podeželju in zletu v Ljubljani, na
paradi ob Dnevu vstaje v Celju in z izvedbo
samostojne telovadne akademije v počastitev
Dneva JLA. Društvo ima v svojih vrstah od-
lične orodne telovadce, v pionirskih oddelkih pa
bogat material, ki bo z leti dvignil kvaliteto
celjske orodne telovadbe na dostojno višino.
Društvo šteje 263 aktivnih telovadcev in 54 pod-
pornih članov, kar vsekakor ni zadovoljivo šte-
vilo za obsežno zaledje. Po socialnem sestavu
prevladujejo v društvu delavci. Društvena telo-
vadnica je izkoriščena od jutra do večera iz
dneva v dan, saj so tu našli zavetje poleg mla-
dine Partizana še športniki SD Svobode, tri
celjske šole pa imajo v teh prostorih šolski
pouk telesne vzgoje. Dom Partizana v Gaberju
pa kljub skrbnosti gospodarja tov. Pečnika za-
hteva večjih popravil, ki so vezana na precej-
šnja materialna sredstva. V letu 1954 je društve-
na uprava vložila preko pol milijona dinarjev
la vzdrževanje doma in najnujnejša popravila,
to je polovico vseh društvenih dohodkov, ki si
jih je društvo ustvarilo s prireditvami in pod-
porami. M^.ierialne težave v mnogočem ovirajo
redno in sistematično delo. Povsem uničeno je
letno telovadišče, ki poleg pridnih rok čaka še
na potrebna sredstva za ponovno ureditev. Za
Dspešnejše delo v društvu so v letu 1955 potreb-
ai številnejši strokovni kadri vaditeljev in va-
diteljic, boljši materialni pogoji in pravilnejše
vrednotenje telesne vzgoje od vseh družbenih
činiteljev.
Od zastopnikov družbenih organizacij bi ome-
nili predvsem pozdrav zastopnika MK ZKS tov.
Tofanta, ki je čestital društvenim delavcem k
doseženim uspehom z željo, da bi društvo Par-
tizan bilo deležno večje podpore vseh terenskih
organizacij v Gaberju pri vzgojnem prizadeva-
nju in dvigu števila članstva, delovni kolektivi
tega terena pa bi morali v večji meri skrbeti
za materialna sredstva, ki jih za svoje delo
potrebuje društvo.
Tovariš Skorjanc je v imenn SZDL Gaberje
razdelil društvenim delavcem in najboljšim te-
lovadcem v znak priznanja knjižne nagrade, ki
so jih prejeli: Klanjšek, Končan, Božič Pavle
in Milojka. dr. Podpečan, Pečnik, Kos, Vučko,
Piki, Trebičnik, Kovačič, Lešek Anka, Jezernik
Slava, Veber Tinček in Sonja, Florjane, Savod-
nik L., Teršek, Janušek. Ščuka, Vrečer, Kovač T.,
Šrot Stane in Vilč Danilo. Društvena uprava je
nagradila vse vaditelje in vaditeljice zauiihovo
nesebično in požrtvovalno delo pri vzgoji mla-
dine. Tovariš kapetan Zlokapa je v imenu celj-
ske garnizije želel tudi v letu 1955 tesnega so-
delovanja Partizana s pripadniki JLA. K uspe-
hom društva Partizan so izrekli svoje čestitke
še delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode,
RK, okrajna zveza Partizan in AD Kladivar. —
Pri volitvah novega odbora je bila zopet iz-
voljena uorava s prekaljenimi društvenimi de-
lavci, ki l¡.o brez dvoma kos vsem nalogam, ki
so pred partizanskimi društvi v letošnjem letu.
PARTIZANU V RIMSKIH TOPLICAH -
TELOVADNICai
Na letni skupščini Partizana v Rimskih Topli-'
cah, kjer se je zbralo lepo število mladine, so
predvsem razpravljali o materialnih težavah, ki
tarejo društvo in o potrebi prostorov za vadbo.
Mladine in volje za delo v Partizanu je dovolj,
v kraju je tudi več sposobnih vaditeljev —
nimajo pa telovadnice! Zato so omejeni na redno
delo le v ugodnih vremenskih prilikah in se
potemtakem ne bodo mogli pripravljati na po-
krajinski zlet v Celju, če ne bodo zopet dobili
v uporabo >telovadnicc< v gostinskem podjetju
pri kolodvoru. Nosilec vsega društvenega dela
je bil mladinec tov. Pavel Ajdnik, ki mu gre
vse priznanje za uspehe društva Partizan v tem
kraju.
