List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno	K 6'	Strokovni list za povzdigo in	Uredništvo in upravništvo
Polletno	3-20 četrtletno	 V60 posamezne številke	po ... .	-30	napredek gostilničarstva.	v Ljubljani, Hotel „TIVOLI“. Telefon štev. 105.
Cene inseratom: t/rs strani pri enkratni objavi K VSO, pri večkratnih	Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih za-	Stranke govore lahko v uredništvu
objavah popust.	drug na Kranjskem" in v tej včlanjenih zadrug.	vsak delavnik od 10 — 12 dopoldne
Leto I.
V Ljubljani, dne 1. junija 1911.
Štev. 9.
Občni zbor ljubljanske gostilničarske zadruge.
(Dalje in konec).
Glede vajeništva je zadruga med letom izdala opomine vsem, ki imajo vajence, ne da hi jih bili pravočasno vpisali pri zadrugi. Vpisalo se je 24 vajencev, oproščenih je bilo 9. Izstopilo jih je čvetero, ne da bi dovršili učno dobo^ Koncem leta je bilo vpisanih 23 učencev.
Članov je imela zadruga pričetkom leta 240. Med letom jih je pristopilo 34, izstopilo pa 32 in sicer radi opustitve obrti 22 in 10 vsled smrti. Koncem leta je imela zadruga 242 članov. Umrli so: Drašček Marija, Fortuna Jerica, Haberle Ivan, Kunstelj Franc, Lesjak Andrej, Milavec Marija, Semič Karel, Špicer 'Ivana, Tosti Ivan in Vider Anton. Bodi jim blag spomin! (Zborovalci se dvignejo s sedežev).
Zadruga je imela en reden in en izven-reden občni zbor ter enoindvajset odborovih sej. Zadružno razsodišče ni imelo v pretečenem letu nobene funkcije.
Uradnih spisov je bilo vloženih in rešenih 389, za 9 več kot v prejšnjem letu, to pa hrez uradnih reči bolniških blagajn in druge številne korespondence. Kako narašča delokrog zadruge, je posneti iz tega, da je bilo pred 5. leti le 82 uradnih spisov v celem let i. Opravilo pri zadrugi se je torej skoraj počveterilo.
Zadruga daje informacije in navodila tudi
izven njenega delokroga, osobito pri ustanavljanju novih zadrug po deželi gre radevolje z nasveti in navodili ustanovnim odborom na roko. Želeti je le, da sc je cenjeni člani tesneje oklenejo in skušajo potom nje zvišati in zboljšati svoj položaj, predvsem pa ustvariti medsebojno disciplinirano edinost.
S tem bodi letno poročilo načelstva končano.
Ker je letno poročilo sprejeto brez vsake debate, poda takoj nato na poziv načelnika in blagajnika tajnik g. Pintar tudi poročilo o računskem zaključku za 1. 1910. To poročilo se
glasi:
Dohodki znašajo:
Gotovina v blagajni koncem 1. 1909 K 1279'44
sprejemnine udov...................„3110'—
sprejemnine vajencev...............„	32'—
oprostnine „	•	........„	90'—
globe in kazni.....................„	68'—
razni dohodki...........-..........„ 10176
dividende tovarne sodavice	• •	•	•	„	1V20
prebitek posredovalnice............„	28'85
za prodane tiskovine...............„	46 60
Skupna svota dohodkov-	-	•	K 4867'85
Izdatki pa so bili sledeči:
Upravni troški.....................K	1320'—
knjige, inserati, pravila, časopisi itd.	„	129'49
prispevek državni zvezi na	Dunaju	„	20"—
prispevek deželni zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani..................„	30'—
zavarovalnine, kurjava, nakup inventarja, venci umrlim članom itd. ■ „ 126 76 tiskovine, papir, pisarniške potreb-
ščine,	poštnine itd..............„	73 69
vrnjene	pristopnine..........„1100 —
nagrade in subvencije prejšnemu načelniku ........................... • „ 550 -
Skupna	svota, izdatkov znaša	•	•	•	K	3349 94
Prebitka	je torej	•	•	•	„	1517'91
Ta prebitek je sledeče naložen :
Pri „Jadranski banki“ K 1262 —, v blagajni pa je K 255.91.
Premoženja izkazuje zadruga:
Gotovina v blagajni...............K	255'91
7 delnic tovarne sodovice a	20 K	■	„	140'—
naložen denar z obrestmi vred	•	•	„	301813
vrednost inventarja po odpisu obrabe ........................: ■ • „ 258 42
skupaj torej	-	K	3672'46
Od lanskega leta se je premoženje pomnožilo za K 1492'40.
Kakor je iz tega poročila razvidno, ni bila gostilničarska zadruga pri denarnih operacijah kuharskega in servirnega tečaja nič prizadeta, marveč je to šolsko akcijo vodila popolnoma ločeno od drugih zadružnih agend.
Vsega denarnega prometa v vseh zadružnih institucijah pa je imela zadruga v pretečenem letu K 65.507'12.
