cena 8 dinarjev glasilO SOCialiStiČne zveze delovnega Ijudstva titovo velenje. 11. novembra 1982 številka 45 (639)	* ___
Akcijske naloge SZDL
V vseh okoljih je treba spodbujati boljše in
odgovornejše delo
Predsedstvo občinske konferen-ce SZDL Veienje je na svoji zadnji seji, ki je bila 4. novembra, obravnavalo akcijske naloge SZDL pri izvajanju ukrepov druž-benoekonomske stabilizacije.
Ob£inslča konferenca SZDL Velenje je že pred dvema letoma in pol opredelila akcijske nalo-ge pri izvajanju ukrepov družbenoekonomske stabilizacije. Podrobne programe aktivnosti so izoblikovala tudi vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij. Ugotavljati je mogoče, da so smeri oziroma naloge prizadevanj za družbenoekonomsko stabilizacijo, opredeljene aprila 1980, še zmeraj aktualne. Zato poglavitnih usmeri-tev izpred dveh let in pol ni treba spreminjati.
V akcijskih usmeritvah za družbenoekonomsko stabilizacijo v občini Velenje, sprejela jih je ob-činska konferenca SZDL Velenje 16. aprila 1980, je bilo poudarje-no, da terja gospodarski položaj od vseh subjektivnih sil, da s sprejemom in izvajanjem različnih ukrepov in odločno akcijo storijo vse za izboljšanje položaja in odpravo težav. Aktivnost sleherne-ga dejavnika mora prispevati h| krepitvi samoupravnega položaja delavca v združenem delu kot tu-d\ h krepitvi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in skupnih dohodkovnih interesov v gospodarjenju in družbeni reprodukciji. Prizadevanja za družbenoekonomsko stabilizacijo naj bi bila osredotočena še posebej v boj za uresničitev ustavnih načel
v vsej gospodarski in družbeni praksi, omejitev vseh oblifc porabe, pri čemer naj bi vsi deli naše družbe nosili breme ekonom-ske stabilizacije, odločno krepitev položaja Jugoslavije v mednarodni blagovni menjavi, zlasti še s pove-čevanjem izvoza na konvertibilna tržišča in zmanjševanjem uvoza, ter v dosledno izvajanje politike, dogovorjene z republiško in občin-sko resolucijo, in to s krepitvijo osebne in kolektivne odgovornosti za izvajanje sprejetih stališč.
V akcijskem programu iz leta 1980 so bile navedene naloge v zvezi z delovnim časom, zmanjše-vanjem materialnih stroškov, nagrajevanjem oziroma delitvijo po delu, zaposlovanjem in kadrov-sko politiko, dopusti in bolniškim staležem, načrtovanjem in na-ložbeno politiko ter v zvezi z drugimi oblikami varčevanja tn gospodarjenja.
Zal pa občinska konferenca SZDL Velenje, kot so ugotovili razpravljalci na zadnji seji njene-ga predsedstva, ni podrobno opredelila posamezne naloge ter določila nosilce in roke za njihovo izvedbo. Dejstvo je, da beležimo tudi v Saleški dolini vrsto uspe-hov v prizadevanjih za družbenoe'-onomsko stabilizacijo, vendar pa prizadevanja — vse do-slej — še niso postala resnična sestavina zavesti in vsakodnevnega življenja skratka, niso še postala stalnica, ki bi usmerjala način dela in življenja vseh delovnih Ijudi in občanov občine Velenje.
(Dalje na 2. strani)
Titovo Velenje
Programske
V Saleški dolini bodo v mesecu novembru program-ske seje krajevnih konferenc SZDL. Programska seja ob-činske konference SZDL Ve-lenje pa bo 9. decembra.
0 pripravah na programske seie kraievnih kaaferenc SZDL in aktivnostih v zvezi z dopolnjevanjem razvojnih načrtov krajevnih skupnosti
seje SZDL
za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 bo pripravila ob-činska konferenca SZDL Ve-lcnje dva posveta. Prvi je bil včeraj popoldan v Šoštanju, drugi pa bo danes popoldne v Titovem Velenju; na posvete pa so povabili predsednike krajevnih konferenc SZDL in svetov krajevnih skupnosti iz Šaleške doline.
Tudi letos se bomo na Golteh smučali, saj že od septembra delavci poslovne enote RTC Golte opravljajo dela na žičniškem sistemu in na smučiščih. Čeprav jim je nagajalo tudi slabo vreme, dela že končujejo in napovedujejo, da bo to smučarsko središče nared za novo sezono že 29. novembra. Tako naj bi že prihodnji teden opravili tehnični pregled nihalke, sedežnice in vlečnice.
Komite za planiranje
0 izvajanju družbenega načrta
V torek je bila 3. seja občinske-ga komiteja za planiranje, go-spodarstvo in varstvo okolja. Čla-ni komiteja so obravnavali global-no oceno uresničevanja družbene-ga plana občine v letošnjem letu, oblikovali osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za prihodnje leto ter spregovorili o spremembah in dopolnitvah družbenega plana in temeljev družbenega plana skupščine občine v tertv; sred-njeročnem obdobju.
Pri obravnavi letošnjih devet-mesečnih rezultatov poslovanja so menili, da je gospodarska rast še vedno neugodna, posebno zaskr-
bljujoče pa je gibanje osebnih dohodkov in zaposlovanja.
Prav učinkovitejše gospodarje-nje, izvoz in uskladitev porabe pa naj bi bili ključni cilji družbeno-ekonomskega razvoja v prihod-njem letu, posameznim ekonom-skim kategorijam pa bo potrebno nameniti še posebno pozornost.
Posebno skrb bo potrebno nameniti tudi večjemu povezova-
nju med organizacijami združene-
ga dela, varčevanju z energijo, izobraževanju, raziskovanju in inovacijam ter proizvodnji hrane in boljši preskrbi.
Na seji so opozonli tudi na nerealno načrtovanje v delovnih
organizacijah, zaradi česar resolu-cijska predvidevanja pogosto niso bila pravilna.
Člani komiteja so obravnavali še poročilo o problematiki na področju SIS materialne proizvod-nje ter zahtevali točne podatke o delu in poslovanju delovne or-ganizacije Vekos.
Vspomin Veličkovi četi
V nedeljo dopoldne so predstavniki 2. grupe odre-dov, borci mozirske občine in pionirji obiskali Tolsti vrh. K spominskemu obeležju so položili venec in s tem poča-stili 40-letnico herojske borbe Veličkove čete s premočnimi sovražnimi silami.
Sob Velenje
Seje zborov
Prihodnjt teden se bodo sešli na seje delegati vseh teh zborov ve-lenjske občinske skupščine. Zbor združenega dela bo na seji v torek med drugim obravnaval poročilo o izvajanju družbenega plana
OZPM
občine Velenje za obdobje od ja-nuatja do septembra letos in po-ročilo o izvajanju načrta zaposlo-vanja v občini v tem letu. Poleg tega bodo delegati spregovorili še o problematiki varstva samo-upravnih pravic in družbene las-tnine, predlogu odloka o dopol-nitvi odloka o urbanističnem redu v občini, predlogu sklepa o upo-rabi sredstev solidarnosti v Slo-veniji za delno odpravo posledic naravnih nesreč itd. V torek bo zasedal tudi družbenopolitični zbor, delegati zbora krajevnih skupnosti pa se bodo sešli na sejo v sredo.
21. novembra vTitovem Veleniu
Kar znaš-to veljaš'
If
V domu kulture v Titovem Vele-nju bo v nedeljo 21. novembra javna radijska oddaja ,,Kar znaš — to veljaš". Vsak mesec jo pripravlja ekipa kulturnozabavne-ga programa Radia Ljubljana. Pri oi ganizaciji novembrske oddaje, ki jo Radio Ljubljana predvaja v ne-dcljski matineji ob 10.05 na prvem programu, sodeluje tudi Radio Tilovo Velenje.
Na javni radijski oddaji ,,Kar znaš — to veljaš" nastopajo amaicrski pevci, kantavtorji, humoristi, recitatorji, instrumen-talisii in skupine, starejši od 15 let. Nastopajoče izberejo na avdiciji, na prireditvi pa se vsak predstavi z eno točko. Pevce spremlja na oddaji ansambel, ki ga vodi Ivo Umek.
Zirija občinstva, ki jo organiza-torji izbiercjo med obiskovalci v dvorani, v vsaki oddaji izbrere zmagovalca. Nagrada zanj je nastop na finalni oddaji na koncu sezone, kjer je izbran amater leta.
Zraven zmavovalcev se za ta naziv v finalu polcuujejo še najboljši iz posameznih oddaj, skupaj okrog 20.
Avdicija z;i javno radijsko oddajo ,,Kar znaS — to veljaš" v Titovem Veicnju bo v torek, 16. novembra ob 15. uri v mali dvora-ni doma kulturc. Pevci naj prine-sejo na avdicijo posnetek pesmi, s katero bodo nastopili, pojejo pa naj v enem od jezikov jugoslovan-skih narodov in narodnosti.
konferenca
Pregled dela v preteklem man-datnem obdobju ter sprejem de-lovnega načrta za naslednje ob-dobje, bosta glavni točki dnevne-ga reda torkove letne konference občinske zveze prijateljev mladi-ne. Poleg tega bodo delegati raz-pravljali tudi o spremembah in dopolnitvah pravil zveze, izvolili novega predsednika sveta Zveze pioniijev in obravnavali še neka-tera druga vprašanja.
Smučarske hlače
v vseh sodobnih prodajalnah
Študentje velenjske občine so ;>re/šnji teden na svoji skupščini spregovorili o delu kluba v preteklih dveh letih. razrešili dosedanje vodstvo
in izvolili novo. Za predsednico Šaleškega štu-dentskega kluba so izbrali Sašo Piano. Več o tem poročamo na 5. strani.
Mladost v pesmi,
besedi in spretnosti
V domu družbenopolitič-nih organizacij na Konovem bo 20. novembra kviz Mladost v pesmi. besedi in spretnosti. Poleg ekip iz naše občine, se ga bodo udeležile tudi ekipe iz celjske garnizije.
Kviz je sestavljen iz treh delov. iVlIadi bodo pisali teste na temo Socializem in vojna. Pokazati bodo morali spre-tnosti pri razstavljanju orožja in sestavljanju šotorskih pla-ten. odgovarjali pa bodo tudi na različna vprašanja na te teme.
Na kvizu bodo tekmovale tudi kulturno umetniške sku-pine. Zmagovite ekipe se bodo udeležile regijskega tekmovanja, ki bo 11. de-cembra v Titovem Velenju.
Borci 2. grupe odredov
Prizadevanje za uresničitev gospodarske stabilizacije morajo postati stalnica, ki bo usmeijaia način dela in življenja vseh delovnih Ijudi in občanov
2. stran ★ fiaS CaS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje * 11. novembra 1982
Akciiske naloge SZDL pri izvajanju ukrepov družbenoekonomske stabilizacije
V vseh okoljih je treba spodbujati boljše in odgovornejše delo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Navedimo samo nekaj do-sežkov: Množična inventivna dejavnost, kot pomembna sestavi-na prizadevanj za izboljšanje or-ganizacije dela in proizvodnih procesov, se v združenem deln šaleSke doline vse bolj uveljavlja. Zmanjšala se je stopnja zaposlova-nja nove delovne sile, posebej 5e zaposlovanje delavcev na režijskih delih in nalogah; niso pa še izkori-ščene vse možnosti za iskanje no-tranjih rezerv tudi na področju za-poslovanja, povsod pa tudi še ni uveljavljeno načelo kar največje smotrnosti kadrovske politike. Naložbena „fronta" se je zožila, pri čemer pa je močno skrSfehje obsega vjaganj v gospodarstvu (ne upoštevaje pri tem energetski del REK Titovo Velenje) že zaskrb-liujoče. Pomembni uspehi so bili aoSeženi tudi v prizadevanjih za povečanje kmetijske proizvodnje, tudi kot posledica večje pri-pravljenosti za združevanje sred-stev. Oblikovanje skupnih progra-mov prednostnih nalog in združe-vanje sredstev temeljnih nosilcev "načrtovanja je še vse preveč omejeno na krajevne skupnosti, v manjši meri pa je uveljavljeno v združenem delu in samoupravnih interesnih skupnostih. Vse us-pešnejša so prizadevanja za zbira-nje odDadnih surovin itd.
Usmeritev za izvajanje ukrepov družbeno ekonomske stabilizacije, ki jih je pred poltretjim letom opredelila občinska konferenca SZDL Velenje, določila pa so jih tudi občinska vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij, po mnenju članov predsedstva OK SZDL, ni treba menjati. Potrebno jih je dopolniti in konkretizirati ter, razumljivo, določiti nosilce in roke za uresničitev posameznih na-log. Zlasti pa je treba z akcijskimi
nalogami SZDL pri izvajanju ukrepov družbenoekonomske sta-bilizacije v Saleški dolini, ki jih bo določila na bližnji programski seji občinska konferenca SZDL Vele-nje, konkretno opredeliti odgovor-nost SZDL in drugih dejavnikov za kar najbolj usklajeno in kar najbolj učinkovito uresničevanje sprejetih usmeritev. To nedvomno terjajo zaostrene družbeno ekonomske razmere.
Kljub temu, da v akcijskih usmeritvah za družbenoekonom-sko stabilizacijo v občini Velenje, sprejetih 16. aprila 1980, niso bile podrobno opredeljene posamezne naloge z določenimi roki in nosilci za njihovo izvedbo, pa bi vendarle kazalo ugotoviti, če neizpolnjeva-nju posameznih nalog niso botro-vali nepripravljenost, lagodnost oziroma celo oportunizem. To je potrebno tudi zavoljo tega, ker bo treba uveljaviti na vseh ravneh in v vseh okoljih kar najbolj odgovo-ren odnos ao uresničevanja nalog. Hkrati z napako oziroma slabostjo moramo ugotoviti tudi odgovor-nost, kar je osnovni predpogoj za učinkovito družbenopolitično aktivnost v vseh okoljih in na vseh ravneh.
Dopolnjeni program akcijskih nalog SZDL pri izvajanju ukrepov družbenoekonomske stabilizacije mora poseči, kot so poudarili razpravljalci na zadnji seji pred-sedstva OK SZDL, na vsa področja dela in življenja v Saleški dolini. V ospredju pa morajo biti resnično tiste naloge in aktivnosti, ki jih bo morala SZDL v prihodnje sproti preverjati, usklajevati in spodbujati. Pri občinski konferen-ci SZDL Velenje naj bi ustanovili koordinacijski odbor za stabiliza-cijo in varčevanje. Tem nalogam morajo v združenem delu nameniti
v prihodnje večjo pozornost poslo-vodni organi, samoupravna telesna in njihovi organi. V vseh okoljih je treba spodbujati racionalnejše in odgovornejše delo. Tudi v Saleški dolini mora čimprej začeti z delom občinske konference svetov potrošnikov. Znova je treba oživiti prostovoljno delo, kot ene od pomembnih oblik varčevanja, tako v krajevnih skupnostih kot v združenem delu. Okrepiti je treba prizadevanja za dopolnitev razvoj-nih načrtov za srednjeročno ob-dobje 1981 — 1985 ter čimprej začeti s sestavo usmeritev za razvoj v novem srednjeročnem obdobju 1986—1990. Skladno s potrebami in nalogami združenega dela bo treba začeti voditi bolj usmerjeno kadrovsko politiko; najsposobnej-še kadre in strokovnjake je treba usmerjati na področja, kjer bodo lahko največ prispevali za večjo ustvarjalnost in k boljšim gospo-darskim rezultatom. Pristopiti bi kazalo tudi k povezovanju knji-govodskih in računovodskih opra-vil manjših organizacij združenega dela, delovnih skupnosti, družbe-nih organizacij in društev, kar bi gotovo prispevalo svoj delež k uspešnosti varčevalnih in stabili-zacijskih prizadevanj. še bolj kot doslej bo treba v prihodnje spodbujati in povezovati razi-skovalno delo v Šaleški dolini ter okrepiti prizadevanja za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih ob delu. Cimprej bo treba pripraviti koncept razvoja gostinske, turistične in zdraviliške dejavnosti v občini Velenje, saj je zaradi neizoblikovanih tovrstnih1 razvojnih usmeritev vse več težav. Izoblikovati je nadalje treba sistem enotnega ugotavljanja socialnega položaja posameznih kategorij zaposlenih oziroma občanov kot osnove za sprejem ukrepov za zagotovitev socialne varnosti le-teh. Odločno pa je treba napove-dati tudi boj zaslužkarstvu posameznikov.
Naloge, ki so zapisane v predlogu dopolnjenega programa akcijskih nalog SZDL pri izvajanju ukrepov družbenoekonomske stabilizaciie, bo treba v prihodnjih dneh še raz-širiti in jih, kolikor je najbolj mogoče, tudi konkretizirati. S programom akcijskih nalog je tre-ba resnično seči na vsa področja življenja in dela v občini Velenje tako, da bodo postale nepogrešljivi sestavni del tudi občinske razvojne resolucije za leto 1983 oziroma sestavina vseh načrtov in akcij. Zato pa bo potrebno predlog programa akcijskih nalog SZDL dopolniti tudi z nekaterimi kon-kretnimi zadolžitvami, ki jih je na zadnji seji opredelil občinski ko-mite ZK Velenje. Pri tem mislimo še posebej na akcijo nujnega dopolnjevanja razvojnih načrtov za srednjeročno obdobje 1981—1985, pa na nujnost uveljavljanja dejanske delitve sredstev za osebne dohodke po de-lu oziroma rezultatih dela, kar mora spodbujati zlasti še občinski svet ZSS, in na potrebo po spre-menjenem obnašanju izvajalcev v samoupravnih interesnih skupno-stih, saj kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja ni mogoče pristajati na krčenje oziroma na nižjo raven posameznih storitev. Sproti pa bo treba v prihodnje nadzirati uresni-čevanje skupno dogovorjenih na-log oziroma usmeritev. V progra-mu akcijskih nalog SZDL pa je treba bolj poudariti tudi varčeva-nje s časom, kot je dejal eden od razpravljalcev na zadnji seji pred-sedstva OK SZDL Velenje.