USPELA AKADEMIJA PARTIZANA
V ŠKOFJI VASI
Po lanski poplavi, ko je bilo društvo Partizan
v Škoffi vasi precej prizadeto in z njim skoraj
vsi njihovi pripadniki, je delo v društvu močno
trpelo, saj so morali prekinili z vadbo in skrbe-
ti za odpravljanje škode, ki jo je prizadela ta
elementarna nesreča. Marsikdo je že dejal, da
je to društvo zaspalo. V nedeljo pa so priredili
v nabito polni dvorani samostojno telovadno
akademijo, ki. je nad vse uspela. S to priredit-
vijo je mlado društvo ponovno potrdilo, da so
v Skofji vasi pogoji za delovanje" partizanskega
društva, saj je volje do dela in mladine dovolj.
V ZLETNIH DNEH 28. IN 29. MATA LETOS BO
NASTOPILO V CELJU 19.000 TELOVADECIH
V nedeljo je bil v Celju posvet Okrajnih zvez
Partizana, zahodnega dela Slovenije, na katerem
so razpravljali o pripravah za zlet, o tekmah in
o sporedu telovadnega nastopa. Zastopniki teh
zvez so podali prva oficielna poročila o nasto-
pajočih v posameznih oddelkih. \ članskih in
mladinskih oddelkih jih bo nastopilo 7400. Ce
k temu prištejemo še pionirje iz vseh okrajev
in deco iz celjskega okraja, bo število nastopa-
jočili preseglo 10.000.
Za zlet v Celje vlada splošno navdušenje.
Večina okrajev bo prispela že prejšnji dan.
Prišli bodo tudi podporni člani in prijatelji
društev.
Veliko zanimanje za zlet je razveseljiv pojav,
nalaga pa Celju nalogo, da telovadce in druge
goste dostojno sprejme ter iim preskrbi hrano
in prenočišče. Posamezni odbori za zlet že de-
lajo. Prosimo, da se priključijo dein vsi tisti,
ki se iz raznih vzrokov Bašemu vabilu doslej
še niso mogli odzvati.
VSEM DRUŠTVOM »PARTIZANc!
Dne 30. januarja 1955 ob 9. uri bo v Vojniku
okrajno smučarsko prvenstvo v patrolnem teku
in skokih.
Tekmujejo: člani na daljavo 6 km, mladinci
na 4 km, članice na 4 km in mladinke na 3 km.
Vsaka patrola šteje po 3 tekmovalce istega
eddelka iz istega društva, ki marajo prispeti
si hkrati na cilj.
Pravico nastopa imajo vsi redni člani parti-
zanske organizacije, ki pa se morajo vodstvu
izkazati s člansko izkaznico ter potrdilom o
zdravniškem pregledu.
atletika
ANDREJ VIPOTNIK NAVDUŠIL ZAGREBČANE
Močna ekipa atletov in atletinj Klcdivarja se
je v nedeljo udeležila atletskega prvenstva
Hrvatske v pokritih prostorih. Celjski atleti so
Kopct poHrali li-pe lovorjkp. Andrej Vipotnik je
zmagal na 2000 m s sijajnim časom 5:49,6! —
Zagrebški tisk mu daje vse priznanje za ta
ïispeh, ki ga je dosegel na parketnih tleh, na
kratki stezi z ostrimi zavoji. »Ta slovenski mla-
denič nas je znova navdušil s svojim lahkotnim
tekom in' stilom. Bil je nenadkriljiv. Takšen
čas lahko dosežejo le največje klase!« Takšen
je komentar zagrebškega tiska. Poleg Vipotnika
je z lahkoto dosegel sijajno znamko in zmago
v skoku ob palici Franc Vehovar — 3,50 ш —,
Kovač je doniiniral na visokih zaprekah, kjer
je pobral zmago v teku 60 m čez ovire z 8,7.
Tudi na lOOOm je Kladivar pobral dve zmagi
•— pri scniorjili JKralj z 2:48,0, pri juniorjih pa
Muškatevc z 2:52,7. Slamnikova ni iiiiela kon-
kurence v teku na 600 m, kjer je z lahkoto pre-
magala vse nasprotnice in dosegla čas 1:55,2.
Zmagovalcem se je pridružila še Jagrova, ki je
bila pri mladinkah s časom 8,4 prva v teku na
feO Ш. Tudi ostali celjski atleti so se uveljavili
ва vidna mesta. Izgleda pa, da Marijanu Kopi-
tarju, Zupančiču in Kopšet« ne ustreza parket
in da se bolje znajdejo na mehkem tckališču.
uspehi Kladivarja v Zagrebu nas navdajajo s
precejšnjim optimizmom, da bodo čez 14 dni na
prvenstvu Jugoslavije т pekrilik preetorik do-
segli dobr« mesta.