K tej točki dnevnega reda se oglasi kot prvi g. Dachs, ki stavi predlog, naj v pri-
LISTEK.
JNfauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Selieichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Dalje.)
Pač samoposebi umljivo je, da se ne smejo ponavljati posamezne jedi. Pri enem in istem obedu ne predloži dvakrat enega istega mesa, četudi je različno pripravljeno, niti enakega so-čivlja in se tudi ne poslužuj dvakrat enakega načina priprav-hanja in garniranja jedi. Tako bi n. pr. bilo proti vsem pravilom gastronomije (nauku o jedi), ako bi hoteli servirati pri enem in istem obedu najprej dušeno pljučno pečenko in nato pozneje še roastbeef. Oboje je namreč govedina, če tudi drugače pripravljena. Ako smo dalje v menu vsprejeli že filet iz piščanca ali piščan-čeve prsi, ne smemo pri pečenkah nič več navajati piščanca. ^aČ pa lahko pri enem in istem hodu serviramo dvojno meso enake vrste, vendar le istočasno in na ta način, da ste obe jedi tlldi na menu-karti označeni kot en sam hod. Ravno tako lahko Pri enem hodu predložimo dve različni ribi, mrzlo in gorko, oziroma rečno in morsko.
Paziti je pa treba tudi na to, da ne sledite neposredno druga drugi dve jedi iz belega (ali črnega) mesa, temveč uporabljati je treba za posamezne jedi menjavaje sedaj belo, sedaj črno meso.
Ravno tako je tudi z načinom pripravljanja posameznih jedi. Jedi, h kateri smo servirali gorko omako, ne sme n. pr. slediti takoj zopet jed z omako, vsaj z gorko omako ne. Da, za pogrešek se smatra lahko celo to, ako se ponovi barva v menu že vsprejete omake ali ako serviramo hitro druga za drugo dve omaki skoraj enake barve. Ako smo dalje vsprejeli pri obedu v menu že ocvrto jed, potem se ne sme nahajati v njem ničesar več na ta način pripravljenega. Enega in istega sočivja ne smemo vporabljati pretežno tudi vdrugič, vsaj pa na enak način pripravljenega ne.
Posebno pozorni moramo biti tudi na letni čas, v katerem menu serviramo, to se pravi, vporabljati smemo samo one osnovne sirovine, ki so v tem času najboljše. Meso klavne živine nam je skozi celo leto na razpolago. Kljub temu pa so posamezne vrste v gotovih letnih časih posebno okusne. Tako je n. pr. drobnica v času od julija do decembra, prešičevo meso od oktobra do aprila, kozliček, star 3 do 10 mescev spomladi za vporabo v kuhinji najbolj prikladen in priporočljiv. Goveje in telečjo meso je skozi celo leto dobro. Divjačina, ribe in raki se v gotovih časih ne smejo vporabljati. (Glej odrebe o tem na koncu tega poglavja!) Ne glede na to, da je v po zakonu določenem varstvenem času tudi kakovost mesa prej imenovanih živali manj vredna, se jih ne sme pod kaznijo niti streljati, niti loviti, niti sveže prodajati. Sicer so nam pa v najnovejšem času na razpolago hladilnice in drugi izborni načini konserviranja, ki zelo dolgo ohranijo skoraj vsa živila.	(Dalje).
3
O
o
C/5
H
O
<
P
n
3
n<Z
p P -i -t C/5 O
** o< ~«p#
^
rp
c/5
ft- a
3 =
sr V5< s -t
• Neie
h od nje načelstvo zajedno z vabilom na občni zbor razpošlje vsem članom tudi tiskani računski zaključek. S tem se namreč vzbudi med gostilničarji več zanimanja za zadrugo.
Načelnik gosp. Kenda odgovaija, da je načelstvo o tem že razmišljalo in da bi se prihodnjič to lahko storilo na ta način, da se računski zaključek objavi v „Gostilničarskem Vestniku" tik pred občnim zborom. To bi bilo najceneje. Ako se ti zaključki posebej tiskajo, narastejo s tem stroški. Teh se pa mora zadruga varovati.
Gosp. Petsche pripomni, da skoraj vsa društva občnemu zboru predlože tiskane računske zaključke. Troški so malenkostni in jih tudi zadruga lahko žrtvuje.
Gosp. Dachs še dodatno omeni, da ni treba tiskanih zaključkov. Zadoščajo s ciklostilom pomnoženi.. To pa ni skoraj z nika-kimi troški združeno.
Pri nato odrejenem glasovanju prodere predlog gosp. Dachsa.
Pregledovalca računov gg. Krisch in Pogačnik izjavita na to, da računov in prilog nista našla še nikdar v tako uzornem redu kakor ravno za pretečeno leto. Zato predlagata odboru absolutorij, katerega občni zbor soglasno sklene.
Ker je s tem ta točka dnevnega reda ab-solvirana, se preide k volitvi načelnika, pod-načelnika, štirih odbornikov in treh namestnikov za dobo treh let.