Nosilci nalog bodo zdaj opredeli-li konkretne zadolžitve in roke za ures.ničitev posameznih nalog. Predlog akcijskih nalog SZDL pri izvajanju ukrepov družbenoeko-nomske stabilizacije pa bo predlo-žen v razpravo in sprejem delega-tom programske seje občinske konference SZDL Velenje, ki bo 9. decembra.
Marijan Lipovšek
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje
Skupna strokovna služba sisov
Na 41. seji, ki je bila 4. novem-bra, je predsedstvo občinske kon-ference SZDL Velenje potrdilo zaključke problemske konference o kulturni dejavnosti v občini Velenje, ki je med drugim zahtevala od vseh dejavnikov v obfrini, da se odgovorno vključuje-jo v preseganje in kar najbolj usklajeno reševanje posamezniii problemov. Predsedstvo OK SZDL Velenje je ob obravnavi zaključkov preoblemske konferen-ce sklenilo predlagati samoupra-vnim organom delovnih organiza-cij Kino Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik Velenje, da preuči-jo možnosti o združitvi obeh delo-vnih organizacij: o tej pobudi naj bi razpravljala tudi komite za družbeno dejavnost izvršnega sveta skupščine občine Velenje in svet za kulturo pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje.
Z NOVIM LETOM NOVA OR-GANIZIRANOST STROKO-VNIH SLUŽBSIS
O potrebi po novi, enotni orga-niziranosti strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti jc bilo v zadnjem času v Šaleški dolini več razprav. Trenutno sta organizirani strokovni službi za samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti in družbenih služb. Vendar pa vse strokovnc službe samoupravnih in-teresnih skupnosti za zdaj še niso vključene v skupne strokovne službe; s področja gospodarskih dcjavnosti so to strokovne službe temeljne vodne skupnosti, skupno-sti za varstvo pred požari in skupnosti za ptt promet, s področja družbenih dejavnosti pa strokovne službe občinske zdravst-vene skupnosti in občinske skupnosti za zaposlovanje.
Za novo organiziranost strok.o-vnih služb samoupravnih intere-snih skupnosti v Šaleški dolini je bilo več predlogov, vendar nobe-nega — zaradi raznoraznih razlo-gov — niso doslej v celoti uresniči-li. Občinski komite ZK Velenje je na zadnji seji zadolžil komuniste v samoupravnih interesnih skupno-stih in v strokovnih službah, da storijo vse potrebno, da začne skupna strokovna služba vseh samoupravnih interesnih skupnosti v občini Velenje z delom z novim letom 1983.
Predsedstvu občinske konferen-ce SZDL Velenje je bilo predlože-no le pisno stališče občinskega komiteja za družbene dejavnosti (manjkala so stališča in predlogi občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja), vendar pa nekateri variantni pre-dlogi niso bili v skladu s sklepi občinskega komiteja ZKS o obli-kovanju skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti (ne pa ločenih skupnih strokovnih služb gospodarskih dejavnosti, oziroma družbenih dejavnosti, kar je z nckaj izjemami že zdaj uvelja-vljeno!). Predsedstvo je po krajši razpravi sprejelo stališče o nujno-sti organiziranja enotne skupne strokovne službe za vse samoupra-vne interesne skupnosti v občini Velenje.
Noiscnega dvoma ni, da bo lah-ko nova, enotna skupna služba pripravljala kvalitetneiše Dredloee za delegatsko odločanje, nasploh pa zagotovila večjo kakovost gra-div za delegatsko odločanje, kar vse bo prav gotovo zagotovilo ve-čjo celovitost obravnavanja gradiv oziroma odločitev. Zato bo treba kar najhitrejše pripraviti osnove za enotno delovanje skupnih strokov-nih služb, v katerih bodo samo-upravne interesne skupnosti
opravljale informativna, admini-strativna in organizacijska opravi-la, knjigovodska opravila, pravna opravila in analitsko planska opra-vila. Se pravi, da bodo izvajalska dela izključena iz opravil skupne strokovne službe samoupravnih in-tcresnih skupnosti, katere pogla-vitna naloga bo zagotavljanje po-gojcv za kar najučinkovitejše delo deiegatskega sistema. V gradivu, ki bo predloženo v javno razpravo hkrati s prcdlogom za novo orga-niziranost skupnih služb samo-upravnih interesnih skupnosti, pa bo treba kar najbolj podrobno prcdstaviti prednosti nove organi-ziranosti, pa tudi morebitne po-manjkljivosti nove organiziranosti, če bodo ugotovljene.
Gotovo pa je tudi, da bo treba doseči v prihodnje kar največjeso-delovanje skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti z občinskimi upravni-mi organi in njihovimi službami, mcd drugim za zagotovitev sklad-nega in celovitega razvoja posa-meznih dejavnosti, s čimer bodo odpravili tudi zdajšnje predvajanje nekaterih nalog.
Skupna strokovna služba samo-upravnih interesnih skupnosti ob-čine Velenje pa mora začeti z de-lom z novim letom 1983 je pou-darilo tudi predsedstvo OK SZDL Velenje.
ZA NOVOLETNE PRIREDITVE IN OBDARITVE OTROK PO 115 DIN NA ZAPOSLENEGA
Odbor za novoletno praznovanje otrok pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje je pripravil pro-gram novoletnih prireditev in obdaritcv otrok. Kot že nekaj let naj bi bili ob novem letu 1983 vsi otroci udeleženi enake družbene pozornosti, denar za plačilo stro-
škov pa naj bi zagotovilo združeno delo Šaleške doline. Vsak otrok bo lahko obiskal dve kulturni priredi-tvi. Posamično bodo obdarjeni otroci, rojeni leta 1976, 1977, 1978 in 1979 ter učenci prvih štirih raz-rcdov osnovnih šol; glavno darilo bo knjiga s spominskim žigom dcdka Mraza. Učenci višjih razre-dov osnovnih šol pa bodo obdarje-ni s kolektivnim darilom, upora-bnim za pionirske interne dejavno-sti, vzgojnovarstvene zavode pa z igračami. Darila pa bodo dobili tudi otroci delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so zapo-sleni v občini Velenje. Stroški no-voletnih obdaritev bodo, po oceni odbora za novoletno praznovanje, znašali blizu 2,720.000 din. Pred-sedstvo OK SZDL je podprlo predlog, da bi združeno delo Sale-ške doline prispelo za kritje teh stroškov po 115 din na zaposlene-ga (lani je znašal ta prispevek 100 din).
DELEGATI OK SZDL V DRUŽ-BENIH SVF.TIH
Prcdsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na svoji 41. seji imenovalo delegate OK SZDL v družbene svete. V družbeni svet za družbenoekonomski razvoj ob-čine Velcnje jc bil imenovan An-drej Kržič, v družbeni svet za družbenopolitični sitem Kristian Hrastclj, v družbeni svet za uskla-jcvanje davčnc politike pri občin-ski upravi za družbene prihodke Drago Dolen in v družbeni svet za občrnski inšpektorat Rozika Hri-bar.
Koordinacijskemu odboru za ka-drovska vprašanja pa je predscd-Stvo OK SZDL jaročilo. da pri-pravi predloge možnifi katididatov za prcdsednike in sckretarje družbenih sredstev.
Predsedstvo OS ZSS Velenje
Prizadevno vključevanje vseh za premagovanje težav
Clani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje so na nedavni 4. seji glav-no pozornost namenili dejavnosti sindikatov pri uresničevanju usme-ritev 10. kongresa ZSS Slovenije in pri tem podrobno spregovorili o gospodarjenju v občini v devetih letošnjih mesecih, o ukrepih zveznega izvršnega sveta in spre-membah in dopolnitvah družbene-ga plana občine za obdobje 1981 — 1984.
Za gospodarjenje v tem obdobju je bilo značilno, da smo beležili nizko stopnjo rasti dohodka (11 %), celotni prihodek se je po-večal za 19 porabljena sredstva pa za 20 Znatno so večje tudi izgube (TES, RLV, TGO Gorenje, Gorenje Promet-Servis). V Gore-nju imajo težave z oskrbo z repro-dukcijskimi materiali in sestavnimi deli, zaradi česar že dalj časa izko-riščajo zmogljivost komaj 80 zadosti stimuliran pa še tudi ni iz-voz. Kljub temu pa več kot polovi-co proizvodov proda, na tuje, s či-mer pa ne dosegajo načrtovanega dohodka. Gorenje spada med naj-večje slovenske izvoznike in to ve-lja tudi za pokritje izvozs z uvo-zom (1,47). Znova so opozorili, da bo treba tudi na področju energe-tike storiti korak naprej, da bi se izognili, kot so poudarili, vsako-mesečnim stresom glede zagota-vljanja denarja za osebne dohodke in za obratovanje, kajti kot vemo, dosegajo rudarji in tudi v termo-elektrarnah nadplansko proizvo-dnjo, toda zaradi sistemsko nere-šenih vprašanj imajo nenehne težave z likvidnostjo. V izvoz se uspešno vključujejo tudi v drugih organizacijah, vendar pa je ude-ležba njihovega izvoza v celotnem prihodku še vedno prenizka.
Ob polletju so zbori občinske skupščine naložili vsem organizaci-jam oziroma temeljnim organiza-cijam združenega dela, ki so slabo poslovale, da sprejmejo ukrepe za odpravo motenj. Kot smo slišali na seji, so te organizacije sprejele ukrepe, seveda vsako v svojih možnostih in sposobnostih.
V sedanjem trenutku moramo posebno pozornost nameniti ne-davnim ukrepom zveznega izvršne-ga sveta, predvsem njihovemu di-scipliniranemu izvajanju, da bo-mo lahko čimprej ugotavljali nji-hovo pozitivnost, zlasti z vidika večje motiviranosti za boljše delo, za večji izvoz, stvarnejšo porabo itd. Ob tej realnosti je treba upo-števati tudi spremembe in dopolni-tve družbenega plana občine Vele-nje za obdobje 1981—1985. Clani predsedstva so sprejeli tudi stališča sveta za planiranje in ekonomsko politiko pri občinskem svetu v zve-zi z osnutkom sprememb in dopol-nitev družbenega plana. Poudarili so, da so delavci doslej premalo upoštevali sočasnost načrtovanja, nadalje da je treba konkretno opredeliti prestrukturiranje gospo-darstva (kdo, kaj), stopnjo rasti za občino kot celoto, ugotoviti njeno realnost, prav tako je treba kon-kretizirati izvozno dejavnost tako za občino kot celoto kot po ozdih, nadalje je treba podrobneje opre-deliti vlogo temeljne banke Vele-nje, da bo znano — na primer — na kakšna sredstva bo lahko upalo združeno delo. Menili so, da je treba v spremembah in dopolni-tvah družbenega plana opredeliti tudi sanacijo Koertinga in kakšen vpliv bo ta imela na tovarno go-spodinjske opreme ter na celotno družbenopolitično skupnost.
Ko so govorili o dosedanjem go-spodarskem položaju, so znova poudarili, da ta vsekakor ni lahek in da terja od vseh družbeflopoliti-čnih deiavnikov, enako tudi os-novnih organizacij sindikata, kar najbolj prizadevno vključevanje za premagovanje vseh težav.
Poudarili so, da so pred nami trajnejše tako imenovane strateške naioge, hkrati pa tudi cel splet kratkoročnih nalog. Med trajnejši-mi nalogami so omenili naslednje tri: nadaljnje prizadevanje, da bo-do delavci resnično razpolagali in odločali o dohodku, drugič, uve-ljavljanju načela o delitvi osebnih dohodkov po rezultatih dela in tretjič, borba za stabilizacijo med-sebojnih odnosov na temelju do-govarjanja in sporazumevanja, za zakonitost, uveljavljanje avtoritete samoupravljanja, samoupravnega nadzora in samoupravne delavske kontrole. To so poglavitne trajne naloge osnovnih organizacij zveze sindikata, hkrati pa bodo tudi ko-misije in odbori pri občinskem svetu določili vsak svoj sklop na-log, njihov prednostni vrtstni red. Vsa razmišljanja pa morajo biti usmerjena v to, da bi bili pri svo-jem delu resnično kar najbolj učinkoviti. Sicer pa bo občinski svet pripravil posvet za predsed-nike osnovnih organizacij sindika-ta, kjer bodo podrobno spregovo-rili o vseh ukrepih in tudi že oceni-li, kako so v posameznih okoljih pristopili k uresničevanju nalog, ki so jih sprejeli tudi delegati na julij-ski seji.
Poleg teh strateških nalog pa je pred osnovnimi organizacijami tu-di sklop kratkoročnih nalog, ki so seveda enako pomembne in jim bodo morali v vseh okoljih prav tako nameniti kar največjo pozor-nost. Tu gre za premagovanje te-kočih težav v gospodarjenju, os-novne organizacije morajo v vseh okoljih spodbuditi čim širšo razpravo o vseh težavah (izgube, doseganje ali nedoseganje izvoza, skladnost ali neskladnost porabe z dohodkom, boljšem ali slabšem gospodarjenju s sredstvi skupne porabe, ustvarjanje dohodka). Oceniti, kako poteka nagrajevanje po delu. Posebno pozornost je tre-ba nameniti stvarnemu načrtova-nju, obravnavi resolucije za leto 1983 in tudi preskrbi občanov z najnujnejšimi izdelki ter pravični porazdelitvi dobrin, kjer morajo v bodoče večjo vlogo odigrati sveti potrošnikov. Tudi nadaljnje pospeševanje racionalizatorstva je pomembna stalna naloga sindika-ta. Pri moralnem spodbujanju te dejavnosti, je bilo doslej že kar precej storjenega, še vedno pa v posameznih okoijih niso dovolj naredili glede njenega materialnega spodbuiania.
Na seji predsedstva so člani spre-govorili tudi o nadaljnji stano-vanjski in komundni graditvi, in menili, da je možno na tem podro-čju še veliko več storiti s prosto-voljnim delom. Ko so govorili o vprašanju oskrbe občanov, so po-sebej opozorili, da je nujna pravil-na obveščenost v sedanjem položa-ju z vsemi temi vprašanji, in da je treba podpirati takšne ukrepe, ki bodo delavce usmerjale v vlaganje vtrajnejše dobrine.
Na seji so poslušali tudi poročilo sveta za vprašanje delitve dohodka in osebnih dohodkov o uresničeva-nju družbenega dogovora družbe-ne usmeritve razporejanja dohod-ka v organizacijah združenega dela v občini v tem letu. Ugotovili so, da je še precej organizacij, kjer trenutno osebnih dohodkov še ni-majo usklajenih z rastjo dohodka, da pa je večina od njih sprejela ukrepe in d bodo to nalogo opra-vili do konca leta. Člani predsed-stva so odločno poudarili, da bo-do vztrajali na doslednem spošto-vanju družbenega dogovora, torej na poračunavanju, v nasprotnem primeru pa bodo zahtevali uvedbo družbenega varstva. V izjemnem položaju je le Gostinstvo, kjer so dohodki resnično nizki, zato naj bi jim dovolili določeno povišanje, čeprav ne dosegajo ustreznega do-hodka.
,,NAŠ CAS", glasilo Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-nje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa iz-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta-ne Vovk (odgovorni urednik).
Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Ti-tovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za in-dividualne naročnike je 360 di-narjev (za inozemstvo 720 dinar-
jev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de-
lovne skupnosti, družbenopolitič-ne organizacije, samoupravne in-teresne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vna-prej.
Ziro račun pri SDK, podružni-ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: CGP Večer, Ma-ribor.
Nenaročenih rokopisov in fo-tografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju se-kretariata za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
11. novembra 1982 * Titovo Velenje
ODTUINTAM
nas cas * stran 5
OKSZDLMozirje
Predvsem delo med Ijudmi
Konec prejšnjega tedna so se na seji zbrali Clani predsedstva ob£in-ske konference SZDL Mozirje. Najprej so obravnavali naloge in aktivnosti socialisti£ne zveze po 3. seji centralnega komiteja ZKJ in po seji republiške konference SZDL. V zvezi s tem so obravna-vali in sprejeli konkretno oprede-ijen program aktivnosti sociali-sti£ne zveze v mozirski ob£ini. Clani predsedstva so spregovorili o vseh najbolj pere£ih problemih, ki se pojavljajo po sprejetju zadnjih ukrepov in o številnih drugih vpra-šanjih.
Poudarili so, da mora sociali-stična zveza svoje delovanje podrediti življenjskim potrebam občanov in poskrbeti za to, da bo-do vse nepravilnosti takoj odpra-vljene, ali bolje preprečene. Vse družbeno-politi£ne organizacije se morajo pri svojem delovanju nasloniti na temeljno izhodišče — delo med ljudmi, forumsko delo pa omejiti na najnujnejše zadeve. Pogoj u£inkovitosti sprejetih uk-repov je hkratna in temeljita poli-tična ter samoupravna aktivnost.