Drsanje
Hokejisti HĐK Gelje na 4. mestu
Celjska ekipa hokejistov na ledu je po zelo
uspcjnem startu in vstopu v finale v zaključnem
tekmovanju za naslov prvaka Slovenije nekoliko
zatajila. Iz Jesenic se je vrnila praznih rok in
zasedla 4. mesto v LRS. ^ finalu je izgubila
vsa srečanja, najbolj občutno od Jeseničanov
kar z 12:0, z Ljubljano častno s 6:1, s Papirni-
čarjem pa s 3:1. Hokejisti Celja so letos nasto-
pili brez prav dobrih moči — Borisa Hohnjeca,
Dominika Uršiča in Vinka Preloga, mlajši igral-
ci pa še niso imeli dovolj rutine in izkušenj za
ta boj.
_Smnčanje_
BELAJEVA NA MEDNARODNIH SMUCARSKHI
TEKMAH V FRANCIJI
Maloštevilnim Celjanom je znano, da smo
skoraj čez noč dobili ▼ našem mesta državno
reprezentantko v smučarskih tekih. Malčka Be-
lajeva se je začela pripravljati za to smučarsko
panogo pred tremi leti in je kar v začetku po-
kazala veliko naklonjenost in voljo za tek.
Ker ima izredne fiziološke pogoje za to smu-
čarsko disciplino, nas je to razveselila, saj nam
daje mnogo upanja, da bomo iz nje napravili
ne samo državno prvakinjo, temveč tekmovalko,
ki se bo spoprijela nn mednarodnih tekmovanjih
z odličnimi Rnsinjami, Poljakinjami in Italijan-
kami ter dostojno reprezentirala našo domovino.
Belajevá je to svojo prvo preizkušnjo v Fran-
ciji v preteklem tednu dobro prestala. Pokazala
je več, kakor je bilo pričakovati. Dosegla je
najboljši čas od naših tekmovalk v štafeti 3x5
kilometrov in v teku na 10 km je samo trinajst
sekund zaostala za najboljšo Rožičevo iz Gorja
pri Bledn. Ta uspeh je omembe vreden zlasti
zato, ker Bela jeva še nima dovolj tehničnega
znanja, ki ga ni mogla doseči ob tako skopih
snežnih prilikah. Ko bo dosegla še to, ji zmaga
za najvišji naslov ne bo ušla, v tujini pa bo
postala enakovredna rntinirnnim inozernkam.
Seveda je to odvisno predvsem od Belajeve
same, koliko truda bo vložila, da se izpopolni.
Čestitamo ji k temu prvemu nspehu v upanj n,
da ji bo služil za vzpodbudo za še temeljitejšo
firiprnvo za naloge, ki jo čakajo v prihodnjem
etu na smučarski olimpiadi v Cortini d'Ampezzo
v Italiji.                                                 Joco.
_Sah__
MLADINSKO PRVENSTVO CELJSKEGA
OKROŽJA
Preteklo soboto se je v Celju pričel turnir za
mladinsko prvenstvo celjskega okrožja. V tur-
nirju sodelujejo najmočnejši mladinci Celjske-
ga šahovskega kluba, in sicer: Draksler, Kolenc,-
Inkret ter Knez, Jazbec in Blaznok od Rudarja
iz Trbovelj, od Edinstva iz Rogaške Slatine pa
Sprajc. ?,reb jLm je določil naslednji vrstni red:
Jazbec Hinko, Kolenc Emil, Sprajc Marijan,
Blaznek Franc, Draksler Zvonkog Inkret Matija
'.n Knez Bogdan. Turnir je d'.'okrožni in je po
osmem kolu stanje naslednje: Draksler 6 in pol
točke. Jazbec 4 in pol, Sprajc 4, 'Kolenc in
Inkret po 2 in pol točke ter Blaznek in Knez
po 2 točki. Turnir igrajo v Šahovskem domu
vsak dan od 8,30 do 12,30 in od 15,30 do 19,30,
končan pa bo v soboto, 29. t. rn. dopoldne.
OBČNI  ZBOR  CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA
KLUBA
Celjski šahovski klub bo letos proslavljal
35. obletnico svojega obstoja, zato upravičeno
pričakujemo, da bo že na občnem zboru, ki ga
bo imel v četrtek, dne 3. februarja ob 18,30 uri
v Šahovskem domu, sprejel sklep za izvedbo
prireditev v okviru proslave.