Kot prvi govori g. Zajec, čigar izvajanja obsegajo:
Zvedel sem, da je odbor kandidatno listo že sestavil. Vem tudi, da je gosp. Dachs določen po tej listi za namestnika. S tem pa se nikakor ne morem strinjati. Gosp. Dachs je že bil dolgo vrsto let član odbora, zato nikakor ne gre, da bi bil sedaj samo namestnik. To bi pomenilo naravnost žalitev. Zato se mi zdi umestno, da je on redni odbornik in se naj da raje mesto namesnika enemu izmed novih kandidatov. Gosp. Dachs je že mnogo žrtvoval za procvit zadruge, zato je samo honetno, da se ga voli v odbor.
Načelnik gosp. Kenda omenja na to, da je treba najprej voliti načelnika in prosi, naj se stavijo predlogi.
Gosp. Dachs stavi nato predlog, naj se vrše volitve z vzklikom, kateri predlog je soglasno sprejet. Dodatno k temu predlogu predlaga za načelnika dosedanjega gospoda Kendo. Pri odrejenem glasovanju se konšta-tira, da ni glasoval nihče proti temu predlogu in da se tudi ni nihče glasovanja vzdržal. Gosp. Ivan Kenda je torej zopet soglasno izvoljen za načelnika.
Gosp. Kenda se zahvali za izkazano mu zaupanje, zatrjuje, da bo vedno in povsod deloval le v procvit zadruge, prosi pa odbor in člane zadruge, naj ga pri tem vsestransko podpirajo, ker le z združenimi močmi je mogoče kaj doseči.
Pri nato vršeči se volitvi pod načelnika je izvoljen z enakim rezultatom g. Ivan Stritar.
Zopet izvoljeni podnačelnik se zahvali za izkazano mu čast in obenem izjavi, da izvolitev sprejme.
Za odbornike predlaga g. Pollak sledečo listo: Gg. Filip Jakob, Avguštin Zajec, Rudolf Škulj in Ivan Dachs, katera lista se istotako z veliko večino sprejme. Ravno tako so brez vsake nadaljne debate izvoljeni za namestnike gg. Karol Polajnar, Josip Balon in Ignac Banko.
Pri volitvah v razsodišče je sprejeta brez vsakega ugovora sledeča lista: Člani razsodišča so gg.: Ivan Belič, Viktor Pese h e, Josip Schrey in Jakob Bevc,
namestniki pa gg. Peter Krisch in Leo Pogačnik.
Za delegate v občni zbor „Deželne zveze obrtnih zadrug na Kranjskem“ se izvoli celi odbor z namestniki vred brez načelnika in podnačelnika.
Nadaljna točka dnevnega reda je sklepanje o sprejemu ljublanske okoliške gostilničarske zadruge v pomočniško bolniško blagajno ljubljanske gostilničarske zadruge. K tej točki poroča gosp. Pollak, ki zborovalcem v svojem govoru priporoča sprejem. S tem namreč zadruga prav nič ne žrtvuje ali riskira, pač pa se še celo upravni stroški lahko znižajo. Obe blagajni bi se sicer skupno upravljali, vendar vsaka v svoji režiji.
Za ta sklep se zavzame tudi obrtni inštruktor gosp. Herman BI odi g, ki nujno priporoča sprejem in to vtemeljuje s tem, da so upravni stroški razmeroma cenejši čim več je članov in obratno. Zato je ta združitev le obema zadrugama na korist. Zgubiti ne more nobena ničesar, pač pa lahko vsaka radi tega kaj pridobi, namreč znižanje upravnih stroškov, ker bi se obe blagajni dali upravljati z istimi močmi kakor dosedaj sama ljubljanska bolniška blagajna. Tej se torej le troški znižajo za ono svoto, ki odpade na okoliško zadrugo.
K tej točki govorita še gg. Zajec in Dachs, ki oba priporočata sprejem tega sklepa, seveda, če se bo združitev izvršila v smislu prejšnjih izvajanj, na kar je združitev obeh bolniških blagajn soglasno sprejeta.
Nato se voli še enega preglednika bolniške pomočniške blagajne in njegovega namestnika ter sta kot taka soglasno izvoljena gg. Avguštin Zajec in Martin Lampret.
Na vrsto pride naslednja točka dnevnega reda, namreč sklepanje o ustanovitvi podpornega sklada za mojstrsko bolniško blagajno. O tej točki poroča gosp. Kavčič. Zadruga ima namreč v ta namen že raznih prebitkov v skupnem znesku K 463 — Poleg tega je preostalo pri prispevkih za venec pokojnemu Tostemu • • „ 85'20 tako, da bi ta fond sedaj že znašal K 548 20
Odbor je radi tega sklenil predlagati občnemu zboru, naj se ta znesek naloži kot rezervni fond, iz katerega se dajejo podpore onim članom, glede katerih se izkaže, da niso v stanu prispevati k bolniški blagajni.
Obrtni instruktor g- dr. B 1 o d i g označi ta predlog kot jako pameten in humanitaren.