Spregovorfli so tudi o nujnosti boljšega obveščanja delovnih ljudi in občanov, to obveš£anje pa mora l^iti objektivno. Dejstvo namreč je, so poudarili, da je v zadnjem £asu padlo zaupanje ljudi prav zaradi trdnih zagotovil preko sredstev javnega obveš£anja, saj so tem zagotovilom obi£ajno sledili nasprotujo£i ukrepi. Primer ''z ' gorivom je dovolj zgovoren. Ocenili so tudi akcijo glede novega delovnega časa. Dejstvo je, da so delovne organizacije podprle pobudo, temu pa ni ustrezno sledi-lo razreševanje vseh spremljajočih problemov, pri £emer so v ospred-ju neustrezni avtobusni prevozi. Velik problem je tudi pokrivanje razlik med odkupnimi in maloprodajnimi cenami mesa. V mozirski občini namre£ vira teh sredstev enostavno ni. Prora£un-ska poraba je zmanjšana, za pospeševanje kmetijstva pa so že zmanjšali prispevno stopnjo za stanovanjsko gospodarstvo.
V nadaljevanju seje so ocenili priprave na programske seje kraje-vnih organizacij socialistične zveze ter sprejeli podrobno opredeljen rokovnik z zadolžitvami.
Programske seje bodo v krajevnih skupnostih pripravili do konca te-ga meseca, programska seja občin-ske konference pa bo predvidoma 8. decembra letos.
Člani predsedstva so med dru-gim obravnavali tudi problematiko vra£anja zdomcev in se seznanili z ostalimi tekočimi zadevami. Dali so pobudo za ustanovitev sveta občine, pobudo republiške konfe-rence socialisti£ne zveze za ustano-vitev posebnega organa pri ob£in-ski konferenci, ki naj bi bil zadol-žen za vprašanja delovanja samo-stojnih obrtnikov pa so zavrnili. Sklenili so še, da bodo eno izmed desetih krajevnih skupnosti predlagali za podelitev priznanja zvezne konference socialisti£ne zveze v prihodnjem letu.
Na koncu so se seznanili s pote-kom volitev novih organov kraje-vnih skupnosti. S pripravami na te volitve so v mozirski ob£ini pri£eli takoj po kon£anih pomladanskih volitvah in so sedaj že prešli v zaklju£no obdobje. Doslej so zbo-re občanov in volitve organov kra-jevnih skupnosti opravili v sedmih krajevnih skupnostih, v Mozirju, Nazarjah in na Rečici pa bodo svojo nalogo uresni£ili v teh dneh. Dejstvo je, da so bili zbori ob£a-nov dobro obiskani, še posebej ta ugotovitev velja za manj razviti krajevni skupnosti Sol£ava in No-va Stifta.
''<^'Na zborih ob£anov so obravna-vali poro£ila o svojem delovaniu v preteklem štiriletnem obdobju, seznanili pa so se tudi z vsemi ostalimi problemi, s katerimi se vsakodnevno sre£ujejo v krajevnih skupnostih. Zborov so se udeležili tudi predstavniki ob£inske skupš£ine, njenega izvršnega sveta in družbeno-politi£nih organizacij, ki so krajane seznanili s trenutnimi gospodarskimi razmerami, pred-vsem pa z ukrepi, ki so jih v ob£ini sprejeli, da bi z njimi zagotovili boljše gospodarjenje. Pomembna je ugotovitev, da krajani razume-jo ukrepe in jih strpno sprejemajo, negodujejo pa zaradi številnih nepravilnosti in zaradi neodgovo-rnega obnašanja nekaterih služb in posameznikov. Jasno je, da nujno zahtevajo takojšnjo razrešitev vseh perečih problemov na tem področju.	J. P.
Razmerein naloge vobčini Mozirje
Opraviti moramo z besedičenjem
Nenehno slabšanje gospodarskih fazmer je terjalo nujne in znane ukrepe, katerih pomemben del je zlasti boljše delo in ve£ var£evanja povsod in na vseh ravneh. Besed o tem je bilo dovolj in to zahtevo moramo torej z vso odgovornostjo vtkati v naše vsakdanje delo in živ-ljenje. Tega se v celoti zavedajo tudi v mozirski ob£ini in se neneh-no ter povsod spopadajo s težava-mi.
Med najve£jimi problemi tega trenutka, z njim so se soočili tudi organi socialisti£ne zveze, je vsekakor enakomerna in pravična razdelitev osnovnih življenjskih dobrin med ob£ane. Izvršni svet je v zadnjem £asu nenehno spremljal dogajanje in sprejel vrsto ukrepov za normalno preskrbo, žal pa pozivi k var£evanju in razumnosti povzro£ajo prav nasprotno obna-šanje. Zal tudi potrošniški sveti ne delajo, morda so bili deležni premalo pomo£i za svojo uveljavitev, pa tudi trgovski delav-ci bi morali sami ve£ prispevati k reševanju teh ko£ljivih vprašanj.
Jasno je torej, da je treba preskrbo omejevati administra-tivno. Potrošniška mrzlica vseka-kor ni le vprašanje zavesti, je tudi posledica neuresničevanja dogovorjenega še zlasti na ob-£utljivem podro£ju preskrbe z osnovnimi življenjskimi potreb-š£inami. Poudariti vseeno velja, da je bila mozirska ob£ina, v primerjavi z večjimi kraji in mesti, kljub temu razmeroma dobro preskrbljena, £eprav seveda težav ni manjkalo in jih ne bo niti v prihodnje.
Tudi na bencinski šok niso bili dovolj pripravljeni in prav zato smo bili pri£a neprijetnim dogod-
kom in godrnjanju pri £emer mo-zirska ob£ina seveda ni izjema. V ob£ini se med drugim bojijo obnovljenega prekupčevanja z nafto, saj je pravica do nakupa dana stroju, ne pa doseženi proiz-vodnji in blagovnotržnim odno-som. Zelo oster je tudi problem ogrevanja stanovanj, zlasti družbenih in tistih, ki uporabljajo tekoča goriva. Stanovanjsko
Seja zborov skupščine komunalnih storitev
Vprašanja terjajo tudi odgovore
Preteklo sredo so se v prostorih občinske skupš£ine sešli na sejo delegati obeh zborov skupš£ine komunalnih storitev samoupravne komunalne skupnosti ob£ine Vele-nje. Po izvolitvi komisij za dejav-nost kolektivne komunalne rabe, za dejavnost vodovoda in kanali-zacije ter za toplovodno dejavnost, so delegati najve£ pozornosti na-jnenili obravnavi poročila o ure-sničitvi načrta SKISA do 31. 'okto-bra. Obravnavali so tudi predlog rebalansa načrta za leto 1982.
Na omenjeno gradivo, zlasti na uresničevanje načrta, so imeli dele-gati nekaj pikrih pripomb. Med drugim so poudarili, da se dolo£e-na, čeprav zelo nujna dela, prena-šajo v prihodnje leto. Primer je ureditev ceste v Ravnah, ki je bila
predvidena že za lansko leto, sedaj pa se znova prenaša v naslednje le-to. Razpravljalec je poudaril, da je potrebno nekaj časa za pridobitev najrazličnejše dokumentacije, ven-dar ne razume, zakaj se kljub temu tako dolgo zavla£uje. Tudi zato, ker se dela iz leta v leto nenehno dražijo in naro£niku obi£ajno zmanjka denarja.
Postavljeno je bilo tudi vpraša-nje, kako je z vzdrževanjem javnih otroških igriš£, pa tudi druga vprašanja so bila na vrsti. V razpravi je sodeloval tudi predsed-nik odbora za planiranje in eko-nomsko politiko pri samoupravni komunalni interesni skupnosti, ki je povedal, da je odbor zaprosil iz-vajalca komunalnih del, v tem pri-meru je to Vekos, za nekatera po-
ročila o trošenju sredstev, uresni-čevanje zastavljenega delovnega načrta in podobno. Do skupščine odbor teh poročil ni prejel. Vpra-šanje je tudi nadzora, saj je znano, da izvajalec zbira denar, sam izbi-ra dela in opravlja izračune o njih.
To je nekaj ugotovitev in vpra-šanj, ki jih je bilo slišati med ži-vahno razpravo. Nanje delegati upravičeno terjajo jasne odgovore, zato so se odločili, da bodo raz-pravo in pripombe o uresni£itvi načrta SKISA in predlog rebalansa podaljšali do 15. novembra. Prav tako so predlagali podaljšati obravnavo osnutka statuta ter sa moupravnega sporazuma o usta novitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti.
B. M.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
Delo preko polnega delovnega časa
Zaradi ugotovitev, da je v združenem delu še ogromno dela preko polnega delovnega časa (nadurno delo), naj opozorimo na dolofbe 81., 82. in 83. člena zakona o delovnih razmerjih, kjer je navedeno, kdaj lahko oprav(jamo delo preko polnega delovnega časa. Posebno pa je treba opozoriti na določbe 83. člena tega zakona, kjer je določeno, da delo preko polnega delovnega časa ne smemo uvesti, če ga je nsogoče opraviti z ustrezno smotmo organizacijo in delitvijo de!a, razporeditvgo de-lovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.
Delo preko polnega delovnega časa lahko traja samo toliko ča-sa, kolikor je nujno potrebno, največ pa 30 ur na mesec.
Po 16. točki 223. člena zakona o delovnih razmerjih pa se kaznnje organizacijo združenega dela od 5.000 do 50.000 dinarjev, če se uvede delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 83. členom zakona o delovnih razmcrjih.
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din pa se kaznuje tudi odgovoma oseba, ki stori prckr-šek o delu preko polnega delo-vnegačasa.
V praksi ugotavtjamo, da delo preko poinega delovnega časa ni
oprav|jeno zaradi tega, ker je bilo nujno potrebno, ampak za to, ker nekdo želi na ta način priti do večjega osebnega dohod-ka. Ob tem se tudi postavi vpra-šanje, koliko se utrudimo v toku 8-umega dela, da lahko brez te-žav in celo želimo delati nadure.
Torej lahko sklenemo: če bomo tako organizirali delo kot doioča 83. člen zakona o delo-vnih razmerjih in na delu res te-. meljito delalš, ne bo težnje po nadumem delu. Ob tem se tudi lahko vprašamo, zakaj smo se toliko borili za 8-umi delavnik, če se sedaj borimo za nadurno delo?
izgradnio bo treba nujno podrediti domačim toplotnim virom.
Sklepi in smernice zadnjih kongresov so podlaga za nadaljnje vedenje in delo, predvsem vseh družbeno-političnih organizacij.
Pri tem socialistična zveza seveda ni izjema in prav sedanji zbori občanov in prihodnje programske seje krajevnih organizacij so prva priložnost za spremenjeno in okrepljeno delo. Odve£nega besedi£enja, ponavljanja znanih sklepov in stališč ter forumskega dela je dovolj, potrebno bo boljše delo, var£evanje in zlasti delo med ljudmi.
Predsedstvo občinske konferen-ce SZDL Mozirje je na zadnji seji sprejelo naloge in aktivnosti, ki jih bo treba uresni£iti na podlagi 3. seje CK ZKJ in seje republiške konference. Predvsem morajo po-vsod in £imprej oblikovati skupš£i-ne in svete krajevnih skupnosti ter njihove organe. V btižnji prihod-nosti bodo pripravili seminarje za vodstva potrošniških in poravnal-nih svetov ter za £lane delegacij.
Pomembna naloga je sprememba delovanja socialistične zveze na podlagi ustanavljanja sekcij, vaških odborov in drugih oblik, ki naj poživijo krajevno samoupravo.
Nujna bo tehtna analiza delovanja delegatskega sistema in večja aktivnost ob£anov pri sprejemanju sprememb srednjero£nega razvoj-nega na£rta ter resolucije za prihodnje leto. Spodbuditi bo tre-ba družbeno akcijo var£evanja, prav tako nenehno spremljati pre-skrbo z živili in energijo ter sprot-no spremljati gibanje splošne in skupne porabe. Nalog je seveda še ve£ in jih bodo v organih socialisti£ne zveze še podrobneje izoblikovali ter opredelili, pri £e-mer ne bodo smeli zanemariti usklajenosti svojega delovanja.
J. P.
Izboljšati delo komisii
Nekaj utrinkov s študentske skupščine
Na redno letno skupščino so se prejšnji teden sešli štu-dentie Šaleškeea študentske-»a kluba. Čeprav je bilo va-bilo skopo, pa je bil cilj ven-darle jasen: ocenili naj bi delo v preteklem dvoletnem ob-dobju, izvolili novo vodstvo ter sprejeli smernice za v pri-hodnje.
V sejni dvorani skupščine občine Velenje se je bralo sto petnajst študentov iz mari-borskegain lj ubljanskega akti-va. Naši bodoćl intelektualci, najbrž tudi vodilni delavci in funkcionaiji pa so očitno do-kaj slabo razumeli šolske lek-cije iz samoupravljanja, saj so iz lastne seje skupščine nare-dili gostilniški debatni krožek, ki je tako rekoč brez vsakršnih pametnih sklepov, ob ugoto-vitvah o dokajšnji nezainte-resiranosti in nedejavnosti članov tega kluba, z zaskrbljujočim akademiz-mom zaključil svoje delo.
Premalo poleta, iskrivih misli, premalo družbene prisotnosti, kakor da ne živimo v istem svetu, kjer je nakopičenih še preveč te-žav, ki jih je potrebno razrešiti in ki bodo težili tudi ali pa celo predvsem mlado generacijo. Pa je bilo vse nekako po reku panem et circenses (kruha in zabave nam dajte), saj je bila glavna skrb na-menjena mladinskemu klubu in organizaciji študentske veselice.
r
To, da je mladinski klub resnično potreben, to bi sicer enkrat mo-ralo tudi v našem mestu postati nesporno dejstvo, saj je bilo glede tega že toliko iger in igric, zavajanj in nerazumljivih prelivanj sred-stev, ki so jih mladi zbirali celo z nekakšnim samoprispevkom. Vendar pa ta klub ni in ob tak-šnem delu, kot so ga zadnji dve leti pokazali naši študentje, gotovo
tudi ne more biti tista »šiba bož-ja«, ki bo izprašila vse dosedanje nedelavne slabosti. Takšen klubje lahko le v pomoč za boljše in lažje delo mladinski organizaciji, ne more pa biti opravičilo, kot so želeli nekateri med študenti do-kazati, za vse dosedanje pomanj-kljivosti in nezavzetost študent-skega kluba.
Tako mladinski klub, kot vese-lica pa sta povsem imaginarno vprašanje ne le za delovne Ijudi v naši občini, ampak tudi za naše študente, ob vseh drueih Droble-mih. ki jih bodo že jutri. če ne že danes. morali nositi na svojth ra-menih.
Na skupščini bi pač pričakovali vsaj besedo dve o šolanju, štu-dentskih domovih, štipendiranju, povezovanju z združenim delom, zaposlovanju, pa tudi o drugih vprašanjih, ki mimo mlade gene-racije, mimo študentov, nikoli in nikdar ne bi smeli iti nezapaženi in o katerih tudi na takšnem zboru ne bi izrekli svojega mnenja.
Dobro učenje je gotovo pogla-vitno, toda tudi družbenopolitič-nega dela ne bi smeli zanemariti. In refren, ki smo ga ves čas po-slušali na skupščini, da so nede-lavni, prav gotovo kaže predvsem na pomanjkanje izvirnih idej, ki bi jih združevale, saj še ni bilo mlade generacije, ki bi ne bila zvedava in razmišljujoča.
Manjša aktivnost študentov pa je gotovo tudi odraz zanemarlji-vega zanimanja naših družbeno-politični organizaciji za njihovo deio. Skoda, saj od naših študen-tov veliko pričakujemo, pa ni-mamo niti toliko časa, da bi jim večkrat prisluhnili, kaj šele sve-tovali. Tako nepripravljeni, pre-malo seznanjeni stopajo v zdru-ženo delo, kjer se jim zaradi tega preveliki ideali pogosto mukoma razblinijo. To pa prav gotovo krni tudi njthovo delovno uspešnost. Boljše sodelovanje v prthodnje torej ne bo odveč, bolj zavzete, bolje pripravljene študentske skupščine pa tudi ne. g Zakošek
Razvedrite se z nami na decembrskem vikendu v Lipici
11. in 12. decembra 1982
1.	dan - 11. 12.:
Odhod iz Titovega Velenja ob 6.10 uri. Potovanje z zelenim vlakom prek Ljubljane pa do Di-vače. Avtobusni prevoz do LIPICE, svetovno znane po izvrstni kobilarni belih „lipicancev". Zapeljali se bomo do hotela Maestoso, ki je dobil ime po slovitem lipicanskem žrebcu. V hotelu je pokrit bazen, savna, kegljišče, nočni bar, snack bar in prostorna restavracija, kjer nam bodo pripravili kosilo.
Popoldne si bomo ogledali kobilarno s programom dresure. čas do večerje bomo lahko izkori-stili za kopanje, kegljanje ali pa preprosto za počitek.
Po večerji pripravljamo zabavni program, posebna pozornost pa bo veljala vsem tistim izletni-kom, ki jih že dolgo poznamo kot naše „stalne" stranke. Obljubljamo pester in zanimiv pro-gram.