DELAVSKO PRVENSTVO ZA LETO 1955
Ponovno opozarjamo vse sindikalne podružni-
ce mesta Celja, da bo pričctck moštvenega tek-
movanja sindikalnih podružnic Celja v sredo,
dne 2. februarja ob 19. uri v Šahovskem domu.
Sindikalne podružnice naj po svojem referentu
za šah — če tega nimajo, pa po referentu za
kulturo in prosveto — prijavijo šestčlanske
ekipe za to tekmovanje. Prijavijo lahko po-
l}nl)no število rezerv. — Prijave naslovite na
Okrožni šahovski odbor Celje, osebno pa jih
lahko oddate vsako popoldne od 16. do 20. ure
v Šahovskem domu.
DVOBOJ RUDAR-BRANIK
Preteklo nedrljo jo bil v Šahovskem domu v
Celju dvoboj na osmih deskah med Rudarjem
iz Trbovelj in Branikom iz Maribora. Tekma je
bila v okviru prvenstva Slovenije. Z rezultatom
5 in pol — 2 in pol za Branik je Rudar izpadel
iz nadaljnjega tekm.ovanja. Posamezni rezultati:
Ceržclj—Kukovec remi, Sribar—inž. Mešiček 0:1,
Jazbec ml.—Ketiš remi. Frece—Rupar R. 0:1, Ru-
ge] j—Siudnička 1:0, Jazbec st.—Cernnjak 0:1,
Taušič—Segala 0:1 in Opresnik—Midlil remi. —
Prvo imenovani so igralci Rudarja. — Izid
tekme je za prvaka Celjskega okrožja Rudarja
prav lep, če upoštevamo, da je v moštvu Bra-
nika nastopilo 5 prvokategornikov in 3 drugo-
kategorniki, medtem ko so vsi igralci Rudarja
tretjekategorniki.
DRUGA LETNA SKUPŠČINA CELJSKEGA
STRELSKEGA OKROŽJA
Pred kratkim je bila v Domn Jugoslovanske
ljudske armade v Celju 2. redna letna skup-
žčina Okrožnega strelskega odbora Celje. —
Sknpščino je otvoril tov. Drago Cater, ki je
tudi podal poročilo odbora o delovanju strelske
organizacije celjskega okrožja v preteklem letu.
V uvodu je nakazal vlogo strelske organizacije
v naši družbeni ureditvi ter poudaril njen
obrambni pomen. Važnosti strelske organizacije
se naše Ijndstvo z našo ljudsko armado dcbro
zaveda, zoto jo tudi podpira in propagira. Strel-
ska organizacija izmed vseh športnih organizacij
pridobiva iz letu v leto več novih članov.
V celjskem strelskem okrožju deluje 34 strel-
skih družin z 2259 člani. V tem številu so zajeti
le tisti člani, za katere so njihove strelske dru-
žine odvedle članarino SZS. Strelskih družin in
članstva je pa še vsaj enkrat toliko. Uspehi
naših strelcev so bili v preteklem letu še kar
zadovoljivi, čeprav so jih pri delu ovirale niuo-
ge objektivne težave, kot so junijska poplava,
reorganizacija sfrelstva, pomanjkanje orožja Itd.
Med letom je več strelskih drnžin pričele z
gradnjo strelišč, vsaj takšnih, da se lahko —
čeprav pod najtežjimi pogoji — izvajajo strel-
ske vnje in tekmovanja. Ker je vsaka gradnja
strelišča povezana z visokimi stroški. Je uspçh
prednic odvisen predvsem od finančnih sredstev.
Strelske družine so se obračale s prošnjami na
občine, okraje, gospodarske in politične organi-
zacije. V krajih, kjer so naletele na razumeva-
nje, so lahko strelišča tudi zgradile. Seveda,
povsod pa tega razumevanja žal ni bilo, ker še
vsi ne razumejo vloge in pomena strelske orga-
nizacije. Pri tem je tudi krivda samih strelcev,
ki so vse premalo propagirali in pisali o strel-
stva.
V zanimivi razpravi so se oglašali delegati iz
vseh strelskih družin 1er poročali o uspehih in
težavah.