V	ta namen se je že itak zbiralo, sedaj je treba samo še sklepa, da se tudi formelno uresniči to. Zato najtopleje priporoča, da občni zbor sprejme od odbora nasvetovani predlog.
Pri nato vršečem se glasovanju je stavljeni predlog soglasno sprejet.
Prihodnja točka dnevnega reda obsega sistemizira n je novega uradniškega mesta v zadrugi. O tej točki poroča g. Kavčič sledeče:
Naša zadruga ima po svojih pravilih dolžnost, posredovati pri oddaji služb. To je zelo važen posel in je nujno potrebno, da bi se posredovalnica pravilno in uspešno vodila
V	naši zadrugi imamo samo eno uradniško moč, ki mora poleg strogo zadružnih poslov vršiti še vse delo za obe bolniški blagajni.
Že s tem delom je preobložen in je naravnost izključeno, da bi se poleg vsega tega mogel še uspešno baviti s posredovanjem služb. Zato predlagam, da bi se sistemiziralo novo mesto v zadrugi in da bi se tej moči oddala posredovalnica, ki naj bi se vodila popolnoma zase- Posredovalnica itak nekaj nese, nekaj bi prispevala k temu tudi „Deželna
zveza gostilničarskih zadrug“ in ako bi posredovalnica dobro fn vzorno poslovala, kar bi v tem slučaju gotovo bilo, potem bi se dohodki iz posredovanja še zvišali, tako da bi zadruga ne imela radi tega nikakih nadaljnih troškov, posredovalnica pa bi bila na ta način enkrat v redu. Zato še enkrat ponavljam svoj še stavljeni preglog.
Ta predlog pa najde odpor in kot prvi govori proti temu gosp. Zajec, čigar misli obsegajo v glavnem:
Sem proti sistemiziranju takega mesta, ker so upravni stroški zadruge že itak visoki in torej nikakor ne gre, da bi se z novim osob-jem še zviševali. Poleg tega imam pa še za to mnogo razlogov zasebnega značaja, katerih tukaj nočem izkoriščevati in navajati Upam pa, da bo zadoščalo to in sem pripravljen jih v odborovi seji navesti.
Drugi protigovornik je g. Dachs, ki svoje stališče utemeljuje naslednje:
Za to sistemiziranje novega mesta nisem radi tega. ker posredovanje izkazuje le malenkostne dohodke, ker celo leto vržejo pristojbine komaj toliko, kolikor bi znašala mesečna plača uradniku. Posredovalnica se sploh ni obnesla in bi bilo najbolje, da jo zadruga opusti. Posredovalnico imamo itak na magistratu in v to imajo tako gospodarji kakor uslužbenci največ zaupanja, ker je res dobro urejena. Sploh se pa zato nič ne mudi in zato je moj predlog, da naj s to zadevo za enkrat še počakamo.
Gosp. Zajec stavi nato predlog, naj se ta cela zadeva prepusti odboru.
Končno se radi tega sprejme sledeči, od gosp. Kavčiča formulirani predlog:
Današnji občni zbor sklene v principu sistemizirati v zadrugi novo mesto uradnika, odbor zadruge pa ima pravico proti poznejši odobritvi po občnem zboru zasesti to mesto le tedaj, ako uvidi to za nujno in neobhodno potrebno.
S tem je dnevni red občnega zbora izčrpan in ker se k slučajnostim nihče ne priglasi, zaključi načelnik z običajno zahvalo zborovanje.
Občni zbor pomočniške bolniške blagajne ljubljanske gostilničarske zadruge.
(Dalje in konec).
Zdravniške pomoči je iskalo vsega skupaj 639 članov. Toliko se je namreč izdalo izkaznic. To pa, da so mnogi zdravnika po večkrat potrebovali, tu ni zapopadeno. Vseh bolnih dni je bilo skupaj 2789 in sicer 1292 v bolnišnici, 1497 pa izven te, in sicer 1039 boln. dni pri možkih, 1750 pa pri ženskah. Porodov je bilo 9. Umrli so 4 člani in sicer 3 moški in 1 ženska. Uradnih spisov je bilo vloženih in rešenih 168. V več slučajih je bilo treba podati celo na ministrstva pritožbe in rekurze, ko se je šlo za plačila oskrbnih stroškov v takih slučajih, za katere je doba obveznosti napram blagajni že potekla, ali v sploh zapletenih slučajih.
Blagajnični zaupni zdravnik je po pogodbi tudi še na dalje g. dr. Mavr. Rus, kateri se je ves čas obstoja blagajne izkazal blagega in požrtvovalnega zdravnika. Lekarne so Trnko-czyjeva, Levstikova in Čižmarova, ki imajo z blagajno dajavne pogodbe- V bolnišnici plačuje blagajna III. oskrbovalni razred za svoje člane.
Razsodišče ni imelo v pretečenem letu nobene prilike poslovati, kar svedoči, da je
ravnanje in delovanje blagajne korektno. V ostalem pa se razven običajnih dnevnih administrativnih opravil ni zgodilo ničesar posebnega.