2.	dan - 12. 12.:
Po zajtrku se bomo odpeljali do Škocjanskih jam, bisera med podzemnimi jamami, ki so kljub velikemu številu obiskovalcev in slovesu ohranile svojo naravno lepoto. Po ogledu bo kosilo. Seveda ne bosta manjkala pršut in dobro kraško vino.
Popoldne nas bo zeleni vlak odpeljal proti domu. Prihod v Titovo Velenje v večernih urah.
CENA IZLETA:
IZ TITOVEGA VELENJA 1.730,00 S kuponom NAŠEGA ČASA 200,00 din CENEJE.
V ceno je vključeno: prevoz z zelenim vlakom na navedeni relaciji, avtobusni prevozi po pro-gramu, polni penzion v hotelu Maestoso, kosilo, ogled kobilarne s programom dresure, ogled Škocjanskih jam ter vodstvo in organizacija izleta.
Organizator si pridružuje pravico zvišanja cene izleta v primeru zvišanja cen prevoznih in gostin-skih storitev ali odpovedi izleta v primeru premajhnega števila prijavljenih (najmanj 70 oseb) oziroma višje sile.
Prijave in informacije v NAMI v Titovem Velenju, telefon 850-640 ali v TTG Celje na železniški postaji, telefon 23-448.
ŽELIMO VAM PRIJETEN IZLETI
KUPON ZA IZLET 11. in 12. DECEMBRA V LIPICO
Prijavljam se za izlet v Lipico 11. in 12. decembra 1982
Ime in priimek
Naslov

6. stran ★ fiaS CaS
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
Titovo Velenje * 11. novembra 1982
V množično inventivno dejavnost vključiti kar največ delavcev
Tovarna gospodinjske opreme Gorenie Titovo Velenie
Znova „Predlagaj nekaj koristnega"
Čeprav se tudi v Tovarni gospodinjske opreme Gore-nje Titovo Velenje iz leta v leto veča število inovacijskih predlogov, pa si prizadevajo, da bi inventivno dejavnost ražvili v množično gibanje, ki bi prispevalo k izboljšanju delovnih pogojev, odpravi ozkih grl v proizvodnji, zago-tovilo večji skupni prihodek in dohodek ter, ne nazadnje, zagotovilo tudi večjo konku-renčnost na zahtevnih zahod-noevropskih tržiščih.
Z namenom, da v množično inventivno dejavnost vključi-jo kar največ delavcev, so za-čeli na začetku leta 1982 z akcijo iskanja novih inovacij-skih rešitev, ki so jo poime-novali »Predlagaj nekaj ko-ristnega«. Prvi so se za takšno trimesečno akcijo odločili v tozdu Pralna tehnika. Za re-ševanje proizvodno tehnolo-ških problemov v tozdu in za
racionalizacijo proizvodnje
pralnih strojev so prejeli kar 48 inovacijskih predlogov.
Te dni pa sta delavska sveta tozdov Štedilniki in Kuhalni aparati razpisala akcijo za re-ševanje proizvodno tehnolo-ških problemov v tozdih in za racionalizacijo štedilnikov in drugih aparatov. Z akcijo, ki bo trajala do 31. januarja 1983, želijo spodbuditi vse, ki so voljni razmišljati in s svo-jimi izkušnjami prispevati k rešitvam razpisane proizvod-no-tehnološke problematike.
Gre zlasti še za predloge za izboljšanje težkih delovnih pogojev v surovinskem od-delku, montaži in emajlirnici, zmanjšanje porabe energije v emajlirnici, nadalje za zbira-nje in čiščenje ter ponovno uporabo odpadnih emajlov, pa za izboljšanje tehnologije v predpripravi pločevine za emajliranje z namenom, da se zmanjša onesnaževanje ozračja in okolja ter pri-hrani energija. Rešitve želijo tudi za zlaganje in sortiranje
prirezov odpadne pločevine na motornih škarjah, za opti-
malizacijo debeline pločevine itd. Izredno pomembno bodo tudi predlogi za racionaliza-cijo posameznih sklepov in delov kuhalnih aparatov, in to s konstrukcijskimi in tehno-loškimi izboljšavami. V pri-zadevanjih za zmanjšanje uvoza pa bodo še kako po-membni predlogi za zame-njavo uvoženih sestavnih de-lov z domačimi. Nasploh pa želijo z akcijo za reševanje proizvodno-tehnoloških pro-blemov ter racionalizacijo dvigniti kvaliteto izdelkov.
Tozda Štedilniki in Kuhal-ni aparati bosta nagradila vsak smiselni predlog z en-kratno nagrado od 500 do 1.000 din, predlogi, ki bodo realizirani v proizvodnji, pa bodo še posebej nagrajeni s posebnim nadomestilom v odvtsnosti od višine ustvarje-ne gospodarske koristi. V obeh tozdih računajo, da
bodo zaposleni prispevali
predloge tudi za rešitev dru-gih problemov.
Elektrokovinarska oprema
Še povečati izvoz
Sedanji gospodarski položaj nam narekuie, da si še bolj kot doslej prizadevamo povečati produktiv-nost, izboljšati likvidnost ter zmanjšati lastne stroške in da še povečamo dosedanji izvoz. Tega se večina delovnih organizacij močno zavcda. Zato ni naključje, da pov-sod tam kjer jim ni mar, kakšne gospodarske rezultate bodo dose-gli, dosledno uresničujejo stabili-zacijske programe. Rezultati teh prizadevanj so že vidni, natančnej-ši pa bodo brez dvoma ob izteku poslovnega leta.
Med delovne organizacije, ki si v neugodnih gospodarskih gibanjih prizadevajo izboljšati likvidnost, sodi tudi tisoč članski kolektiv Elektrokovinske opreme. V ome-njeni delovni organizaciji, ki ima po reorganizaciji pet tozdov in de-lovno skupnost, so že v spomla-danskih mesecih sprejeli ustrezne ukrepe in naloge. Vsi tozdi so v preteklih devetih mesecih sklenili poslovanje z minimalnim ostan-kom čistega dohodka, razen tozda Komerciala-promet, ki je devetme-sečno obdobje končal z negativ-nim rezultatom.
,,Kljub temu je cilj stabilizacij-skega programa za devet mesecev dosežen, saj se poslovni rezultat delovne organizacije v zadnjem četrtletju ni poslabšal," je dejal direktor EKO FRANC NOVAK. „Celotni prihodek in dohodek sta v primerjavi s prvim polletjem ostala enaka. Čeprav je poslovni rezultat, razen v tozdu Instalacije, slab, smo ga dosegli z napori in skupnimi poslovnimi, samouprav-nimi in političnimi prizadevanji velike večine delavcev naše delovne organizacije. Ta enotna odločenost /.a premagovanje težav, ki so se
pojavljale v proizvodnji, seje izra-zila predvsem v udarniškem delu delavcev tcmeljnih organizacij in v posiovnih in izvoznih uspehih, ki
Franc Novak: ,,Od izvoza dodat-nih pet miiijonov dinarjev"
sicer v absolutnih številkah ne po-menijo vsega, bolj je pomembna pot za katero smo se na tem po-dročju odločili. Poleg tega je v se-danjem trenutku najpomembnejše dejstvo, da so v izvoz vključene vse naše temeljne organizacije, praktično z vsemi programi.
Seveda nam problemov ne manj-ka. Največje so težave na področju preskrbe z reprodukcijskim mate-rialom, ne glede na izvoz. Neredna preskrba ruši tehnološki red, s tem pa izgubljamo tudi dohodek. Fi-nančna nedisciplina je pri nas do-segla takšno raven, da zakona o ?agotavljanju in zavarovanju plačil nihče ne spoštuje, ali ga ne more spoštovati. Zato se srečujemo z
nelikvidnostjo, ki nam zmanjšuje dohodck, saj so menične in eskon-tne obresti letos narasle kar za 400 odstotkov. Zaradi tega razloga je tozd Komerciala-promet v izgubi. Izigravanje predpisov o zamrznitvi cen jc na trgu splošen pojav. Me-tode so različne, dokazljive ali ne, posledica tega pa je stihijsko nara-Ščanje cen, zlasti reprodukcijskega materiala in s tem nekontroliran porast poslovnih stroškov.
Zato veliko, morda celo preveč, pričakujemo od ukrepov zveznega izvršnega sveta. Predvsem pa pri-čakujemo dolgoročno stabilizacijo finančnih ter kreditnih razmerij in lokov, odpravo strukturnih ne-skladij na podlagi dolgoročne in-vesticijske politike. Prav je, da smo dali dinarju realnejšo vred-nost. Če bodo učinki devalvacije veljali dalj časa, bo to vsekakor velika spodbuda za izvoz. V Elek-trokovinski opremi smo izračunali, da bo neposredni učinek zaradi izvoza do konca leta znašal dodat-nih pet milijonov dinarjev.
Globoko smo že zakorakali v zadnje četrtletje in s tem v borbo za doseganje letnega načrta. Naša osnovna naloga v tem trenutku je uresničitev stabilizacijskega pro-grama, ki je usmerjen v povečanje dohodka, izboljšanje likvidnosti, povečanje izvoza ter zmanjšanje poslovnih stroškov z varčevanjem in razvojem inovacijske dejavno-sti. Zavedamo se, da delo ne bo lahko. Odločeni smo, da se z vsem znanjem in združevanjem moči vsega kolektiva, odločno upremo vsem negativnim gospodarskim to-kovom in s tem prispevamo svoj delež k stabilizacijskim naporom naše domovine."	B. M.
SREČANJE ZIN0VA T0RJEMA
Nisem pričakoval tolikšnega zanimanja
Že pred selitvijo delovne or-ganizacije ESO iz tedanjih prostorov jašek Preloge na novo lokacijo, so v tozdu Elektroobrati razmišljali o novi opremi za preizkušanje elektromotorjev. Stara napra-va je bila že močno iztrošena, pa tudi premalo tehnično iz-polnjena. Zato se je Jožetu Ramšaku porodila misel, da bi bilo potrebno izdelati novo, predvsem sodobnejšo opremo. Skupaj še z dvema sodelavce-ma Francem Radejem in Lud-vikom Škrablom je izdelal na-pravo. s katero je postopek mnogo enostavnejši in kar je še posebej pomembno — varnej-še. Novost je tudi v tem, da je sedaj mogoče na enem pri-ključnem mestu opraviti meri-tev za več tokovnih in nape-tostnih območij, kar doslej ni bilo mogoče. Napravo, ki jo je izdelala omenjena skupina, uporabljajo že v velenjskem rudniku in rudniku Senovo. Za enako napravo je prišlo naro-čilo tudi iz Ibarskih rudnikov. Naprava je bila razstavljena tudina Zagrebškem velesejmu, prav zato je zanjo tolikšno za-
mmanle.
JOZE RAMŠAK, elektro-lehnik, je vodja obrata za iz-delavo in vzdrževanje elektro opreme. Na področju inovacij še ne deluje dolgo, zato mu je ta uspešni izdelek, za katerega je prejel tudi nagrado, toliko bolj dragocen. »Nisem pričakoval, da bo za to napravo tolikšno zanimanje. Seveda sem uspeha zelo vesel. To je tudi spodbuda za mojo nadaljnjo ustvarjal-nost na tem področju. Vnašem tozdu v primerjavi z ostalimi, precej zaostajamo po številu izboljšav in inovacij. Zato bomo morali na tem področju še veliko delati. To pa ne bo težko, kajti v naši delovni or-ganizaciji imajo do tega vpra-šanja veliko razumevanje. Do-bro dela komisija za inovacije, prav tako pa imamo organizi-rano množično inventivno de-javnost, kar pomeni, da je ta prisotna v slehernem delovnem okolju. In nenazadnje, sprejeli smo novi pravilnik, ki tudi spodbuja, da se delavci odlo-čajo za to gospodarsko potreb-no dejavnost. Mnogo je tudi manjših izboljšav, ki, žal, niso
Jože Ramšak
bile prijavljene kot inovacije, kljub temu pa so našemu go-spodarstvu prinesle dokajšnje prihranke. Vendar bi bilo prav, da bi avtor vsako izboljšavo prijavil, saj bi tako marsikatera znana ino vacija bila hkrati tudi pobuda za novo. Vsako leto sodelujemo tudi na jugoslo-vanski razstavi Rast YU na Reki, kjer se obenem tudi se-znanimo z dosežki na inova-cijskem področju,« je povedal Jože Ramšak.	B. M.
Spodbudno nagrajevanje
Med tistimi inovatoiji, ki se že dalj časa ukvarjajo z mno-žično inventivno dejavnostjo, je tudi Anton Škripač strojni ključavničar iz tozda Strojni obrati DO ESO. Zaposlil se je leta 1973, je vodja skupine, ki dela predvsem podporja za rudnik. Poprej je bil Anton Škripač zaposlen na vele-njskem rudniku lignita.
2e uvodoma smo zapisali, da se že dalj časa ukvarja z inovacijami in izboljšavami. Približno pred petimi leti je
pričel prizadevnejše delati na
tem področju. Slednji večji izdelek, zanj je prejel tudi nagrado, je naprava za ra-vnanje vodilnic, ki si jo je za-mislil in tudi skupaj z Ivanom Tajnikom in Milanom Čer-novškom izdelal. Do te koris-tne zamisli je prišlo, ker je bila večina vodilnic, ki jih potre-bujejo za izdelavo transpor-terjev, močno zvita. To pa je pomenilo tudi precej izmeta, že tako iskanega materiala. Poleg tega je bil dosedanji postopek ravnanja zelo zah-teven. pa tudi vseh vodilnic niso mogli poravnati.
»Doma sem narisal nekak načrt z nekaterimi podatki ter takega predložil inovacijski
komisiji,« pripoveduje Anton Škripač. »Vespostopekje bil v najkrajšem času opravljen, tako da smo lahko gristopili k praktični izdelavi. Ze v mese-
Anton Škripač
cu maju smo pričeli ravnati prve vodilnice, tudi tiste, kijih ob prejšnjem postopku ni bilo moč opraviti. Da je bila ta naprava zares potrebna, in da uspešno zamenjuje prejšnji postopek ravnanja, pove po-datek, da je sedanje ravnanje šestkrat hitrejše od prejšnjega.
Poleg tega je sedaj moč pora-vnati vse zvite vodilnice, z zamenjavo orodja pa ravnati tudi druge.«
Nedvomno je inovacija omenjene skupine za temelj-no organizacijo Strojni obrati precejšnje gospodarske kori-sti. Čeprav še ni izdelan pod-robnejši ekonomski izračun, pa lahko zanesljivo trdimo, da je ob sedanjem pomanjkanju in varčevanju repromateriala prihranek zares velik. V nada-ljevanju pogovora je Anton Škripač še dejal, da bo na področju inovacij še naprej delal, saj je organiziranost v delovni organizaciji Eso zgle-dno urejena, pa tudi nagraje-vanje je spodbudno. Žal paje še vedno premalo predlogov in pobud od strokovnih de-lavcev, ki že pri sami razpo-reditvi posameznih delovnih operacij za določen izdelek najlažje ugotovijo, kaj se bi dalo spremeniti oziroma iz-boljšati. Vse preveč se inova-cije »vrtijo« okoli praktičnega dela, meni Anton Skripač in nadaljuje, da si je potrebno na tem področju pridobiti nena-zadnje tudi zaupanje.
B. M.
Dinos Titovo Velenie
Počistimo arhive
Naša predelovalna indu-strija potrebuje vsak dan ogromne količine odpadnih surovin in kljub temu, da je bilo v zadnjih letih veliko na-rejenega zlasti na področju zbiranja odpadnega papiija, ga še vedno precejšnje količi-ne tudi uvažamo.
V obdobju stabilizacije po-svečamo tem vprašanjem mnogo več pozornosti in tudi delovna enota Dinosa v Tito-vem Velenju ima pomembne naloge. Za letošnje leto so si zastavili dokaj obsežen delo-vni program, ki ga, kot je po-vedala vodja te enote Vlasta Rahten, tudi zelo uspešno uresničujejo. V letošnjih de-vetih mesecih so na tej enoti zbrali več kot 3.600 ton raz-ličnih odpadnih surovin. Od tegaje bilo 554 ton odpadnega papirja, 2900 ton železa, ka-rosenj in ostale bele tehnike,
ostalo pa so bile barvne kovi-ne in razni repromateriali.
»Načrtovane naloge smo sicer uresničili,« pravi Vlasta Rahten, »vendar pa se zave-damo, da bi lahko naredili še veliko več. Izpopolniti bi mo-rali naš avtopark, saj bi že se-daj zelo nujno potrebovali vsaj še eno tovorno vozilo, ki pa ga bomo verjetno lahko kupili šele leta 1984. Povsem pa tudi nismo zadovolini z dejavnostjo delovnih organi-zacij pri zbiranju odpadnth surovin. Letos naj bi organi-zirali v vsei Sloveniji čiščenje arhivov, tako da bi ves arhiv-ski material, ki ga v delovnih organizacijah ne potrebujejo več in jim je v napoto, prepe-ljali na Dinos. To akcijo smo v Titovem Veleniu že oreanizi-rali, vendar se je odzvalo le šest delovnih organizacij. Zato jo bomo ponovno orga-
nizirali v sodelovanju z lzvr-šnim svetom, občinsko kon-ferenco SZDL in občinskim odborom Rdečega križa.«
Najuspešnejše je gotovo sodelovanje z osnovnimi šo-lami, ki so ga razvili že na za-vidljivo višino. Po osnovnih šolah organizirajo mesečne akcije, ki so zelo uspešne. Razredi tekmujejo med seboj, kdo bo zbral največ papiija. Dinos pa jih ob koncu leta tudi nagradi.