Za bodoče delo je skupščina sprejela več skle-
pov, med drugimi: utrditi streUke družine, pri-
dchiti finančna sredstva, graditi strelišča, iz-
|>oljšati disciplino in varnost na streliščih, pri-
roiati tekmovanja, nabaviti orožje in ostalo,
dvigati strokovno znanje članstva itd. Na skup-
š'-ini je bil izvoljen nov 15-članski odbor na
čeln z narodnim herojem tovarišem podnoIkoT-
Bikom Ožbcltom. C. D.
Morsko dno proučujejo v Alpah
Кпало je, kakšne uspehe eo doeegli
pnnof. PiLccard in oba francoska ofipirja
Houot in Wulm pri raziskovanju mor-
skih globin, ko so ea potopili 3150 in
4050 m globoko. IVancoski biolog Mo-
nod je pri Dakar ju v Atlantskem oce-
anu dosegel morsko dno v globini 1400
metrov. Ta razburljiva pot v globino
je bila za oči in za čute nadvse raz-
burljiva. V skrivnostni temina voda je
znanstvenik videl svetleče se vodne ži^ j
vali, ki so se premutale okoli njega ka-
kor nekako premično zvezdnato nebo.
Monod je izjavil, da »je na svoje oči ;
videl čuda, kakršnih doslej še noben i
zoolog ni« I
Zanimive so ugotovitve o morskem ;
dnu, o katerem doslej ne vemo še kaj
prida. Dno ni ravno, marveč gničev- :
nato, valovito, razdrapano, xx)lno vot-
lin in lukenj. Tu se opazovanja {Kvtaip-
Ijačev približujejo opazovanjem geolo- :
gov, ki preiskujejo zemeljsko kopno ;
površino. Do nedavna še niso vedeli,;
kako je nastal dolomit, kamenina, s ka- ;
tero se ponašajo najlepši alpski predeli i
in ima ime po Dolomieuju, ime pa jej
določu Theodor de Saussure, bi-at glav- ]
nega pionirja v odkrivanju Alp. Dolo-;
mit je sestavljen iz kalcija in maigne-j
zija in nastaja s spremembami apnen-
častih usedlin na dnu 'tropskih morij, i
Magnezij se namreč nahaja v morski j
vodi in pKDvzroča spremembo apnenca- ;
stih usedlin. Ali torej še danes nastaja ;
dolomit? Morsko dno je, čeprav se še i
tako čudno sliši, najbolj pripravno raz- ^
iskovati v gorah, ker so bila apneniška I
gorovja nekoč morsko dno. Raziskova- i
vanja so se vršua v tirolskem pogorju i
Sonnwend, kjer se nahaja enak dolo-j
mit kalkor na Južnem Tirolskem. VI
Sonnwendu so raziskovali obalo nek- !
danjega Jurskega morja (Jura — morje) i
in ugotovili, da so se zaradi valov in j
odplakovanja pred 150 muijoni leti po- \
samezne skale iln kamni skotalüi v plit- vo morje, tu pa jiih je zajel proces cele '
vrste sprememb. Znanstveniki so iz fo- i
silov določui vrsto ugotovitev, posebno.
so važni izsledki ekologilje (raaiskova- '
nje življenjskih pogojev za rasilinstvo j
in živalstvo), ekologije najm.anjših bi-i
tij, ki jih preiskuje mikropaleotologija. '
Važni zato, ker se po njiih ugotavlja, 
V katerem razdobju jurske dobe so ži- :
veli. Praktična vrednost mikropaleon-j
tologije pride do izraza v industriji j
nafte, ker se pri poskusnih vrtinah poj
mikroživalih ugoitavlja starost plasti, ;
mimo katere vrtina gre. Ni namreč vse- '
eno, ali se vrtina ustavi pri geološld.:
plasti srednje ali zgornje jurske dobe.'
ko načno zemeljsko povi-šino drugod,]
morajo priti do plasti, kjer bo geolog
našel prav te in te forammifere. Ce jih
ni, pa čeprav je vrtina enako globoka
kakor prva, morda 2 km oddaljena, i)0-
menl, da je nafta globlje. Ta mikrome-
toda torej terja sodelovanje mnogih
strokovnjakov pri iskanju sedaj naj-
dragocenejše surovine. Sodelovanje raz-
Učnili strokovnjakov iskanje tudi po-
ceni.
Dolomit nastaja samo v toplih mor-
jih. Raziskovanja so tudi dokazala, da
je bil proces sedimentiranja izaedno
počasen. Gre za stotine mi'üjonov let.