To letno poročilo se sprejme brez ugovora, na kar poda tajnik g. Pintar sledeče poročilo o računskem zaključku za leto 1910: Dohodki znašajo:
Vplačani doneski ali prispevki udov K 7626'10 »	*	gospodar. „	398-146
Globe in kazni......................„	165'—
Gotovine 1. januarja 1910 • ■ ■ ■ „	848'36
Razni dohodki.......................„	124'55
Vsota dohodkov K 12748"47 Izdatkov pa je bilo:
Izplačane bolniške podpore ■ •	•	•	K	161705
Zdravnikom in za kontrolo • •	•	•	„	1852'—
Za zdravila...........................„	725'06
Oskrbnih stroškov v bolnišnici • • „ 207670
Pogrebnih stroškov..................„	120"—
Upravnih stroškov...................„	2420'—
Razni drugi izdatki t. j. najemnina,
tiskovine, knjige, kurjava itd.- • „	527'24
tako da je bilo vseh izdatkov-	■	■	K	9338'05
ter čistega prebitka v tem letu	•	•	K	3410'42
Od teh je bilo naloženih v mestno
hranilnico ljubljansko...........„	3300'—
in v blagajni 31. dec. 1910- •	■	•	„	110'42
Premoženjsko stanje te blagajne je bilo z 31. dec, 1910 sledeče:
Gotovine 31. dec. 1910..............K	11042
V	mestni hranilnici ljubljanski je
naloženega kapitala..........„ 1516403
V	kreditni banki.................„	11007
Inventarje vreden po odpisu obrabe „	14830
Terjati je imela blagajna 31. dec. „	97035
tako, da znašajo skupna aktiva • „ 16503'15
Pasiva pa so sledeča:
Članom in zdravnikom je izplačati K 194'20
lekarnam............................„	91'91
bolnišnicam.........................„	629'20
razni dolgovi................... • „	203'92
svota pasiv znaša	torej............K	1118'63
Ako odštejemo te od skupnih aktiv, imamo z 31. dec. 1910 čistega premoženja K 15.384'52.
To poročilo se sprejme z odobravanjem v vednost, na kar poda v imenu nadzorstva g. Scharlach poročilo, da so se računi in blagajna našli v najlepšem redu. Predlagani absolutorij se odboru podeli soglasno.
K zadnji točki dnevnega reda, namreč k sklepanju o sprejemu pomočnikov ljubljanske okoličanske zadruge v pomočniško bolniško blagajno ljubljanske zadruge poroča načelnik g. Carli, ki izvaja, da bi bil sprejem priporočati samo v slučaju, ako se bolniški blagajni sicer upravljate skupno, vendar pa vodite ločeno.
Navzoči obrtni inštruktor g. dr. Blodig da k tej točki sledeče pojasnilo:
Posedaj sem se z vnemo zavzemal za to stvar, ker sem bil poučen, kakor da se hoče obe bolniški blagajni združiti. To združitev bi tudi deželna vlada dovolila. V tem slučaju pa tudi prevzame ljubljanska pomočniška blagajna z vsem svojim rezervnim fondom garancijo za okoličanske pomočnike. Kakor pa sedaj čujem, tega ne marate. Zato bi ne kazalo drugega, kakor da se okoličanski zadrugi priporoča ustanovitev lastne pomočniške bolniške blagajne, ki pa naj se podobno kakor sedaj zadrugi sami skupno upravljate radi prihranitve troškov, kajti združitve v smislu današnjih izvajanj bi deželna vlada po pravilih ne dopustila.
Pri nato vršečem se glasovanju občni zbor sprejem odkloni in 'ker se k raznoterostim nihče ne priglasi, zaključi takoj nato načelnik zborovanje.
Vprašalnica.
Vprašanje št. 21.
Katero žveplo je boljše za žveplanje sodov odnosno vina, navadno žveplo ali ono pomešano z raznimi zelišči takozvano »Kräuterschwefel“ ?
Odgovor:
Prednost ima navadno, nedišeče žveplo. Zeliščno žveplo se po novem vinskem zakonu sploh ne sme rabiti, ker vino dobi neprijeten okus po raznih zeliščih in ker ima tako žveplo večkrat tudi zdravju škodljive primesi.
V novejšem času se veliko rabi asbestno žveplo, t. j. na abestnih trakcih priljepljeno navadno žveplo. Asbestno žveplo ima pred na platnenih ali papirnatih trakcih nalepljenim žveplom to prednost, da od abestnih trakcev nič ne kaplje in da tudi trakec ne zgori, marveč samo žveplo na njem. Najcenejše in najsigur-nejše je pa žveplanje z žveplenico (Schwefellaterne).
Vprašanje št. 22.
Ima res kletarski nadzornik pravico pregledovati vse kleti, in tudi po noči?
O dgovor:
Da, in sicer kadar hoče po noči in po dnevi ter ima tudi pravico poklicati stražnike, žandarmerijo, županstvo, financarje in celo vojaštvo, ako bi se v to izkazala potreba. Zato naj se pri eventuvali nočni reviziji nihče ne upira.