To sodelovanje z osnovni-mi šolami bodo poglabljali tudi v prihodnje, saj na ta način privajajo mlade tudi k varčevanju in jih navajajo, da je potrebno surovine, ki jih naša predelovalna industrija nujno potrebuje zbirati, ne pa jih zavreči.
M. Zakošek
11. novembra 1982 * Titovo Velenje
ODTUINTAM
nas cas ★ stran?
Na krilih Jata in Kolede v Ameriko
V sanjskem svetu Walta Disneya
Dober glas seže v deveto vas in celo v Ameriko. To bi lahko doda-li narodnemu pregovoru.
Saleška folklorna skupina je koledovala na Floridi v Walt Dis-neyevem svetu (W. Disney World) blizu Orlanda, bila je v gosteh pri rojakih v Clevelandu, se potepala po New Yorku in Washingtonu in zašla celo pod Niagarske slapove.
Listal sem po katalogu Kolede izdanem ob desetletnici: barvite noše, vrienje v kolu, visoki posko-ki, radostni in nasmejani obrazi. Nad 30 nastopov na leto doma, nad 300 mladih, ki so v teh de-setih letih plesali v tej vedri, radoživi in ustvarjalni druščini. Bi-li so v Italiji, Franciji, Belgiji, Spaniji, na Portugalskem in v Poljski.
Ugibali smo, kako je prav Kole-da dobila vabilo za pot v Ameriko. V Hejatt hotelu pri Orlandu, kjer smo domovali teden dni, sta Neva in Mile kaj kmalu odkrila franco-skega prijatelja. Brž so bili sredi pogovora ob bogatih spominih. Lahko bi rekli, da je tudi Florida dežela tisočerih jezer in jezerc, močvirij. Ravna je in rahlo vzva-lovljena. Združenim državam so jo Spanci prepustili leta 1819. Florida je turistični raj in obljubljena dežela mnogih Amerikancev. Disneyev svet pa je srčje turistične poslovnosti, prava tovarna domišljije in sanj, ki družuje preteklost s svetom prihodnosti. Pred desetimi leti so zabeležili že 130 milijonov obi-skovalcev iz stotih držav.
Bila je polnoč, ko smo se pri-peljali z orlandskega letališča v ho-tel Hyatt blizu Disnyevega sveta. Prijeten je bil počitek po skoraj deseturnem letu čez veliko lužo. Prvo jutro na Floridi je bilo son-čno in toplo. Sem mar v Maroku? Možje v dolgih belih haljah z arabskimi pokrivali so hodili nao-krog.
Na svečano otvoritev Epcot cen-tra (the Experimental profotype Community of Tomorrow) so povabili plesalce in godce iz 23 dežel, iz Amerike pa povrhu še zbobnali 450 mladih muzikantov iz
vseh petdesetih držav ZDA, iz vseh 144 univerz od Alabame do Wyoninga.
Po dnevu počitka smo kar ob zajtrku začeli vaje. Ameriška poklicna plesna skupina je zaplesa-la v navdušujočem ritmu in z njo so zaplesali vsi junaki Walta Disneya. Med njimi je bila moja znanka iz otroških Miki miška. Troštal sem se da tudi Kitajci, Maročani, Cehi, Korejci in drugi niso razumeli poz-dravnega govora tej tisočglavi folklorni druščini. Vsem pa so bili domači razigrani junaki Walta Disneya Andersena svinčnika in čopiča. V dvorano je planila otvoritvena pesem, kaj kmalu smo jo vsi zapeli: ,,Sidebysidetheflags are flying high ..." Vrata Disnye-vega sveta se ti odprejo za 16 dolar-jev. Okrog osrednjega jezera se spletajo „skoraj vsa čuda sveta", iz že skoraj minulega, pa onega, ki tipajo in negotovo pelje v prihod-nji čas. Ob obali so zgradbe Kana-da, Kitajske, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Mehike, Anglije in severne Amerike. Nad vsemi pa kraljuje okrogla zgradba, za katero se trdi, da bi kot balon lahko poletela v zrak. Ne bi štel opek, zanimivo pa je, da jo sestavlja 80.000 sončnih Celic. Kako smo plesali z objektivi okrog te bleščeče mojstrovine tehnike in gradbeni-štva kot pisana folklorna lavina smo se vračali mimo te lepotice k avtobusom. Cakal sem na barvite, plesoče afričane, da bi prišli pred objektiv z okroglo zgradbo v ozad-ju. Naš Joco, ki je s Titom pre-potoval pol sveta, s Koledo pa od Floride do Clevelanda, je pridno menjaval filme.
Pred mehiško stopničasto pira-mido so plesali in godli Mehikanci. Privabili so nas v notranjost pira-mide. V osprednjem prostoru so umetnine davne civilizacije — seve ponarejene. Mimo mehiške resta-vracije, kjer so gostom stregli v polmraku ob svečavi, smo šli na pot skozi pragozd. Posedli smo v čolnc, in že smo bili med starodav-nimi svetišči, prekritimi z ovijal-kami, tonečimi v močvarah. Ne-koliko omotični od vtisov smo na
Naše plese in pesmi so ponesli čez ocean
koncu potovanja skozi pragozd stopili še čez cesto pred točilno mizo prave mehiške Cantine de San Angel. Spoznali smo, da je la-ško pivo boljše, čeprav ga v Disne-yevem svetu in drugod v Ameriki ne točijo. Za čistočo Disneyevega sveta je bolje poskrbljeno kot je v navadi na naših avtobusnih in železniških postajah, parkih in igriščih. Povečini skrbe za ta sijaj črnci. Venomer krožijo naokrog v lovu za papirčki, oblečeni v nekak-šne legionarske uniforme.
Pred mehiško stopničasto pira-mido so plesali in godli Mehikanci. Privabili so nas v notranjost pira-mide. V osrednjem prostoru so umetnine davne civilizacije — seve ponarejene. Mimo mehiške re-stavracije, kjer so gostom stregli v polmraku ob svečavi, smo šli na pot skozi pragozd. Posedli smo v čolne, in že smo bili med starodav-nimi svetišči, prekritimi z ovijalka-mi, tonečimi v močvarah. Nekoli-ko omotični od vtisov smo na kon-cu potovanja skozi pragozd stopili še čez cesto pred točilno mizo pra-ve mehiške Cantine de San Angel. Spoznali smo, da je laško pivo boljše, čeprav ga v Disneyevem
svetu in drugod v Ameriki ne toči-jo. Za čistočo Disneyevega sveta je bolje poskrbljeno kot v navadi na naših avtobusnih in železniških po-stajah, parkih in igriščih. Povečini skrbe za ta sijaj črnci. Venomer krožijo naokrcg v lovu za papir-čki, oblečeni v nekakšne legionar-ske uniforme.
Gradiča strahov raje ne ome-njam, čeprav smo se zdrenjali tudi vanj. Privabili so nas kriki groze iz notranjščine. Pomislil sem, da bi bilo bolje, če bi poslopje namenili svetu lačnih in sitih, svetu bogatih in revnih.
Koleda je zaplesala na ploščadi ob jezeru. V ozadju, onstran jezer-ca, Eiffelov stolp, japonska sveti-šča, palače Benetk. Godci so godli, fantje so vriskali in brhki pari so se vrteli v živahnem plesu. Bilo je kot na gorenjski ohceti. Takrat sem spoznal rojaka Hribarja. Pri-povedoval mi je o stari domovini in povpraševal po njej. Mister Hri-bar je tistega dne plačal 16 dolar-jev za vstop v svet domišljije in sanj. Koledi pa je poklonil osem Kennedyevih spominskih dolarjev. Bil je tistega dne med svojimi ljud-mi, srečal se je z domovino.
Foto: Joco Znidaršič
V	soboto naj bi se Disneyev svet zavrtel v pisanem folklornem vrve-žu 23 dežel.
Florida, to venomer sončno deželo pa so tega dne prekrili tem-ni, zlovešči oblaki. Kot mokre ku-re smo se drenjali v nošah med mehiško piramido in kantino, ko sta Walt in Henry, naša ameriška spremljevalca prinesla polno na-ročje dežnikov. Henry plesni uči-telj jazza pa nam je zaplesal prav-cati ples v dežju, da bi nas razved-ril.
V	nedeljo, na otvoritveni dan, vreme ni več nagajalo. Po zvokih fanfar in po slovesni pesmi so folklorne skupine iz vseh dežel vzklikale po vrsti imena svojih domovin. Začeli so Afričani, na kraju pa smo koledniki iz Šaleške doline gromko zaklicali: Ju-goslavija! Zena W. Disneya je po govorih odprla Epcot center, proti nebu so švignile rakete, ob kraju slovesnosti sta čez prizorišče zahrumeli dve vojni letali. Trušč se je polegel, pisana množica se je razšla.
K. Kordeš (Dalje prihodnjič)
Po 7. srečanju malih vokalnih skupin
Resnejša programska prizadevanja
Letošnje je bilo ponovno v Tito-vem Velenju. Srečalo se je 12 sku-pin, dokaj različnih po številii čla-no\, zasedbi in po programskih usmeritvah.
Zasedba male vokalne skupine išče vzore v različnih načinih pev-skega izraza. Tako smo v petek, 22. oktobra v domu kulture poslu-šali: pristno fantovsko petje, družinsko petje, oktetovsko petje, petje vokalnih skupin domačih zabavnih ansamblov in zborovsko petje. Po tri pesmi, kolikor so jih skupine predstavile, so bile večino-ma zborovske. Od tod morda vča-sih nekoliko blede predstavitve zaradi skromnega zvoka. Se naj-bližje so bile malim vokalnim skupinam tiste zborovske skladbe, ki so pisane za solista s spremlja-vo; in takih pesmi je bilo kar pre-cej.
Po zasedbah so bile skupine od kvartetov do septeta, ena skupina je imela tudi harmonikaša.
Predstavili so se:
Vokalni kvartet iz Frama (J. Cehtl) z naravno postavljenimi glasovi in posrečeno izbranim pro-gramom.
Vokalni septet „Rožmarin" iz Nadgorice (J. Nastran), z oktetov-skim načinom petja in z nekoliko stereotipno izbranim programom ljudskih pesmi.
Kvartet „Veseli Drenovci" iz Rečlce ob Savinji (vodja harmoni-kaš D. Atelšek), z izvirnim (še ne nalezenim) zvokom domačih za-bavnih ansamblov. Skupina je prijetno presenetila, čeprav je bil vokalni delež vseskozi v drugem planu.
Kvartet „Družina Breznik" Iz Pameč z domiselno izbranim programom vedrih pesmi in z ubranim zvokom družinskega pet-ja.
Vokalnl kvartet „Zora" Iz Kleč
(M. Dečman), z nekoliko manj zli-tim zvokom in gotovo prezahtevno eno skladbo (Fala).
Vokalni kvintet „Flamingo" iz Titovega Velenja (C. Zdovc) z zelo
upetimi glasovi in prijetnim ok-tetovskim zvokom. Program je bil tehtno zasnovan. Ansambel je po-kazal velik napredek in ima vse večje amljicije.
Moški kvintet Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Maribora (S. Colarič) z lepim, mehkim izenačenim zvokom in preciznim ritmičnim petjem.
Ženski kvartet „Kežar" iz Šentvida v Podjuni, z enako barvo pevk in ubranim zvokom. Predsta-vile so se s kar dvema prvima izvedbama skladb.
Kvartet „Frankolovčani" (T. Gregorc), z oktetovskim nači-nom petja in s kar preveč umirje-nim programom iz zborovske lite-rature. Kvartetu bi koristila pro-gramska osvežitev.
Dekliški sekstet iz Bukovice (F. Potočnik) — z zborovskim nači-nom petja in zelo ubranim zvo-kom. Sekstet bi se lahko lotil tudi literature drugih skladateljev za tak sestav.
Kvintet „Poljana" is Prevalj (A. Krajnc), z nekoliko neizenačenimi glasovi med tenorji in basi.
Kvintet bratov Zupan iz Tržiča (D. Zupan), s pestrim programom, a žal prezahtevnejšo pesmijo (E1 Grillo). Glasovi pevcev niso bili najboij izenačeni.
Letošnje srečanje je torej izzve-nelo: v vseh letih se je zvrstilo 34 malih vokalnih skupin. Radio Titovo Velenje, ki mu gre vsa poh-vala za organizacijo že petih sre-čanj, je trem „najbolj zvestim" udeležencem podelil priznanje toz-da Veleprodaja ERA za sodelova-nje na vseh sedmih srečanjih.
Nekaterih odličnih skupin letos žal iz tehtnih razlogov ni bilo. Si-cer so letošnji udeleženci, razen, dveh skupin, pokazali resnejša programska prizadevanja. kar ve-Ija samo pozdraviti. Voditelj kon-certa je bil Marjan Kralj. Vsi pa upamo, da bomo na programu Radia Ljubljana kmalu lahko po-slušali posnetke s 7. srečanja malih vokalnih skupin Slovenije.
Mitja Gobec
Predstavljamo vam
Kvartet „Veseli Drenovci"
Na letošnjem 7. srečanju malih vokalnih skupin Slove-nije so prvič nastopili tudi člani moškega vokalnega kvarteta »Veseli Drenovci« z Rečice ob Savinji. Tudi tem pevcem so zbrali v domu kulture bučno zaploskali. Od drugih nastopajočih so se ne-koliko razlikovali. Pevce je med petjem spremljal še har-monikar Darko Atelšek in takšna »mešana« izvedba je bila gledalcem v dvorani še posebej všeč.
Darko Atelšek je tudi vodja kvarteta, v njem pa pojejo Jože Orešnik, Franc Podle-snik, Alojz Blekač in Ivan Se-nica. Od kod ime »Veseli Drenovci»? Povedali so, da je na njihovem območju veliko drena.
Pevci z Rečice ob Savinji so
na velenjskem srečanju na-stopili prvič, kot smo žr /;ipi-sali. sicer pa razveseljujejo ljubitelje lepe narodne pcsmi že od leta 1974. Vseskozi de-lujejo in nastopajo skupno z instrumentalnim kvintetom, ki se prav tako imenuje »Ve-seli Drenovci«.
Doslej so posneli že dve veliki plošči. nastopili so na
koncertu iz naših kraiev. Sa-mostojne koncerte so ime-li skoraj že po vsej Slove-niji, peli in igrali pa so seveda tudi na mnogih prireditvah v Gornji Savinjski dolini.
Vsi so člani pevskega zbora pri prosvetnem društvu Franc Kok na Rečici ob Sa-vinji. Prepevajo lastne in na-rodne pesmi.
Delo v Savinjskem
gaju
Mladinke in mladinci v Rrajevni skupnosti Mozirje so v soboto dopoldne pripravili projitovoljno delovno akcijo v Savinjs.Rem gaju in s tem prispevali svoj delež k pravočasnemu zaključku' potrebnih
ANKETA
jesenskih opravil. Zvečer ob 18. uri so se mladi zbrali na sestanku osnovne organizacije ZSMS Mozirje, namen sestanka pa je bila oživitev dela njihove organizacije.
November je mesec boja proti alkoholizmu. Zato ni naključje, da bomo prav temu družbenemu zlu namenili v tem mesecu neko-liko več pozornosti, kot sicer. Zavedati se namreč moramo. da se je alkoholizem razširil že do takšne mere. da se velja resno zamisliti. Nič koliko je zaradi tega socialnih in drugih težav, ki jih ni tako enostavno rešiti, saj je to zahtevnejše in dolgotrajnejše. Čeprav naša družba skrbi za zdravljenje alkoholikov. pa kljub temu ne beležimo bistvenega zmanjšanja le teh. Vse premalo je še preventivnega dela. In kaj o tem menijo naši anketiranci?