Normalno dolomit nikoli ne nastaja na
površini ssdimentov. Magnezij se mora
t sedimentu najprej tgöstiti, se morset
vodi odtegniti. Sele nato se vrši meta,
somatosa, kakor se ta proces imenuje,^
L. 1897/98 je prof. David na Koralnera
otoku Funafuti-Atolla v Tihem Oceanu
vrtal v globino 334 m. V globini 220 ni
je našel sam dolomit. To naj bi govo^
rilo za to, da se dolomát v tej globini
morja tvori. Hipotezo je potrdüa šved-
ska ekspedicija z ladjo »Alibatro5;<, ki
je odkrUa velike komplekse sedûnea-
tov, še neurejenih. Z geofiizikalnimi me.^
todami so ugotovili, da so sedimenti de,
beli 200 do 300 m in da je to apnenec,
ki se spreminja v dolomit. Zdaj vemo^
da se dolomiitna kamenina v enakem
obsegu, kakor jo imam.o na Južnem Ti,
roLskem še vedno tvori fn to 200 d%
300 m globoko v morju. Cas, ki je za
dovršitev te spremembe potreben, se
računa na ca. 2 milijona let.
Na dnu morja, tam, kjer menimo^
da vlada popoln mir, se torej razvijajo
kemični pojavi največjega obsega.
Đehllcs
božo
nagrajenca
N« nekikmetijskiraz-
ftari blizu Londona
je vzS>ujal izredno po-
zornost ljudi nagra-
jen bik, katerega, ka-
kor kaže naša slika,
brm strahu gladi šti-
yüetna deklica.
DESETLETNICO NARODNE OSVOBODITVE BOMO
POČASTILI TUDI S TEM, DA PODVOJIMO ŠTEVILO
ČLANSTVA PREŠERNOVE DRUŽBE!
(Nadaljevanje s 6. .strani.)!
fz sedilo úmmñB
30-letni kmečki delavec Vodovnik
Viktor iz Letuša se izmika dajati pre-
živnino Ažraan Gabrijeii za nedoletne-
ga Ažmana Antona. Kazen 14 dni za-
pora.
34-letni Lovrenčič Ivan iz Zg. Laž pri
Ločah je v poletju 19S3 vzel iz držav-
nega gozda »Petelinjek« v Slov. Konji-
cah dva prostorninska. metra smreko-
vega lesa v vrednosti 10.945 dinai-jev.
Kazen 4 mesece zapora.
*
PetTičušič Ante iz 2alca se je neupra-
vičeno pečal s trgo\nno. V letu 1954 je
do meseca .septembra kupoval in z do-
bičkom predajal ročna ure, vžigalnike,
nalivna i>eresa in di^uge podobne stvari.
ZaL-adi Icaznivega dejanja nedovolje-
nega trgovanja in z ozLrom še na neko
neprestano kazen, je bü obsoje-n na
skupno kazen 8 mesecev zapora.
«
40-letni Hladin Albert, mesarski po-
močnik iz Celja je prišel 30. 9. 1954
okrog 21. ure v gostilno Svetel na Ma-
riborski cesti. F^ridružil se je Lazi&kd
Alojziji in sta oba sedela skupaj sama
pri mizi. Alojzija je zadremala in za-
spala. To priložnost je Hladin izrabu
talco, da je neopazno potegnu levo roko
speče proti sebi in ji odpel zapestno
uro ter jo spravu v žep. Tudi verižico
z vrata je odpel in spravil v žep. Tat-
vina pa mu ni uspela. Kazen 1 mesec
zapora. Sodišče je izreklo omiljeno ka-
zen, ker je pričakovati, da bo tudi ta
kazen dosegla svoj vzgojni namen.
»
25-letni traktorist Okorn Jože iz Gríá
je 6. jimija 1954 zvečer na cesti Žalec—
Griže vozU osebni avtomobil Gasilske-
ga društva Griže, ne da bi za vožnjo
z avtomobili imel potrebno usposob-
ljenost. Bil pa je tudi v vinjenem sta-
nju. Avtomobila ni obvladal in je z
niim zavozil v zaprto zapornico želez-
niškega prelaza in z avtomobUom ob-
stal na prelazu v trenutku, ko je tja
vozil vlak. Vlak je zadel v avtom.obil
in ga poškodoval. Obsojen je bü na 6
mesecev zapora pogojno za dobo dveh
let. Povrniti pa mora .stroške kazen-
skega postopka, Gaîiiilskmu društvu
Griže pa poravnati škodo na avtomo-
bilu v znesku 80.000 dinarjev ter že-
lezniško-transportnemu podjetje r
Ljubljani 5.538 dinarjev.