Vprašanje št. 23.
Kdo nastavi pravzaprav kletarske nadzornike in komu so podrejeni? Kje imajo svoje sedeže in kako se pišejo?
Odgovor:
Kletarske nadzornike nastavlja poljedelsko ministerstvo ter so podrejeni direktno mini-sterstvu, odnosno deželni vladi. So toraj vladni uradniki. 1) C. kr. kletarski nadzornik za Kranjsko (Fr. Gombač) ima svoj sedež v Ljubljani; 2) za Sp. Štajersko (J. Petrovan, v Mariboru; za Zg. Štajersko (dr. R. Reisch) v Gradcu; 3) za Koroško (Viktor Skubec) v Celovcu; 4) za Goriško (marki Silvius Obizzi) v Gorici; 5) za Trst z okolico, del Furlanije in del Istre (Artur Fabiani) v Trstu; 6) za Istro (Jurij Kaftanič) v Pulju; 7) za Dalmacijo so trije (Oskar Ivan, Oskar Bo-banovič in Krištof Musapp) v Zadru, Splitu in Kureoli). V drugih avstrijskih kronovinah so 1—3 v vsaki kronovini. V celi Avstriji jih je 26 in en c. kr. višji kletarski nadzornik pri mi-nisterstvu.
Razno.
Občni zbor „Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem“ se je vsled zahteve c. kr. del. ministrstva vršil po skorajšnem triletnem odmoru dne 31. maj.nika t, 1- Kako se je to zborovanje samo vršilo, o tem danes ne poročamo. Omejimo se le na suha dejstva, ki so se izvršila na tem občnem zboru. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila izprememba pravil in po teh novih pravilih volijo člani I. in II. skupine sedaj samo po 2, III. skupine celo le enega odbornika. Nasprotno pa odpošlje v odbor deset odbornikov deželni odbor kranjski, po enega pa mestna občina ljubljanska, trgovinska in obrtna zbornica kranjska in „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“. — Vršila se je tudi nadomestna volitev in sta bila izvoljena v odbor za ostali del te funkcijske dobe gg. dr. Benedek in major Stuchly, oba iz Bleda, tako da ima Bled sedaj v odboru tri zastopnike. Bled je torej danes jako močno zastopan v odboru in se Bledu kot takemu radi premalega uvaževanja ne bo treba več pritoževati, ne vemo pa, kako so s tem drugi naši prometni kraji zadovoljni, ki so za sedaj še brez vsakega zastopstva. Nade-
jamo se pa, da se bo visoki deželni odbor "oziral pri imenovanju svojih zastopnikov tudi na te kraje in da bo sedaj, ko v odboru odločuje, preprečil, da ne bodo imeli od delovanja te zveze koristi samo posamezni naši kraji, marveč sploh vsi in da bo tako naše gostilni-čarstvo lahko zadovoljno z delovanjem in vzajemno delovanje drugih korporacij s to zvezo zopet omogočeno. Bled in zveza gostilničarskih zadrug sta s svojim odločnim nastopom dosegla, da sta primerno vpoštevana v tej zvezi.
Poročilo o občnem zboru mojstrske bolniške blagajne ljubljanske gostilničarske zadruge objavimo radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Pijavke-krvosesi našega gostilničarstva.
Iz ljubljanskih gostilničarskih krogov smo obveščeni : Zlasti ljubljanski gostilničarji se morajo boriti z gotovimi kapitalisti, ki hočejo vsužnjiti gostilničarja, da potem izsesajo iz njega vse, kar se sploh izsesati da. Ena takih pijavk je tudi kartelirana pivovarna Puntigam, katere zasluga je predvsem, da skoraj vsako leto enega gostilničarja vniči. Dokazov zato je dovolj na razpolago. Kako ta pivovarna postopa z gostilničarjem, kaže najbolje sledeči slučaj: Pivovarna „Puntigam“ je vzela v Ljubljani več gostilniških koncesij v najem, da jih potem oddaja različnim gostilničarjem v podnajem- Ne zadošča jej samo, da je že pod-najemnina mnogo višja kot najemnina, ne dotični gostilničar se mora poleg tega obvezati, da bo potrebščino piva kril samo iz te pivovarne. V zadnjem času pa je ta pivovarna začela celo barantati s koncesijami, kakor da bi jej drugod že ugašali dohodki. Tako si je eno in isto koncesijo pustila plačati dvakrat od dveh gostilničarjev. Kako je do tega prišlo, ne razpravljamo, konštatiramo samo to suho dejstvo. Jako lepo je bilo tudi postopanje pivovarne z nekim ljubljanskim restavraterjem, ki je prevzel lokal, v katerem se je prej točilo to pivo, on pa tega ni hotel. Pivovarna je imela v dotičnem lokalu nekaj svojega inventarja (kršenje kartelnih določb, zato pozor!) in četudi se je domenek s hišnim gospodarjem glasil drugače, je prav na sirov način potrgala ta inventar raz sten, pokvarila s tem lokal in nazadnje hotela odpeljati kot svoj inventar stvari, h katerim ona ni niti beliča prispevala. Res kavalirsko je tako postopanje, ki zasluži, da mu naše gostil ničarstvo posveča vso pozornost in temu primerno umeri tudi svoje korake.
