Vestnik. Imenovanje. Vladni svetnik v naučnem ministrstvu, g. dr. Anton Primožič, goriški rojak, je imenovan za deželnega šolskega nadzornika. Kje, tega ne pove razglas. Poročil se je v Polzeli tovariš Anton Nerat, učitelj v Šoštanju, z gdč. Farčnikovo, nadučiteljevo hčerko. Čestitamo! Iz krogov spodnještajerskega učiteljstva nam pišejo: Ali bi ne bilo umestno, da skliče predsednik celjskega okrajnega uČiteljskega društva predsednike, oziroma zastopnike vseh učiteljskih društev na Spodnjem Štajerskem na zaupno posvetovanje v Celje glede postopanja učiteljstva pri bodočih volitvah v peti kuriji? Učitelji nismo nobeni hlapci političnih strank, da bi z nami delali kakor svinja z mehom. Dovolj jasno smo povedali, da nočemo Korošca, ki je največji sovražnik zavednega učiteljstva in šolstva, in vkljub temu so ga zaupniki pri celjskem sliodu določili za kandidata. Dalje časa ne bodemo gledali mirno takega postopanja od strani volilnih mož spodnještajerskih. Tudi mi imamo nekaj vpliva na ljudstvo in bomo začeli s pozitivnim delom. Lepe besede so nam premalo. Če mislite preko nas voditi naše ljudstvo, se jako motitel Ali je res spodnještajersko politično življenje tako zavrženo, da si nobeden vplivnih mož-politikov ne upa spraviti voza v pravi tir? Ali res hima nobeden poguma, se upreti oktroiranju Korošca za kandidata? Možje, kje ste ? Nobeden zaveden spodnještajerski učitelj ne bo dal glasa Korošcu! Delali bodemo vsi proti njemu. To si zapomnite, voditelji naše politike! Zaupno posvetovanje, ki ga naj skliče predsednik celjskega učiteljskega društva, nam bo dalo pravec v tej zadevi, koga naj volimo, za koga naj delamo med narodom, eventualno ali se volitve ne udeležimo 1 ,,Slovenčeva" grožnja. Sobotni »Slovenec« sirovo napada tovariša Žirovnika, nadučitelja v Št. Vidu pri Ljubljani, ker je govoril na občnem zboru »Učiteljskega društva ljubljanske okolice« o učiteljskem delovanju izven šole. Pri tej priliki grozi »Slovenec«, da bo z učiteljstvom temeljito obračunal. Ta grožnja je toliko bolj strašna, ker »Slovenec« molči, kako misli izvršiti krvavo justifikacijo nad naprednim učiteljstvom. To se bo vsekakor moralo oborožiti s pasjimi biči, da se bo lahko branilo pred klerikalnimi rokovnjači! Na zaupnem shodu v Celju, kjer so se razgovarjali o kandidatih za izpraznjena poslanska mesta, se je izrekel v imenu štajerskega organizovanega učiteljstva tovariš nadučitelj Armin Gradišnik proti kandidaturi dr. Korošca, prononsiranega klerikalnega agitatorja, ki je sovražnik šolstva in učiteljstva. Seveda napada »Slovenec« tovariša Gradišnika. Ta list sploh nič drugega ne zna kakor samo gristi in natolcevati. Vkljub temu pa bo učiteljstvo delovalo proti Korošcu! Za ravnatelja meščanske šole v Krškem je imenoval dez. šol. svet dr. Tomaža Romiha, doslej učitelja na tem zavodu in župana v KrŠkem. Zaradi bolezni je na dopustu g. F. Vabič, nadučitelj na Runeču. Nadomestuje ga g. Robert Košar kot začasni vodja. Nesramnost ^SIovenčeva" je vsak dan večja, to najbrže zato, ker ga pišejo moralno popolnoma zanikarni ljudje. V soboto se je zagnal v učitelje-orglavce, pišoč o njih, da liberalni učitelji ne znajo kaj posebnega orglati in da škoda za cerkev ne bo velika, ako odpovedo orglanje. Proti liberalnim pevskim druŠtvom, ki jih hočejo pristaši deželnozborske napredne bande ustanoviti, veljaj načelo, da se naj povsod osnuje katoliško pevsko društvo! — Učiteljstvo je z orglarijo delalo cerkvi tlakoinuslugo, v plačilo ga sedaj sramoti glasilo Ijubljanskega škofa, ki so mu tolikrat v proslavo pele orgle, igrane od učiteljevih rok! Mačja godba je najboljše merilo klerikalne muzikališke izobraženosti. Kolika je ta pri klerikalnih učiteljih, bi bilo dobro vprašati predsednika »Slomškove zveze«. Tja se naj zateče »Slovenec« preden zopet začne sramotiti učiteljstvo! Informacije, ki jih dobi tam, bodo morda nekoliko ublažile njegovo prostaštvo in njegovo sirovost. Infamijo imenuje »Slovenec«, ker smo priporočali, naj voli učiteljstvo v odbor »Slov. Matice« tovariša nadučitelja Ivo Trošta, priznanega pisatelja. No, vzlic »Slovenčevim« sirovim psovkam si ne damo jemati pravice, da bi ne kandidirali tudi v bodoče v odbor »Slovenske Matice« članov svojega stanu. Za »Slovensko Matico« ima tudi učiteljstvo svojih zaslug — med 172 poverjeniki je 48 učiteljev, oziroma nadučiteljev — zato je čisto pravično, da ima tudi svoje zastopnike v njenem odboru. »Slovenčevo« zabavljanje nas nič ne moti, da bi ne iskali tam, kjer imamo dolžnosti, tudi svojih pravic! Meščanska šola v Postojni. V »Slovenskem Narodu« z dne 12. t. m. čitamo pod tem naslovom: »Deželni šolski svet je imel v zadnji seji imenovati ravnatelja novi meščanski šoli s trgovskim značajem, ki se ustanovi v Postojni. Za to mesto sta prišla v poštev dva kompetenta, učitelj v Ljubljani in predsednik »Zaveze«, g. Luka Jelenc, in učitelj na meščanski šoli v Krškem, g. Josip Brinar. Postojnski okrajni šolski svet je predlagal g. Jelenca na prvem mestu in g. Brinarja na drugem mestu. V dež. šol. svetu se je poudarjalo, da je g. Jelenc po starosti in službenih letih dosti starejši od g. Brinarja, dočim se je vlada sklicevala na neko ministrsko naredbo, glasom katere je za ravnatelje meščanskih šol imenovati le učitelje, ki so službovali na meščanski šoli, in je predlagala g. Brinarja. Imenovan je bil g. Brinar; za g. Jelenca so glasovali štirje člani dež. šol. sveta«. — K temu imenovanju prinaša isti list z dne 14. t. m. ta-le dopis iz Postojne: »Kakor strela iz jasnega neba nas je zadela novica o imenovanju ravnatelja naši meščanski šoli. Ne moremo ničesar očitati g. Brinarju, a odkrito povemo, da smo brez izjeme vsi naprednjaki — in Postojna je vsa napredna — zanesljivo pričakovali, da nam bo deželni šol. svet imenoval za to važno mesto tistega, ki smo ga predlagali, namreč gosp. učitelja Jelenca iz Ljabljane, ki je na glasu kot izvrsten in značajen učitelj ter uživa kot predsednik »Učiteljske zaveze« zaupanje vsega slovenskega učiteljstva. Neizmerno velike stroške bomo imeli z zgradbo in vzdržavanjam nove meščanske šole, zato bi moral deželni šolski svet vsaj toliko takta imeti, da bi nam bil imenoval ravnatelja, ki smo ga želeli in je bil od okrajnega šolskega sveta predlagan na prvem mestu. Čujemo, da je bil merodajen pri tem imenovanju klerikalni duh, ki veje v deželnem šolskem svetu, ne pa sposobnost in pa pravical Garantujemo pa deželnemu šolskemu svetu, da to krivično imenovanje ne bo ostalo brez zlih posledic!« — To objavljamo samo zato, da se razvidi, kako upoštevajo v Ijubljanski vladni palači voljo ljudstva. — Na isti zavod sta imenovana za suplenta tovariša Gorjup in Stritar, za kateheta pa kaplan Ažman. Javno knjtžnico in čitalnico v Ljubljani ustanove društva »Akademija«, »Prosveta« in »Sokol«. Tečaj za meščanske učitelje. Naučno ministrstvo je dovolilo, da se priredi v šolskem letu 1906/7 na ljubljanskem učiteljišču kurz za meščanske učitelje s temi-le predmeti : pedagogika (2 uri na teden), prirodoslovje (3 ure na teden), kemija (1 uro na teden), matematika (3 ure na teden), prirodopis (3 ure na teden), geometriško risanje (3 ure na teden), prosto risanje (3 ure na teden). Pouk se vrši celo šolsko leto 1906/7 ob navadnih šolskih dneh zvečer med 5. in 8. uro. Tega kurza se smejo obenem udeleževati slušatelji in slušateljice. Njih število je omejeno na 40. Za sprejem je potreben dokaz o učni usposobljenosti za obče ljudske šole ali vsaj z dobrim uspehom prebita zrelostna preizkušnja na kakem učiteljišču in pa nravna neomadeževanost. Prosilci, ki imajo usposobljenost za obče ljudske šole, imajo prednost. Oglase za sprejem je pošiljati do konca avgusta t. 1. ravnateljstvu c. kr. učiteljišča v Ljubljani. Ker se vrši ta kurz v večernih urah, se ga bo ljubljansko in ljubljanske okolice učiteljstvo lahko udeleževalo, ne da bi kaj trpela njihova dolžnost. Ako se pa hoče udeležiti kurza kdo iz drugih okrajev, si mora izprositi dopust in plačati suplenta in stroške za bivanje v Ljubljani iz svojega žepa.