ОЋ-ј &ЧШ tn OGLASI
OleisdevMniO in turistično aruštvo
Celje
TAADÏCIONALNA
XXVIÎÏ.
MAŠKARADA
Pì^tsad toreik — Narodni плт
RAZPIS
Okrajni Ijadski odbor Celje — tajništvo za
prosveto in kaîtnro — razpisuje mesta predsva-
teljtv predvcjaške vzgoje za taborjenje kmečke
Kladine.-
Pogoji: Dovr.icna podoficirska šola ali dovrše-
• a «ola za rezervno oficirje pehote. Kandidat
иога biti moralno in politično neoporečen ter
popo.Snoraa í:(1.'rv.
PUča z dodatki po predpisih, brezplačna hrana,
«lelevma obleka za čas taborjenja.
Pritave z živ'jpnjepiscni in dokazili strokovne
kvalilikacije sprejema Okrajni ljudski edbov
Се1јг, ÍBJaistvo za prosveto in kuilaro.
ŽIVINOREJCI!
T Veterinarskem zavodu v Celju osemeujnjc-
Ш0 vsak dan dopoldne od 9. do 11. nre ia po-
poldne od ii. do iS. ure, ob nedeljah in praznikih
eb ÍÍ. ari.
Vsck dan, razen ob nedeljah in pratnikih,
csemcnjujemo: v osemcnjevalniei v Storah oij
ii. eri, v Ljubečni ob 11. uri, v Žalcu ob Í4. uri,
v sjfci^peiru ob 15. cri, na Grobijah cb 15,5в, na
Gouii'.skcm ob ii. ari, v Brasiuvčak ob li,30,
T Pùlzeli ob 17. uri.
T bolnišnici zavoda zdravii^^o ambulantno ob
delfeVRikih od 9. do 12. игс. Izven tega, t-«fa le
v itijcih priacrik.
Veterinarski zavcd Ceîjt
Lava 26, teleîon 23-55
PLANLNaE.0 DRUŠTVO CELJE
vabi svoje člane na redni letni občni zbor,
ki be dne S. februarja 19з5 ob 19,39 v vrtni
ávcrani hotela »Evropa«.
GOSPODINJSKO POMOČNICO
vajeno samostojnega kuiiiinja,
sprejme takoj tričlansika dru-
žina pfjd zelo ugO'dnimi pogoji.
Naslov v upravi tednika
1'RODAM 50 arov vinograda z vs;) opremo i*
novo stavbo blizu Šmarja. Poizvedbe pri: Dro-
fcnik Slavko, Šmarje pri Jeišah..
1'RODAM stavbno parcelo na Ostrožneni. Najlor
v upravi lista.
PflODAM več parcel v Celju, ugodiiik za .stav-
biiëe. Naslov v upravi lista.
PüODAM vinograd blizu postaje Lipoglav. —
Naslov v upravi lista.
PRODA.M 4-cevRÍ radio aparat »Telefunkenj. —
7vipan Karel, Smarjeta 16, p. Rimske Toplice.
PRODAM dobro ohranjen štedilnik >Triuinphc
lovski površnik (ätucer) za srednjo postavo,
slov v upravi lista.
PRODAM nov zimski poirSnik (iz prcdvojisega.
blaga). Vzamem v račun slanino. — Naslov v
Tipravi lista.
" )DAM sadovnjak (413 m*) v Savinjski dolini
t^lavni cesti med Polzelo in Šmartnim ob
.ki (.Podgora 43). Resne ponudbe poslati ua
iiiisiov: Kukovec, Krešicevo 29, Zag^reb.
klJPlM  majijäo dvostanovanjsko hi.šo v  Celjii
ali v bližini. Ponudbe na upravo lista.
''N'iAM enoeobno stanovanje s kuhinjo ia
'.iklinami v Mariboru za enako v Celju. —
ihtršek Milka, Maribor, Grajski trg 2.
/AilENJAM veliko sobo v centru za manjšo »
pritikiinami. Naslov v upravi lista.
ZAMJiNJAM lepo enosobno stanovanje v mf^sta
za  dvo-  a!i  trisobno  v  mestu ali  v bližini
mesta. Naslov v upravi lista.
Komfortno  dvosobno STANOVANJE  v Laškem
zamenjam  za enoaobnesa v Celju.  Naslov v
upravi lista.
Z.\MEN]AM   opremljeno  sobo  s  krasnim   raz-
gledom na Savinjo za prazno sobo v meatu.
Vprušati v upravi lista.
TRCiOVSKA   POMOČNICA,  zaposlena  v  Ljud-
skem magazinu v Celju, išče opremljeno sobo-
Gre tudi kot sostanovalka. Naslov v upravr
lista.