K vprašanju točenja pod vejo. Med tem
ko je šla zadnja številka našega glasila v stroj, smo bili glede vprašanja točenja pod vejo obveščeni od predsednika „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ sledeče: „Vsled intervencije pri deželni vladi je deželna vlada kranjska izdala na okrajna glavarstva v vinorodnih krajih cirkularno noto, v kateri se okrajnim glavarstvom naroča, da se morajo pri podelitvi točenja pod vejo ali osmice ravnati strogo po določilih odredb iz 1. 1853 in 1880 in varovati v okvirju teh določil obstoječe gostilniške koncesije. Zato se nadejam, da se podobni slučaji kakoršen se je odigral v Mokronogu, ne bodo nič pripetili.“ — K temu pripomnimo mi z naše strani. Gostilničarji v vinorodnih krajih bodo gotovo hvaležni predsedstvu zveze za to posredovanje in ravno tako deželni vladi, ker je izdala ta cirkular. Kljub temu pa je treba še vedno paziti, da se bo ta cirkular tudi res vpošteval. Zato še enkrat poživljamo vse tovariše, da nam vsako krivico, ki se jim morda godi s te ali one strani, nemudoma sporoče, ker le s pomočjo javne kontrole je mogoče uveljaviti predpise, ki se drugače le prepogosto radi zataje. Poleg tega je pa po našem mnenju tudi neobhodno potrebno, da se ta zadeva spravi vendarje v državni obrtni svet na Dunaju, ki naj izposluje mini-sterijalno odredbo, s katero se podeljevanje pravice točenja pod vejo do skrajnosti omeji in izključi vsaka zloraba osmice s strani špekulantov in nenasitljivih umazancev. Obstoječi zakoniti predpisi so namreč preveč splošni in marsikteri navihanec zato najde pogostokrat vratiča, skozi katera se mu posreči priti do „pravic“, katerih bi mu zdrava pamet nikdar ne dovoljevala. Paragrafi so namreč zveriženi in se premnogokrat dajo zasukati, posebno tedaj, kadar se jih „liberalno“ tolmači, tega pa obrtnik trpeti ne more, ker on mora zahtevati, da mu zakoni dajejo zaščito in zaslombo, da
ga zakoni varujejo pri izvrševanju njegovega obrta, najmanj pa more trpeti, da se ost zakona, ki je prvotno bil namenjen ščititi obrtnika in vinogradnika, nazadnje zavihti proti njima. Tu je treba natančnih določil in ta naj izposluje od ministrstva državni obrtni svet. To je naše naziranje in zato hočemo tudi stremiti za tem, da se to čim preje doseže in praktično izvede.
Tolstovrška slatina. Prijatelj našega lista nam piše: „Kakor znano, daje oskrbništvo tolstovrške slatine za vsak zaboj slatine nakaznico, ki se lahko izroči kateremukoli društvu. Za naše gostilničarje bi torej ne bilo samo umestno, da naročajo edinole to slatino, marveč priporočljivo bi bilo tudi, da tako nabrane nakaznice izročajo „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, katera naj uveljavi te nakaznice za svoje podporne sklade. — Jako pametna misel, ki jo moramo kar najtopleje priporočati. S tem se izogne namreč gostilničar vsaki zameri.
Poslužujte se poštnih položnic. 7. številki smo priložili poštne položnice. Kljub temu se nekateri tovariši poslužujejo za dopošiljatev naročnine poštnih nakaznic. S tem delajo le sebi in nam nepotrebne stroške. Treba jim je plačati nakaznico in znamko, mi pa moramo za vsak še tako malenkosten znesek posebej plačevati dostavnine. Zato prosimo vse tovariše, naj se v bodoče poslužujejo samo položnic, one tovariše pa, ki so prezrli nam poravnati naročnino, ponovno prosimo, da to čim prej store, ker je za to pač že skrajni čas-
Gostilničarstvo in tujski promet. Z Bleda nam pišejo: „V zadnji številki pravite, da pravzaprav ne spada delovanje prometnih društev v Vaš delokrog, da se pa vendar hočete včasih baviti tudi s tem najnovejšim narodnogospodarskim vprašanjem. Mi gostilničarji na Bledu in mislim, da tudi oni iz drugih naših prometnih krajev pa bi vam bili prav hvaležni, ako bi tej stroki posvečali večjo pozornost. Kdo pa je bolj interesirao na tujskem prometu, kakor ravno mi gostilničarji ? In kdo se pri nas peča podobno kot drugod s tujskim prometom tudi javno? Naši listi imajo preveč opravka s političnimi boji in poboji, kakor pa da bi se vsaj včasih spomnili tega velevažnega vprašanja, oni pa, ki bi pravzaprav morali prevzeti take rubrike v listih, so menda naziranja, da to ne spada v javnost, najbrže radi tega, ker se ali boje kontrole po interesentih, ali pa ker sploh ne delajo drugega kakor to, kar jim narekuje njih — šport. Da bi se podrobno pečali z delovanjem posameznih naših prometnih društev, tega res ne moremo zahtevati od Vas, pač pa prosimo, da v listu poročate, kaj se važnega dela drugod. S tem bo namreč pripravljena marsikateri novi misli.“ — K tej želji nimamo mnogo pripomniti. Kolikor nam dopušča prostor in v kolikor se nam zdi važno, se hočemo baviti tudi s takimi vprašanji tujskega prometa, ki so za gostilničarje splošno važni. Ako bi pa našli med interesenti tujskega prometa samimi dovolj naročnikov, bi bili celo pripravljeni,
vpeljati pri listu stalno prilogo z rubriko o tujskem prometu. Tujski promet namreč ne uvažujemo samo kot važen narodnogospodarski faktor, nasprotno, uvidevamo, da s tujskim prometom živi in pade velik del našega go-stilničarstva. V kolikor se strinja to z našim že natančno določenim programom, v toliko hočemo tudi to panogo vpoštevati, več nam za sedaj pri najboljši volji ni mogoče.