Gradimir Sto-jilkovič; usluž-benec: »Sem proti alkoholu. Sam ga ne uži-vam in žal bi n&n mi bilo za de-nar. če bi ga porabil zanj. Polegtega paje uživanje prekomerno alkohola tudi zdravju škodljivo. Družba posveča alkoholizmu veliko skrbi. žal pa naredijo alkoholiki sami premalo za svoje lastno zdravje. Premalo je tudi opozoril na javnih mestih. ki bi opozarjali na škodljivost in kakšno zlo je za našo družbo.«
Greta Gerlanc; gostinska de-lavka: »Alko-JV holikov pri nas 7 Tk ni malo. Kljub uspešnemu zdravljenju, ki mu naša druž-ba posveča ve-liko pozornosti, je še vse preveč povratnikov. Po-znam kar nekaj takih primerov, ki zagotovo niso osamljeni. Alko-holizem ne narašča, vendar se tudi vidno zmanjšuje ne. Najtež-je je takrat. ko vinjena oseba zahteva pijačo, pa mu je ne smemo dati. Zato nas najprej ozmerja z vsemi mogočimi bese-dami, na kar nam že grozi.«
Jernej Kosmač; strojni inženir
»Potrebno bi bilo skrajšati odpiralni čas gostinskih lo-kalov, zlati do-poldan. Prav v
tem času smo
priča, kako se nekateri prekomerno nacejajo z raznimi alkoholnimi pijačami. Tudi v združenem delu imajo z alkoholiki nemalc težav, zato bi morali temu vprašanju posvetiti več skrbi. Zlasti bi morali po zdravljenju svojih delavcev alko-holikov spremljati njihovo reha-bilitacijo in jih ne prepustiti milosti in nemilosti. Žal je tudi med mladimi nekaj takih, ki segajo po alkoholu. Nimajo se kje sestajati. Preostane jim tako le gostinski prostor, kjer pa je tudi za mlade alkohol najbolj vabljiv.«
Špela Krajšek; dijakinja: »Za
vsako družbo je alkoholizem negativni po-jav, tako tudi za našo. Zlasti mladi se mora-mo zavedati, da pijančeva-nje ne pelje nikamor. O tem vprašanju se pogovarjamo tudi v šoli, prepričana pa sem, da med mladimi ni alkoholikov, ali pajih je zelo zelo malo. Več bi moralo biti opozoril kako je alkohol zdravju škodljiv zlasti za mlade-ga človeka. Gostinci pa bi morali dosledneje upoštevati odlok o prepovedi točenja alkohola mla-doletnikom in vinjenim ose-bam.«
Štefka Knap; trgovka: »Po
eni strani odpi-ramo nove gos-tinske lokale ter možnosti pi-jančevanja, po drugi strani pa iščemo vse možnosti, kako Nič pa nismo storili, da bi ta ali oni lokal spremenili v mlečno kavarno. Več je alkoholikov med srednjo, manj pa med mlado generacijo. Tudi zdravljenju bi morali po-svetiti več pozornosti zlasti v združenem delu, kjer je zaradi nekaterih alkoholikov nemalo-krat moteno tudi delo.«
B. Mugerle
bi to preprečili
8. stran ★ nSS C8S
ZANIMIVOSTJ, FELJTON
Titovo Velenje * 11. novembra 1982
Radovan Timotijević
25
Desant na Drvar ali skok v prazno
Toda v vojaških skladiščih 2. oklepne armade ni bilo takih aparatov, kakršne so hoteli nemški strokovnjaki, zato so zahtevali, naj jim to opremo z letali dostavijo iz NemČiie.
Toda tovariš Tito in člani Vr-hovnega štaba niso uporabljali med svojim bivanjem v votlini nobenih dihalnih aparatov. Nemci so menili, da je bil sedež Vrhovnega štaba nekje v notra-njosti votline.
ZADNJI OBROČ »KONJE-VEGA SKOKA«
Nemška obveščevalna služba tudi 30. in 31. maja ni mogla ugotoviti. po kateri poti in kam je odšel Vrhovni štab. Obvešče-valni oficirji so bili v prvih boj-nih vrstah z namenom, da bi lahko obvestili svoje koman-dante, v katere smeri bi bilo treba poslati hitre motorizirane enote.
Kolona Vrhovnega štaba je nadaljevala pot od Poljic proti jugu k vasi Preodac, ustavila pa se je v gozdu nad vasjo in tam počivala. Na tej potije Vrhovni štab šel skozi mnoge vasi in na-selja, njihovi prebivalci pa so videli tako kolono kot tovariša Tita. Toda skrivnosti so zadržali zase in je niso izdali sovražniku.
Nemci so se skušali orientirati in so 31. maja zvečer pregrupi-rali svoje bojne skupine ter kre-nili na jug proti Šatoru. S severa so prihajale enote 7. SS-divizije »Prinz Eugen«, iz smeri Gla-moča z juga pa izvidniški bata-ljon 369. divizije z namenom, da bi zaprli poti od Mliništa do Glamoča. Prvi polk divizije »Brandenburg« in 105. SS-izvi-dniški bataljon sta prihajala z zahoda in prodirala proti Tiče-vemu. Tam so nameravali naj" jjrej uničiti štab 8. korpusa NOVJ, nato pa nadaljevati pot proti vasi Rore ob poti med Po-ljicami in Glamočem.
Slo je za nov obroč, ki so ga skušali Rendulic in njegovi ge-nerali hitro skleniti, Hitlerjevo vrhovno poveljstvo pa je skrbno spremljalo in usmerjalo zadnjo akcijo »konieveea skoka«.
Medtem je tovariš Tito pravo-časno spoznal sovražnikovo na-kano in zato so se 31. maja zvečer umaknili s planine Šator. Na-potili so se proti Agića vrelcem tn naprej na gozdnato področje, ki se imenuje Crna gora. Vrhovni štabsejenameraval naslednjega dne, 1. junija. prebiti čez cesto Miliništa — Glamoč proti Ku-preškemu polju. Medtem pa so esesovci iz divizije »Prinz Eu-gen« zasedli tudi cesto. Njihovi položaji sO bili na zahodni strani
ceste po taktično najustreznejših planinskih vrhovih.
Ko je kolona Vrhovnega štaba prispela v rajon Bjeljevine in Obršine, je prišlo do ogorčenega spopada. Tu je bil 13. ŠS-polk, jx>leg tega pa še komandosi druge posebne preganjalne enote. Vsaka kolona Vrhovnega štaba je sprejela boj in se takoj poskušala prebiti. Nemci so se ogorčeno branili in jo skušali zadržati hkrati s tem pa so iz smeri Glamoča prihajale druge nemške enote.
V Mlinište so Nemci pripeljali tanke in močno artilerijo, s ka-tero so streljali vzdolž poti, kjer sta bili 1. proletarska brigada in proletarska brigada »Rade Končar«. Vrhovnemu štabu se v prvem poskusu ni uspelo prebiti in zato se je moral umakniti proti Poljicam.
jBOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT
Prva proletarska brigada je pričakala 26. maj na položajih med Sokolcem in Pljevskimi podi ob izviru reke Plive. Na tem območju je vzhodno od vasi Mlinište napadal nemški 13. SS-gorski polk. Boj se je začel zgodaj zjutraj, trajal pa je brez prestanka do noči. Juriši so se z obeh strani vrstili drug za dru-gim; esesovci so tega dne imeli približno 300 metrvih in ranje-nih vojakov ter oficirjev.
Vsi poskusi teh najboljših nacističnih enot, da se prebijejo proti vasema Potoki in Uvala, so bili zaman, zato so Nemci na tem sektoiju poslali v boj še en ba-taljon iz 14. SS-polka. Pod so-vražnikovim okrepljenim priti-skom se je moralo naše desno krilo umakniti na ugodnejše položaje vzdolž Srmčeve kose, Bjelovine in Lipovca. Toda 27. maja, ko so se proletarci dobro pripravili na boj, je tik pred zoro nepričakovano začelo pokati za njihovim hrbtom.
Nemški komandosi so prešli skoraj neprehodne gozdove pri Djula glavi na nadmorski višini 1500 metroi/. Tja je nemudoma prispel tudl komandant nem-škega 13. S:?-polka Deutsch in pripeljal 3. komandoško četo. ki je nato prodrla zahodno od Mliništa in krenila proti vasi Potoki.
Najhujše boje sta imela4. in 6. bataljon 1. proletarske brigade in 2. bataljon 13. proletarske brigade »Rade Končar«. Med-tem ko so se naši borci ogorčeno borili s številnejšimi nemškimi enotami, so se komandoške enote čedalje bolj približevale vasi Potoki, ki je bila cilj tudi tovariša Tita in Vrhovnega šta-ba.
Naslednjega dne, 28. maja, ko se je začel drugi »konjev skok« Renduliceve armade, so ko-mandirji in politični komisarji 1. proletarske brigade povedali borcem, da se morajo žrtvovati do zadnjega moža in ne dopustiti Nemcem prodora proti vasi Po-toki.
Najstrašnejša pa je bila noč med 28. in 29. majem, ko so se v gozdovih nad Mliništem naši proletarci borili z esesovci prsi ob prsi. Ko je boj dosegel vrh, se je nemška četa za »zajetje« pre-bila prek planine Dimitroja in v diru pohitela proti vasi Potoki. Komandosi so se iz smeri Mli-ništa pretihotapili skozi kanjon pri železniški postaji Ovčar tn krenili proti »divjim lovcem«, od katerih so bili nekateri v rajonu vasi Potoki, drugi pa se je bližal skupaj s četo za »zajetje«.
Pri Mlinštu je Nemcem po-vsem uspela ukana, kajti v času, ko so se proletarci borili z gla-vnimi silami SS-polka, so se ko-mandosi pod zaščito goste megle prebijali mimo naših položajev naprej. Toda vrhovni štab je predvideval tudi takšen razplet dogodkov in je zato ukazal, naj eden od bataljonov proletarcev takoj krene v rajon v vasi Potoki.
V	skladu s tem ukazom je štab 1. proletarske brigade tja poslal 3. beograjski bataljon, ki je v diru prispel v vas pred komandosi. Še prej, 23. maja zvečer, pa je v ta rajon prišel poročnik Kirchner s svojimi »divjimi lovci«.
KIRCHNER NAPADE BAZO
V	BLIŽINI VRHOVNEGA ŠTABA
Kolona Vrhovnega štaba s tovarišem Titom na čelu je iz Jasikovače krenila proti vzhodu in se po napornem nočnem po-hodu 26. maja zjutraj znašla v Materića uvali. Tako se imenuje dolina v gozdu na Klekovači, ki se razteza do gozdne železniške proge, katera pelje proti vasi Potoki. Tu je kolona ostala vse do noči. Ker se je prikrila v go-zdu, je namška letala niso mogla odkriti, čeprav so bila ves dan v zraku nad tem območje. Piloti so se večkrat spustili tik nad dre-vesne vrhove ter opazovali ali fotografirali teren.
Zvečer je kolona nadaljeval pot in krenila čez vrh 1140 me-trov visokega grebena Presedli-na, nato pa vzdolž proge zavila proti vasi Rore ob poti med Po-ijicami in Glamočem.
Šlo je za nov obroč, ki so ga skušali Rendulic in njegovi ge-nerali hitro skleniti, Hitlerjevo vrhovno poveljstvo pa je skrbno
spremljalo in usmetjalo zadnjo akcijo »konjevega skoka«.
Medtem je tovariš Tito pra-vočasno spoznal sovražnikovo nakano in zato so se 31. maja zvečer umaknili s planine Šator. Napotili so se proti Agića vrel-cem in naprej na gozdnato področje, ki se imenuje Crna gora. Vrhovni štab se je name-raval naslednjega dne, l.junija, prebiti čez cesto Mliništa-—Glamoč proti Kupreškem polju. Medtem pa so esesovci iz divizije »Prinz Eugen« zasedli tudi cesto. Njihovi položaji so bili na zahodni strani ceste po taktično najustreznejših planin-skih vrhovih.
Koje kolona Vrhovnega štaba prispela v rajon Bjeljevine in Obršine, je prišlo do ogorčenega s{x>pada. Tu je bil 13. SS-polk, poleg tega pa še komandosi druge posebne preganjalne enote. Vsaka kolona Vrhovnega štaba je sprejela boj in se takoj jjoskušala prebiti. Nemci so se ogorčeno branili in jo skušali zadržati hkrati s tem pa so iz smeri Glamoča prihajale druge nemške enote.
V Mlinište so Nemci pripeljali tanke in močno artilerijo, s ka-tero so streljali vzdolž poti, kjer sta bili 1. proletarska brigada in proletarska brigada »Rade Končar«. Vrhovnemu štabu se v prvem poskusu ni uspelo prebiti in zato se je moral umakniti proti Poljicam.
„VAKADIN" JE PREŠEL ČEZ CESTO
Na planinskem masivu Obrši-ne in Bjeljevine se je z Nemci spopadla 3. proletarska krajiška brigada, ki je spremljala Vrhovni štab. Njeni borci so to zemljišče dobro poznali, prav tako pa tudi sovražnika, kajti že v začetku operacije „konjev skok" so tu zaustavili hitro prodiranje ese-sovcev proti Mliništu in naprej proti Drvarju.
Obširno je tokrat zasedel ves 3. bataljon 13. SS—polka, z njim pa je bil tudi štab polka SS-standartenfuhrerja Deutscha. Spopad med proletarci in elitni-mi nemškimi enotami se je kaj hitro spremenil v ogorčen boj in nenehne juriše z obeh strani. Proletarci so z ročnimi bombami in bojem prsi ob prsi načeli sov-ražnikovo obrambo.
(Dalje prihodnjič)
Fotografirajmo (19)
Povečevalnik in povečave
Kontakne kopije, o katerih smo govorili v prejšnjem sestav-ku, so lahko le osnova za lažjo izdelavo večjih povečav. Te pa bomo naredili s povečevalnikom. To je naprava, ki nam omogoča, da negativ, osvetljen z zadnje strani preko objektiva projecira-mo na različno velike papirne podlage. S pomočjo povečevalni-ka lahko na papir prenesete celoten negativ ali pa samo posamezne dele, lahko dosvetlite ali zamračite nekatere zanimivo-sti ter lahko izdelujete večje ali manjše fotografije. Dober pove-čevalnik je za kvalitetno delo ravno tako potreben, kot dober fotoaparat. Pri nakupu morate paziti, da je izbrani povečevalnik kar najbolj enostaven za rokova-nje, da je stabilen, da ima kvali-teten objektiv in da vanj lahko vložimo negativ, ki ga namerava-mo povečevati. Imamo poveče-valnike, ki so namenjeni negati-vom majhne velikosti (do 4 krat 4 centimetre) pa povečevalnike, ki so namenjeni srednjim formatom negativov 6 krat 6 centimetrov ali 6,5 krat 9 centimetrov ter poveče-valnike, ki uporabljajo velike formate negativov.
Povečevalnike lahko delimo tudi po možnosti, kako izostrijo sliko — na ročne, polavtomatsice
ali avtomatske. Najp>ogosteje se uporabljajo takšni, pri katerih moramo sliko nastavljati ročno. Avtomatski povečevalniki so pre-cej dražji, omogočajo pa lažje in hitrejše delo.
Pri povečevalnikih je po-membno tudi to, kakšno osvetli-tev nudijo. Na našem tržišču so v prodaji v glavnem povečevalniki, ki imajo volframovo svetilko in sistem kondenzoijev. Večina so-dobnih povečevalnikov pa ima že »hladno« svetlobo, ki jo omo-_goča mreža fhiorescentnih cevi. Te cevi dajejo enakomerno osve-tlitev, s tem pa dosežemo to, da se madeži, ki so morda na filmu, ne preslikajo na papir.
V povečevalniku je nad fil-mom oziroma pod žarnico posta-vljen kondenzor. Kondenzor je sestavljen iz ene, dveh, v izjem-nih primerih pa tudi treh leč, katerih namen je zbrati svetlobo in enolično osvetliti negativ. Povečevalniki, ki uporabljajo le eno lečo (plankonveksno), dajejo slabše rezultate. Boljši so poveče-valniki z dvema plankonveksni-ma lečama.
Pod kondenzotjem leži vložek za hegative. Za negative malih formatov so najboljši takšni vlož-ki, ki nimajo stekla. Na steklu se namreč nabira prah, ki nas bo
potem oviral pri povečavah. Negativ postavimo v vložek tako, da je emulzija obrnjena proti objektivu, torej navzdol.
V povečevalniku moramo ime-ti tudi ustrezen objektiv. Goriščna dolžina objektivov v povečevalniku približno ustreza normalnim objektivom na vaših
fotoaparatih. Tako za povečave s filma 4 krat 4 centimetre, potre-bujete 55 milimetrski objektiv za formate 6 krat 6 centimetrov, stomilimetrski objektiv in za formate 9 krat 13 centimetrov 180 milimetrski objektiv. Pod objektivom je rdeče steklo, ki nam omogoča, da vidimo, če smo pravilno nastavili fotopapir.
Seveda boste pri delu morali upoštevati še nekai drugih napo-tkov, ki pa so priloženi poveče-valniku.
Boris Zakošek
Povečevalnik
Gimnazija Velenje — novinarski krožek
Republiško srečanje klubov 0ZN v Ptuju
30. oktobra smo se v Ptuju zbrali člani klubov OZN iz Ljubljane, Celja, Kranja, Titovega Velenja, Soštarjja, skratka iz vseh Krajev Slovenije.
To srečanje klubovcev se je nekoliko razlikovalo od prejšnjih. Poleg proslave ob 24. oktobra je bil ta dan namenjen tudi mirovni manifestaciji pozivu k miru, obsodba genotida v Libanonu, vsakršnega napada, oboroževanja, želja po ohranjtvi miru. To se je dalo razbrati tudi iz napisov, ki smo jih držali v rokah pri mirov-nem pohodu od Trga svobode do srednješolskega centra v Ptuju. Z njimi smo izražali svoja čustva in misli. Zakaj, kako in kje so nastajali klubi OZN, nam je v krajkem govpru povedal vodja republiškega tentra klubov OZN Matjaž Kos. Dejal je, da so klubi OZN nastajali v letu 1957. Na Poljskem je bil tega leta shod ta-bornikov. Tudi pri nas so bile tabornice, med katerimi je vzklila misel, da bi ustanovili take organizacije, ki mlade ne bi le združevale, ampak bi lahko v njih izoblikovali svoj pogled na medna-rodna dogajanja, tudi pri nas. Pri pmhr začetkih je sodeloval tudi Ptuj. Zato rti naključje, da smo se člani klubov OZN iz vse Slovenije ob 25. letntci zbrali ravno v tem mestu. V 450 klubih v Sloveniji deluje okofi 12000 članov. Naša naloga je, da pritegnemo v klube kar največ mladih. Zato or.L'aniziramo mnoge akcije, vse od prodaje vđščilnic, nalepk, znamk,
se udeležujemo p>oletne politične šole v Ankaranu in sodelujemo na kvizih. V mednarodni mladinski študentovski organizaciji pa smo tudi člani izvršnega odbora.