TRGOVSKO POMOČNICO sprejme trgovina
îKorotan<, Celje.
Uj-'OKOjENEC išče postrežaico, najraje upoko-
jenko, za skupno gospodinjstvo. — Naslov v
upravi lista.
RADIO CELJE
 SEM fotofilm z morja. — Vprà.^ati r
upravi lista.
PREKLICLiJEM izgubljeno osebno izkaznico ua:
ime Falnoea Ivan, Frankolovo.
OPOZARJAM tovarišico Poto'čuik Elzo z Ložnice
pri Celju, naj preneha z govoricami, ki se
r.auažajo na mojo osebo, sicer bom sodnijsko
postopal. — Dojene Andrej, Celje, Babiio 11.
10.CÜ0 DIN NAGRADE dobi, kdor izsledi klavir
znamke Princ Schüler Bösendorfer. Vprašati
v upravi listu.
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 29. тап. 19Î5 ob i?,'?« — Norman Krasna:
JOHN LJUBI MARY - zaključena predstava
zii krajevni odl)or sindikata železničarjev
Sobota. 29. jan. 1955 ob 20 — John van Drsiteat
GRLICE GLAS - izven
Neiiclja, Зв. jan. 1955 ob 15 — Norman Krasna:
JOHN LJUBI MARY — gostovanje v Sloven-
skih Konjicah
LJUDSKI ODER - CELJE
Nedelja, 3*. januarja ob 16 - DOBRI VOJAK
SVEJK — gostovanja v Zadrnžnem domu ne
Bftbnera.
Nl:DELjSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne Ж 1. 1955: ir. Cerin Jože, Celje. Cnukar-
јвт« 9.
KINO
KINO UNION, CELJE
Od 27. 1. do 1. 2. 1955: >GROF MONTE CRISTO*
— II. del — francoski film
Od 2. do 3. 2. 1955: .LJUBIMCA 17. NEW OHLE-
ANSA« — ameriški barvni film
Predstave dnevno ob t8. in 20. uri. ob nedeljak
ob 16.. 18. in 20. uri.
Dne 30. 1. 1955 ob 10. uri: matineja >SMOKTí,
«sneri.ski barvni filin
KINO DOM, CELJE
Od 23. 1. do 1. 2. 1955: >ZGODBA. NEK.E LJU-
BEZNI - francoski film
Predstave daevao ob 18,15 ía »,15, ab nedeljab
VALOVNA DOLŽINA 282 METRA
Nedelja, 79. januavja:
1е,*л   Napoved časa, poročilo
«,H   Zabavna glasba, veîcs objave
1»,29  Valčki in polke s kmečko harmo-
H,3« Kar ste želeli - to bomo zavrteli!
tl,M  Gospodarska poročila:
Tone Uršič: O čistilnih aapvavah
edpedniìi voda
Ksltuma kronika:
prof. A. Boltu: Lapidarij celjskega
швкеја
13.15  Iffraî bo tamburaški orkester
SKUD »France Prešeren« ii Celje
pr4 vodstvom Janka Hočevarja
И,5>   Zdravstveno predavanje:
dr. Stransova — O transleziji krvi
-   I. del
li,49  15 minat z zabavnimi orkestri
Í2,cl   Zaključfk oddaje
Pened»ljek, "4. јопиагја:
!8,И   Poročila in objave
18.15   Pisiuia gliisba
18,3« io 32,«3   Prenos iz LJabljaii«
Torek, i. februarja:
ISjte   Poročil« in objnve
18.15   Plesna ffUsba: Be-boo ritem
ie,5» io 22,И   Prenos iz Ljubljeae
Sred«, 2. febrearju:
tÄ.eg   Poročila in objave
18,1»  Kar ste želeli — to boMe »avrJcHl
18,3t do 22.e»   Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 3. febrnarja:
t^.*9   Poročila in objave
i8,15   Pisana (glasba
Î8,3# ár. -ПМ   Prenos iz LjnbljaB*
Petek, 4. febrnarja:
18,M   PreKlcd Celjskestt tednika '
18,1* do 22,89  Prenos iz Ljnbljaae
Sobota, 5. febrnarja:
tn.t*  Poročila in objave
1* <t   K«r «te y^lrVì — to bomo zavrtelil
18,30 dm 22,et   Ргспои iz Ljabljaae
/fMc Pi-stilke i:i reklame serejee«
vratar LO MO CelJ«, GregorčičeT* al. 5.
твак da«.