Med klubovci, mentorji v Ptuju je bila tudi predsednica družbene-ga sveta za mednarodne odnose Vida Tomšič, ki je dejala, da se je akcije izpod 25. Iet razširila v giba-nje. Za mir ni dovolj le manifesta-cija, ampak se je treba vključiti v direkten boj. Vsi smo za mir na svetu in vseskozi teče boj za ohranitev tega miru.
Velenjčani smo se še posebej razveselili trenutka, ko je klub OZN iz osnovne šole Antona Aškerca prejel zlato plakato za vsestransko in požrtvovalno delo. Osnovnošolci se s pomenom organizacije, dogodkih v svetu seznanijo na velenjskih šolah že v nižjih razredih pri krožkih Unicef. Vodijo jih učenke višje stopnje.
Naše srečanje in kultuma p'rireditev se je končala. Ogledali smo si le še starodavno mesto Ptuj in se odpeljali proti domu. V naših glavah smo delali najrazličnejše zaključke. Shod je zagotovo pripomogel, da so si tuji obrazi postali bolj znani, navezali smo nova spoznanstva, ki jih bomo gojili in krepili. Vsi udeleženci republiškega srečanja klubov OZN smo sklenili, da bomo namenili delu klubov še večjo pozornost in da se bomo takšnih manifestacij udeleževali tudi v prihodnje.
Biserka Povše
V praksi smo preizkusili znanje
Nedavni sejem v Rdeči dvorani, kjer je razstavljala svoje izdelke tovarna gospodinjske opreme, smo obiskali tudi dijaki velenjske gimnazije. Med vsemi nas je naj-bolj pritegnil računalniški sistem. Nekateri se kar nismo mogli „odtrgati" od terminalov. Naše veliko zanimanje so opazili tudi predstavniki Gorenja, ki so nam omogočili, da smo si naslednji te-den znova lahko ogledali sistem in se seznanili z uporabo terminalov
ter vzpostavljanjem zveze z računalniškim sistemom.
Tudi v šoli imamo pouk ra-čunalništva, zato smo bili tega zelo veseli, saj smo tako lahko v praksi preizkusili svoje znanje. Kot so nam povedali na sejmu predstavni-ki Gorenja, bodo kaj kmalu pričeli izdelovati delta računalniške siste-me.
Upamo, da bomo z računalniki pri rednem pouku lahko delali tu-dimi.	B. R.,V.t.,
90 letSavinjske podružnice SPD
Vrsta delovnih zmag
in prireditev
Planinci vse Savinjske do-line se marljivo pripravljajo na praznovanje 90-letnice ustanovitve Savinjske podru-znice Slovenskega planinske-ga društva. Priprave na vrsto prireditev, ki se bodo zvrstile prihodnje leto usklajuje sa-vinjski meddruštveni odbor, pri tem pa pridno sodelujejo planinska društva mozirske občine. Savinjsko podružnico so ustanovili 20. avgusta 1893 v Mozirju. samo leto dni po ustanovitvi Slovenskega pla-ninskega društva torej. Zgo-dovina planinstva v Savinj-skih planinah in v okoliškem sredogorju je izjemno bogata in še kako pomembna za krepitev narodne zavesti na tem področju. Prav zato želijo planinci visoko obletnico pri-merno proslaviti. pri čemer bodo v ospredju nove delovne zmage, manjkalo pa ne bo tudi množičnih pohodov in drugih prireditev, ki jih pla-ninci vestno negujejo že vrsto let.
Osrednje prireditve se bodo zvrstile v Mozirju kjer bodo od 15. do 22. maja pripravili planinski teden. Med drugim bodo pripravili svečano aka-demijo in odkrili spominsko obeležje na hiši v kateri je bila ustanovljena Savinjska pod-ružnica Slovenskega planin-skega društva.
Ljubenski planinci bodo 15. maja pripraviii tradicionalni po-hod planincev in borcev do osrednje slovenske partizanske bolnišnice na Travniku. teden dni kasneje pa bodo planinski teden zaključili v Mozirju z množičnim pohodom na Mozirske planine.
Gornjegrajski planinci bodo konec avgusta izročili namenu Pristavo ob svojem domu na Me-
nini planini in s tem obudili spo-min na prvo kočo, ki so jo na tem mestu postavili konec prejšnjega stoletja. Slavili bodo tudi Solča-vani. saj bo tamkajšnje društvo konec septembra odprlo novo postojanko na Klemenčijami pod Ojstrico. ki je za nadaljnji razvoj planinstva še kako pomembna. Planinci bodo obudili spomin tudi na Kocbekovo kočo na Molički planini pod Ojstrico. ki so jo pri-zadevni Ijubitelji planin zgradili že leta 1894.
Veliko vlogo, kt jo je planinstvo odigralo med narodnoosvobodil-no vojno in njen pomen v seda-njem sistemu splošnega ljudskega odpora, bodo počastili z množič-nim srečanjem borcev in planin-cev, ki bo 3, in 4. julija na Menini. Velika želja vseh planincev je, da bi prihodnje leto končno izšla knjiga o Franu Kocbeku, dr. Jo-hanessu Frischaufu in vseh osta-lih znanih ter neznanih zavednih planincih. ki so ohranili slovenski značaj Savinjskih alp, gradili planinske poti in zavetišča ter jih oskrbovali. Planinci so dali tudi pobudo za obnovo prvih planin-skih poti, ki so jih pred mnogimi desetletji nadelali prvi markacisti, po njih pa želijo pripraviti pla-ninske pohode.
Jubilejno leto je tudi priložnost za osvetlitev nekaterih pomemb-nih dogodkov iz bogate 90-letne zgodovine. Omenimo le enega izmed njih. Leta 1903 so namreč posestniki iz Luč in Solčave pod-pisali izjavo s katero so samo Sa-vinjski podružnici SPD dovolili označevati pianinska pota na svojih zemljtščih. S tem narodno zavednim dejanjem so onemogo-čili prodor nemškutarjev v Sa-vinjske planine. Takšnih in po-dobnih dogodkov je seveda še veliko več in planinci se bodo potrudili. da jih bodo ob 90-letnici ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva primerno predstavili širši javno-sti.
J. P.
11. novembra 1982 * Titovo
Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas*stranri
KOLEDAR
Cetrtek, 11. novembra —
Martin
Petek, 12. novembra — Emil Sobota, 13. novembra —
Stanko
Nedelja, 14. novembra —
Boro
Ponedeljek, 15. novembra —
Polde
Torek, 16. novembra — Jerica Sreda, 17. novembra — Gre-gor
MAL/OGLAS/
PRODAM original nemški golf S, 75 KM, 1600 cm3, prva registracija april 1977, registriran do aprila 1983. Cena 250.000,00 din. Jurij Kovač, Jenkova Titovo Velenje 25, ali po telefonu 852-600. PRODAM cca 150 kg poliesterske smole in WV 1200 — šasija, motor, štiri platišča z gumami 205 x 14. Tone Dolejši, Zarova 24,
OBVEŠČAM CEIMJENE STRANKE, da bo frizerski salon ZLATA PANČlC zaprt zaradi porodniškega dopusta od 6. 11. 1982 do 1. 3. 1983.
Titovo Velenje. Telefon 852 — 655, zvečer.
PRODAM rezervne dele za osebni avto fiat 1500. Mehmed Nuhano-vič, Trg Edvarda Kardelja 3/107, Titovo Velenje.
PRODAM fisher gramofon MT-100 skoraj nov. Skaza, telefon 850-700, interna 489, dopoldne.
PRODAM barvni TV Gorenje elektronik in otroško posteljo z jogijem. Kotnik, Cankarjeva 1B, Titovo Velenje, po 18. uri.
ZDOMCA BREZ OTROK vza-meta v najem garsonjero ali sta-novanje. Informacije in ponudbe po telefonu 851 — 051. Plačilo v naprej.
PRODAM osebni avto Renault 12 TL, letnik 1976, registriran do ok-. tobra 1983, cena 110.000,00 din. Informacije po telefonu 851-762, v popoldanskem času.
PRODAM sedežno pohištvo (kuhinjske elemente Gorenje, štedilnik, regal, sedežno garnituro, zmrzovalno skrinjo, dva otroška vozička ipd) Ljubo Panič, trg Edvarda Kardetja A-l/13, Titovo Velenje.
SADJEVEC IZPOD PRESE dobi-te vsako soboto. Anton Jelen, Drevesnica Sentilj. Dobite lahko
tudi presejan kompost.
KOTEL ZA CENTRALNO KURJAVO, malo rabljen, ugodno prodam. Informacije po telefonu 852 — 098.
KUPIM starejši ohranjen pianino. Naslov v uredništvu. IMATE PROBLEME Z ZAVORAMI? Obnavljamo vse vr-ste zavornih oblog. Avtoservis Jakopec, Kosovelova 16, Titovo Velenje, telefon 850-745. ZAMENJAM dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 68 kv m v Celju, za enako ali večje v Titovem Velenju. Možnost zamenjave ta-koj. Klicati v dopoldanskem času na telefon 851-030, interna 3. NEMSKE OVCARJE, mladiče z rodovnikom, stare 2 mesec^, pro-dam. Purnat, Gornji grad 179, telefon 842-109.
PRODAM osebni avto GOLF, telefon 852-738.
DEZURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELEN.IF Četrtek, 11. novembra — dr.
Hrastnikova (dnevna), dr. Pu-stovrh (nočni)
Petek, 12. novembra — dr. Ko-ren (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
Sobota, 13. novembra — dr. Ku-nej (glavni), dr. Zičkar (notranji)
Nedelja, 14. novembra — dr. Kunej (glavni), dr. Zičkar (notra-nji)
Ponedeljek, 15. novembra — dr.
Zupančič (dnevni), dr. Lešnik (no-čni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 11. novembra — dr.
Stupar
Petek, 12. novembra — dr. Dov-šak
Sobota, 13. novembra — dr.
Dovšak Nedelja,
Dovšak
14. novembra
dr.
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VE-LENJE
Otl 8. do 12. ure v Zdravstvenem domu Titovo Velenje, sicer v pri-pravljenosti na domu:
Sobota, 13. novembra — dr. Mehova, Veljka Vlahoviča 49, Ti-tovo Velenje
Nedelja, 14. novembra — dr. Mehova, Veljka Vlahoviča 49, Ti-tovo Velenje
VETERINARJI V VETERINAR-SKI POST4JI ŠOŠTANJ
od petka, 12. novembra do četrt-ka 18. novembra — Blatnik, dipl. vet., Prešcrnova 22/e, Titovo Ve-lenje, telefon 852-253
K/NO
REDNIKINO VELENJE
Cetrtek in petek, 11., 12. 11. ob 18. in 20 uri ČLOVEK IZ SAN
FERNANDA — ameriški avan-turistični. V gl. vl.: Clint Estwood
Petek, 12. 11. ob 10 uri RAJ ZA KAMIONARJE — italijansko-francoski, erotski. V gl. vl.: Eliza-beth Turner
Sobota in nedelja, 13., 14. 11. ob 18. in 20 uri RAJ ZA KAMIONARJE — italijansko-francoski, erotski. V gl. vl: Elizabeth Turner
Nedelje, 14. 11. ob 16 uri OTROSKA MATINEJA (NEUSTRAŠNI POPEY) —
ameriški, risanka.
Ponedelje, 15. 11. ob 18. in 20 uri DIVJE SEME — italijanski, družbena drania. V gl. vlogi: Stefano Madia
Torck, 16. 11. ob 18. in 20 uri PEVEC JAZZA — ameriški, glasberi. V gl. vlogi: Neil Dia-mond
Združenje šoferjev in avtomehanikov Titovo Velenje
OBVESCA
kupce in prodajalce osebnih vozil, da bo odslej AVTO SE-JEM vsako nedeljo pri Rdeči dvorani v Titovem Velenju.
Turistična, gostinaka in propagandna organizacija PAKA Thovo Valanja
bo organizirala v mesecu novembru naslednje prireditve:
12.	11. ob 20.00 MARTINOVANJE v Rdeči dvorani; igrajo Stajerski fantje
13.	11. ob 19.00 prireditev „POMAGAJMO SMUCARSKI REPREZENTANCI v Rdeči dvorani
18.11. ob 20. izbor mistra in mlssls UNIVERZUM v re-
stavraciji hotela Paka (obvezna rezervacija)
24. 11. do 28. 11. SMUtARSKI SEJEM v Rdeči dvorani;
prodaja nove in rabljene smučarske opreme
28. 11. ob 20.00 SMUČARSKI PLEŠ v Rdeči dvorani, igra
ansambel Modrina.
Ob petklh In sobotah PLES v hotelu Paka v Titovem Velenju, igra ansambel FELIKS. Vstopnina s konzumacijo 100 din. Zaradi boljšega počutja priporočajo rezervacijo. Vsak četrtek, petek in soboto DISKO BAR „RDEČA VRTNICA" v hotelu Paka ob 20. ure naprej z nastopom znanih osebnosti.
Vsoboto, 13. novembra,. bodo obiskali DISKO BAR Andrej ŠHrer in članl Jugoslovanske smučarske reprezentance.
Ob nedeljah od 15. do 19. ure DISKO MATINEJA.
gorenje I U U(sl LU'CSJU Ub^CSJ
Komisija za delovna razmerja Gorenje Intema banka
OGLAŠA
prosta dela in naloge
SEFA SLUZBE SREDSTEV IN PLASMAJEV V INTERNI BANKI
Pogoj:
— končana visoka ali višja šola ekonomske ali pravne smeri s tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj na delih in na-logah s področja kreditov
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v roku 15 dni od dneva objave oglasa na naslov: Gorenje, Kadrovski sektor, Celjska 5/a, Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
•n. o. sol. o., Velenje

SOZD REK Rudarsko elektroenergetski kombinat
n. o. sol. o., Velenje 63320 Velenje Rudarska 6
DSSS-SOZD REK TITOVO VELENJE Kadrovsko-izobraževalna služba
Na podlagi sklepa 7. redne seje komisije za delovna razmerja pri DS DSSS-SOZD REK Titovo Velenje
razpisujemo dela in naloge SOCIALNEGA DELAVCA
Pogoji: — višja strokovna izobrazba socialne smeri
—	1 leto delovnih izkušenj
—	moralno-politična primernost
Kandidati naj vložijo pisne prijave z dokazili o strokovnosti
(fotokopija diplome) v roku 15 dni po objavi na naslov:
Kadrovska služba sozd REK Titovo Velenje, Komisija za de-
lovna razmerja, Rudarska 6, 63320 Titovo Velenje.
Dela in naloge se objavlja za nedoločen čas. Prijavljene kan-
didate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po izteku
objave.
Srečno!
Sreda in četrtek, 17., 18. 11. ob 18. in 20 uri VRNITEV TIGRA — hong-konški, karate. V gl. vlogi: Bruce Lee
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 11. 11. ob 20 uri ORKAN — ameriški, Ijubezenski spektakl. V gl. vlogi: Mia Farrovv
Ncdelja, ^14. 11. ob 20 uri OTROSKA MATINEJA — NEUSRASNI POPEY — ameri-ški, risanka.
Poncdcljek, 15. 11. ob 20 uri PEVEC JAZZA — ameriški, glas-bcni. V gl. vlogi: Neil Diamond
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 13. 11. ob 19.30 LUPING — zahodno-nemški, diama. V gl. vlogi: Shelly Winters Sobota, 13. 11. ob 16 uri OTROSKA MATINEJA — NEUSTRASNI POPEY — ameri-ški, risanka.
Nedclja, 14. 11. ob 17.30 in 19.30 ČLOVEK IZ SAN FER-NANDA — ameriški, avanturi-stični. V gl. vlogi: Clint Estwood
Ponedeljck, 15. II. ob 19.30 RAJ ZA KAMOINARJE — ilalijansko-francoski, erotski. V gl. vlogi: Flizabelh Turner
Sreda, 17. 11. ob 19.30 PEVEC JAZZA — ameriški, glasbeni. V gl. vlogi: Neil Dlamond
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Pelek, 12. 11. ob 19 uri RAJ ZA KAMIONARJE — italijansko-francoski, erotski. V gl. vlogi: Elizabeth Turner
Torck, 16. 11. ob 19 uri DIVJE SEME — italijanski, družbena da-ma. V gl. vlogi: Stefano Madia
Nedelja, 14. 11. ob 13.30 OTROSKA MATINEJA — NEUSTRASNI POPEY — ameri-ški, risanka.
OBVF.STILO
Na podlagi navodila republiškega komiteja za tržišče, lahko na občin-skem komiteju za planiranje, gospo-darstvo in varstvo okolja v četrtem nadstropju SOB Velenje, soba 46, dvi-gnete vsak dan razen sobote bone za gorivo za motome žage 51 na mesec; to je 15 I do konca leta 1982, za moto-kultivatorje pa 20 litrov na mesec (skupaj 40 litrov za november in de-cember). Ob dvigu bonov je treba predlbžiti dokumentacijo, iz katere je razvidno lastništvo stroja. Če nimate
GOSTIŠĆE GRAJSKi HRAM - JULIJANA PU-ŠNIK
na velenjskem gradu
Gostišče GRAJSKI HRAM — Julijana Pušnik
na velenjskem gradu
odprto '
vsak dan, razen ponedeljka, od 9.00 do 19.00
V grajskem ambientu boste lepo postreženi
na voljo ustrezne dokumentacije, je treba predložiti vsaj številko motorja omenjenih strojev. Vsi, ki so že prejeli bone za gorivo za traktoije, se morajo zaradi zmanjšane dobave goriva ogla-siti na ERI TOK Kmetijstvo Šoštanj, kjer bodo dobili potrdilo o tem, koliko goriva lahko nabavijo.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
PREJELI SMO
Iskreno in iz srca se zahvaljujem vsem prijateljem — ustanovnim članom rokometnega kluba Vele-nje, ki so se ob svojem jubilejnem srečanju prejšnji mesec spomnili tudi mojega sina Tvrtka, ki je prav tako igral z njimi in kateremu so v spomin poklonili cvetje ter mu prižgali svečke na njegovem pre-ranem grobu.
Še enkrat iskrena hvala vsem pionirjem rokometa v Titovem Velenju, ki se ga še vedno spomi-njate.
mama Ruža Kolšek, Titovo Velenje
ZB0R DELAVCEV
CENTRA ZA INFORMIRANJE. PROPAGANDO IN Založntttvo Velenje, p. o., Tttovo Vetenje, Foltova 10 razpisuje
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DE-LOVNE ORGANIZACIJE (dlrektorja)
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandi-dati izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo končano višjo ali visoko šolo,
—	da imajo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah v delovnih organizacijah informativne dejavnosti in založništva,
—	da imajo ustrezne družbenopolitične in moralno etične vrline ter ustvarjalen odnos do samoupravljanja,
—	da imajo sposobnosti vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa ter opravljanje dolžnosti glavnega urednika,
—	da ocena njihovega dosedanjega dela zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti razvojni cilji DO.
Individualni poslovodni organ delovne organizacije bo imeno-van za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in predlogom razvojnih usmeritev delovne organizaci-je v 15 dneh po objavi razpisa na „Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p.o., Titovo Velenje, Foitova 10, z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO". Kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami, ko je za vselej odšla od nas naša ljubljena, nepozabna žena, mama in stara mama
Antonijja Pevnik
se iskreno zahvaljujemo. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in stanovalcem
Šlandrove 14, ići so nam izrazili sožalje, da ovali vence incvetje, jo spremili na zadnji poti. Posebnahvala dr. Zupančiču zdravstvenemu osebjuZdravstvenegaCentraVelenieinDoma za varstvo odraslih, za tzredno prizadevnost, trud in pomoč med njeno hudo boleznijo. Hvala rudarski godbi. MPZ Kajuh. Ivu Gorograncu in Ivanu Fideju, ki sose zigranjemžalostink, petjem
in besedami poslovili od nje. Titovo Velenje, 16. 10. 1982
Žalujoči: vsi njeni
UUBIL SI NAS
IN MI SMO TE UUBILI.
NE BOJSE —
VSRCU TE BOMO VEDNO NOSILI! ZAHVALA
Po kratki, hudi in neozdravljivi bolezni nas je v 47. letu starosti zapustil dragi mož, ati, sin in brat
Tone Koželjnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično stali ob strani, izrekli
sožalje in v slovo darovali cvetje. Posebej hvala družini Mravljak ter ostalim sosedom za pomoč v trenutkih največie žalostL Posebna zahvala velja DO Izletnik Celje za vsestransko pomoč, GD Gaberke. ZŠAM Velenje, TGO Gorenje TOZD elektronika, VEKOS TOZD KO, dijakom 3. TS SCTitovo Velenje in vsem
ostalim delovnim organizacijam in DPO za darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi govornikom in godbama za odigrane žalostinke ter duhovniku za opravljen
obred.
Iskrena hvala dr. Šifrerjevi in ostalim zdravstvenim delavcem tnternega oddelka bolnišnice Celje
za pozorno nego in lajšanje bolečin v njegovih najtežjih trenutkih. Še enkrat topla hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številujspremili na njegovi zadnji poti in ga
ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Frida, hčerka Karmen, sin Zvonko, mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
ZŠAM Titovo Velenje
Pregledali 93 vozil
Združenje šoferjev in avto-mehanikov je za svoje člane in druge občane pripravilo brezpfačno akcijo »nastavitev luči«, vplinjačev in merjenje ter regulacija izpušnih plinov.
Namen akcije je bil zmanjšati porabo goriva ter izboljšati tehnično stanje vozil.
Akcija je bila dobro pripra-vljena in je potekala na parkirnem prostoru pred Rdečo dvorano, kjer sta dve ekipi strokovnjakov, članov ZŠAM, opravljali delo pet ur in pol.
V tem času so pregledali 93
vozil. od tega je imelo 79 avtomobilov slabo nastavlje-ne luči, preveliko količino ogljikovega monoksida je imelo 60 avtomobilov, 30 pa so morali strokovnjaki nasta-viti vžig. Pomanjkljivosti so člani obeh ekip odpravili skoraj v celoti.
Zaradi velikega zanimanja občanov za tovrstne akcije so se člani Združenja šoferjev in avtomehanikov na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skup-ščini občine Velenje, ki je bil pokrovitelj akcije, odločili, da
F0T0KR0MA • FOTOKRONIKA • FOTO
Gradnja zdravilišoa
Akcija je vzbudila med občani veliko zanimanje
bodo takšno akcijo ponovili v soboto, 13. novembra od 9. do 13. ure na parkirnem
prostoru pred Rdečo dvora-no. Če bo slabo vreme, bo akcija naslednjo soboto.
Violina Stradivari 1724, „The Killer"
Koncert mladega violinskega virtuoza
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad je izvajalec grad-benih del pri izgradnji zdravilišča v Topolšici. Dela uspešno napredujejo, kljub temu, da se srečujejo s številnimi težavami. \ Med drugim so naleteli na precej težji teren kot so pričakovali.
Gradbena dela naj bi bila končana v 16. mesecih, to je do 17. septembra prihodnjega leta.
Jutri ob 19.30 bo v domu kul-ture v Titovem Velenju koncert mladega violinista Črtomira Šiško-viča.
Šiškovič se je rodil v Trstu leta 1956. Violino je študiral v Trstu in v Ljubljani pri profesorju Vero-neku. Leta 1976 je diplomiral z odličnim uspehom na konzervato-riju ,,G. Tartini" v Trstu. Po letu 1976 je nadaljeval študij v KOlnu pri profesorju Igorju Ozimu na Musikhochscule in z Amadeus — Kvartetom. Tudi tukaj je diplomi-ral z najvišjo možno oceno kot koncertni violinist. Izpopolnjeval se je tudi v razredih pri prof.
Francu Gulliju na Indiana-Univer-sity v ZDA ter pri prof. Maxu Raostalu v njegovih mojstrskih razredih v Celovcu. Že kot zelo mlad je začel svojo solistično koncertno kariero v Italiji, v Jugoslaviji ter v Avstriji in ZR Nemčiji. Je dobitnik nekaj nagrad na tekmovanjih v Vittorio Veneto, Italija, v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in v Sarajevu.
V januarju 1982 je zmagal na natečaju za prvega koncertmoj-stra, violinista — solista v Sloven-ski filharmoniji v Ljubljani. Šte-vilna snemanja za RAI, RTV Ljubljana in drugod.
Crtomir Šiškovič igra na znamenito violino Stradivari, imenovano ,,The Killer", iz leta 1724.
Janko Šetinc je študiral klavir pri prof. Marijanu Lipovšku. Izpopolnjeval se je v Londonu in Pragi ter že kot študent prejel na-grado Prešernovega sklada. šetinc koncertira kot solist in v komornih zasedbah ter v duu. Je ustanovitelj baročnega ansambla Collegium Musicum iz Maribora ter član Slovenskega kvarteta, v katerem igra tudi Šiškovič kot redni član izmenično violo in violino.
Duo Šiškovič — šetinc bodo poslušali tudi mladi na osnovni šoli Veljko Vlahović, s pričetkom ob 12.45.
Na programu imata Veraci-nijevo Sonato Undecima od. 1.
Beethovnovo „Kreutzersonate" op 47, Ravelovo Sonato za violino in klavir ter Sarasetejevo Fantazijo na melodije iz opere Carmen. Po-tem, ko smo lani poslušali violini-
sta Jovana Kolundžijo, bo gotovo zanimivo poskušati in primerjati igranje mladega Tržačana o ka terem pravijo, da je na poti k največjemu uspehu.
Stanovanjski blok
Črtomir ŠEkovič
Crvenka: Velenje 10:33
Niso jim bile enakovredne
Rokometašice Velenja so v 8. kolu gostovale v Crvenki, kjer so kar s 23 zadetki razlike premagale domaćo
ekipo. Velenjčanke so že po polčasu
vodile s 16:6, v nadaljevanju pa so razliko še povečale.
Zadetke za Velenje so dosegle Omerovič 11, Bovha 5, Džordževič in Golič po 4. Spoljar-in S. Bašič po 3. Podrzavnik 2 in Kolnik I.
V 9. kolu bodo rokometašice Velenja gostile Potisje.
Šoštanj: Dubovac 30:30
Pravičen izid
V	Rdeči dvorani v Titovem Velenju so prejšnjo soboto gostovali rokome-taši iz Karlovca. Gostje so bili telesno močnejši od gostiteljev. Z njimi sta se lahko enakovredno kosala le Potočnik in Potušek. ki sta dosegla skupaj kar 23 zadetkov. Poleg tega se je pri Soštanju občutila odsotnost poškodovanega Toplaka. V prvem polčasu so bili gostje nekoliko boljši. dobili so ga z rezulta-tom 19:16. v nadaljevanju pa so tudi Šoštanjčani zaigrali ostro in v 36. mi-nuti je kazalo. da bosta obe točki ostali doma. Takrat so povedli z rezultatom 20:18. Žal, te prednosti niso mogli obdržati in srečanje se je končalo ne-odločeno. kar pa je tudi najbolj pra-vilno.
Zadetke za Šoštanj so dosegli Potu-šek 11 (7). Poločnik 12. Jambrovič 3. Lesjak 2. Cigoj in Vrečar po I.
V	naslcdnjem kolu se bodo rokome-taši sestali v gosteh s Kvarnerjem.
Izola: Šmartno 21:16
Znova slabo *
Rokometašice Smartnega ob Paki so se iz Izole vrnile praznih rok. Prema-gala jih je istoimenska ekipa z rezul-tatom 21:16. polčas 8:8.
Gostje so na začetku celo vodile s štirimi zadetki prednosti. Vendar so kmalu popustile. V drugem polčasu so gostiteljice zaigrale bolje in na koncu zasluženoslavile. Vzadnjem kolupase bodo Smarčanke na domačem igrišču pomerile z rokometašicami Fužinaga. Proti Izoli so zaigrale: Pusovnik. Ze-leznik. Tanjšek. Trobina 2. Jud 3. Re-snik, Šmerc 7, Urankar 3, Bole 1, Taj-nik, Irman.
Tabor J.: Rudar2:3 Zmapa v gosteh
Nogometaši velenjskega Rudarjaso v 12. kolu gostovali v Sežani. Domači igralci so na 2ačetku prikazali zelo dobro igro. saj so v 16. minuti vodili že
7.2:0. Velenjč<:ni so kmalu izenačili, v
35. minuti pj: novedli s 3:2, kar je bil tudi končni izid srečania. Zadetka za Velenja sta dosegla Bošt:0vič (2 krat) in Tolazzi.
V prihodnjem kolu bo na igrišču ob jezeru gostovala Izola.
Šmartno: Kovinar 1:0
Težka zmaga
Nogometaši Šmartnega ob Paki so v nedeljskem. 12. kolu v slovenski nogometni ligi na domačem igrišču iztržili obe točki. Premagali so novin-ca v ligi Kovinarja z rezultatom 1:0. polčas 0:0.
Domača enajsterica je v prvem delu srečanja prikazala zelo slabo igro. saj si ni pred gostujočim golom ustvarila niti ene resnejše priložnosti za zade-tek. Gostje so igrali predvsem obram-bo. V drugem polčasu pa so Smarčani zaigrali nekoliko bolje. Edini zadetek jc enajsterica Smartnega dosegla iz I l-metrovke. Z bele točke je žogo v mrežo poslal kapetan Prašnikar.
Karate
Novi
zvezni sodniki
Zadnje dni preteklega mcscca je bilo v Celju predavanje z izpiti za zvezne sodnike. Med desetimi slovenskimi republiškimi sodniki so bili tudi trije člani velenjskega karate kluba.
Janez Irgel. Dušan In Bruno Boro-vnik so uspešno opravili izpit in postali zvezni karate sodniki.
V naši republiki je sedaj 12 zveznih sodnikov. kar pa je še zelo malo. Po-trebovali bi jih šc vsaj trikrat toliko.
Termoelektrarne gradijo v Šoštanju nov stanovanjski ob-jekt, ki bo pripomogel k razrešitvi nekaterih stanovanjskih vprašanj v tem delovnem kolektivu. Gradnja sedaj naglo napre-duje, gradbinci pa se trudijo, da bi pred zimo dokončali potrebna zunanja dela.
Keglianje
Mozirjani drugi
V drugi regijski kegljaški ligi na-daljujejo s tekmovanjem. V jesenskem
delu so odigrali šest kol, kegljači kluba Zgornje-savinjske zadruge iz Mozirja pa so šestkrat zmagali in krepko držijo drugo mesto..Do konca tekmovanja so še tri kola. že med tednom pa so se mozirski kegljači v gosteh pomerili z vodilnim moštvom Sentjurja. Neglede na izid je znano. da so si že zagotovili vsaj drugo mesto in s tem napredova-nje v prvo regijsko ligo.
Badminton Uspel turnir
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenje TGO je pripravila zadnjo soboto v mesecu oktobru republiški C turnir v badmintonu. V telovadnici osnovne šole Veljka Vla-hoviča so nastopili igralci ter igralke iz Ijubljane in Titovega Velenja. Pri ženskah je bila najuspešnejša Lokarje-va pred Gantarjevo (obe Olimpija 1 jubljana). na odlično tretje mesto pa se je uvrstila Forštnerjeva (Gorenje Titovo Velenje).
Pri moških so Ljubljančani osvojili vsa tri prva mesta (Kocjančič. Zrnec in Fberl). četrti pa je bil Slivar (Gorenje Titovo Velenje).
Polzela
Zbor planincev I Veliko dela
Meddruštveni odbor PD Savinjska bo pripravil srečanje predstavnikov vseh planinskih društev svojega od-tx>ra. Zbor planincev bo 19.novembra ob 17. uri na Gori Oljki, v domu, ki ga
je obnovilo Planinsko društvo Polzela.
Na srečanju bodo sprejeli tudi de-lovni program za prihodnjo leto.
Planinsko društvo Rogaška Slatina pa bo v soboto. 20. novembra organi-ziralo 17. planinski ples.
Titovo Velenie
Plavalni tečaj
Občinska zveza telesnokulturnih organizacij Velenje bo organizirala plavalni tečaj za vse tiste delavce ozi-roma delavke. ki se zaradi narave svojega dela ali drugih razlogov ne morejo vključiti v organiziran tečaj plavanja v svoji delovni organizaciji.
Prijave sprejemajo pri blagajni na velenjskem bazenu.
Pečeni kostanji
V teh dneh lahko vsak dan vidimo kako delavci vzdrževalci Veko-- sovega tozda Stanovanjska oprema odpravljajo napake na radiatorjih. ] Predvsem je to krpanje lukenj z varki. Žal je nkvar n^ nuiiatndih v Času ogrevanja največ. Zato si stanovalci želijo, da bi napako čimprej | odpravili. Vendar, kot so nam povedali delavci, jih je le sedem, ki opra-! vljajo ta dela. Vseh okvar je veliko in jih zato hkrati ni moč odpraviti. Zato | bo kljub njihovi prizadevnosti potrebno še nekoliko strpnosti.
B. M.
Tetka jesen
V letošnjem letu so tudi kostanji dobro obrodili, zato ni malo takih, ki so jih šli sami nabirat. Poleg kuhanih zelo prijajo tudi pečeni. Da je tudi te moč kupiti v Titovem Velenju, so poskrbeli dijaki četr-tega letnika velenjske gimnazije. V samem centru mesta, nedaleč od Delavskega kluba, so si našli svoj prostor. Kostanje so nabrali v bližnjih gozdovih, pečene pa pro-dajajo po mericah, ki velja 20 dinarjev. Dnevno, v popoldan-
skem času in prostih sobotah, pro-dajo približno 40 kilogramov peče-nih kostanjev.
Romana, Lilijana, Metka in Zdenka, ki smo jih za trenutek zmotili Dri delu. so nam povedale, da je pečenje kostanjev velenj-skih gimnazijcev že tradicionalno. „Prislužen denar pa bomo porabili za krajši izlet", so še dejale ter nadaljevale s pečenjem.
B. M.
Vzgojiteljice si v vzgojnovarstvenih ustanovah prizadevajo, da bi ! kar najbolj popestrile delo. V ta namen pripravljajo ob različnih prilož-! nostih prireditve, ki jih najmlajši z navdušenjem sprejmejo. V enotah velenjskega vzgojnovarstvenega zavoda je poslata Tetka jesen že kar tradicionalna prireditev.
Otroci z navdušenjem sprejmejo medse Tetko jesen v pisanem ; oblačilu, ki pa jim prinese tudi zvrhan pehar jesenskih dobrot.