Iz Mokronoga se nam poroča k zadnji naši notici pod naslovom „Neverjetno, toda res“, da gosp. Penca lansko leto ni pridelal 20 hi, temveč komaj okroglo 3 hi vina. Zato so naša izvajanja še tem bolj bila na mestu.
O občnem zboru gostilničarske zadruge v Mokronogu se nam poroča: V četrtek 11. majnika se je vršil letošnji redni občni zbor naše gostilničarske zadruge, ki pa ob napovedani uri ni bil sklepčen kljub temu, da so bili člani opozorjeni na določila § 24 pravil-Stvar načelstva je torej, da malomarneže primerno kaznuje in mu je priporočati, da se zlasti nasproti rogoviležem te svoje pravice v polni meri posluži. — O zboru samem pa tole poročilo: Ob 4. uri otvori načelnik g. Mevželj zborovanje, pozdravi navzoče, zlasti zadružnega inštruktorja g. dr. Blodiga. Nato poda tajnik g. Smrekar poročilo o delovanju zadruge, iz katerega posnemamo: V celem izkazuje zadruga v tem poslovnem letu 51 vložnih številk. Od teh je 10 ovadb radi obrtnih prestopkov in 14 prošenj radi koncesij, od katerih jih je zadruga 10 priporočala. (Op. ur.: Drugod postopajo zadruge drugače.) Zadruga je včlanjena v deželni zvezi in se je po svojih odposlancih udeležila gostilničarskega shoda, o katerem se navzočim poda obširneje poročilo. Hude preglavice delajo gostilničarjem podelitve pravic točenja pod vejo, ker se jako čudno postopa v tem oziru, kakor tudi pri ovadbah. — Treba odpomoči. — Računski zaključek izkazuje 105'81 K dohodkov in 170'97 K izdatkov, torej primanjkljaj. Da se ta primanjkljaj pokrije, je treba vpeljati 2 K upravno doklado, ki jo navzoči tudi sprejmejo' soglasno. — Proračun radi tega izkazuje 489 K dohodkov in 156 K izdatkov. Poleg tega bo še nekaj dohodkov radi neopravičenega izostanka od današnjega občnega zbora. Kot delegati v deželno zvezo se izvolijo ge-: Franc Flajs iz Dul; Peter D ur java iz Škocjana; Anton Zajec iz Bistrice; Blaž Mevželj iz Mokronoga; Anton Bulc iz Mokronoga in Anton Jelenc iz Gabrijela. — Pri slučajnostih se uredi najprej račun med g. Bulcem in sedanjim odborom, na kar se razvije živahnejša debata, o delovanju in pomenu zadruge, v katero so po daljšem govoru našega urednika posegli skoraj vsi navzoči gostilničarji. Mnogi so pri tej priliki vpisali tudi svoje sinove, hčere in žene kot vajence, oziroma vajenke. S tem je bil tudi dnevni red izčrpan in zato zaključi načelnik ob 6. zborovanje.
Neznosna draginja. v Pod tem naslovom prinaša „Jutro“ dopis iz Škofje Loke, v katerem se nekdo obdrega ob gostilničarje, kakor da bi bili gostilničarji provzročitelji današnje
splošne draginje. Med drugim pravi dopisnik. „Lepo Vas prosim! Pri nas stane v količkaj boljši gostilni kot je pri Guzelju merica brinjevca, vrček piva, mali zrezek, tri peresa solate nič manj kot 1 K 50 h. Ravno isto tudi ne stane več v kakem hotelu v Ljubljani." — Naše stališče pa je, da je za navedene stvari cena K 1 50 pri današnji draginji sirovin še razmeroma zmerna, ker „mali zrezek“ odgovarja gotovo gastronomični pravilni porciji in „tri peresa solate" je tudi izraz, ki pretiranost kaj dobro označuje. Cena, izpod katere gostilničar ne more prodajati pri današnjih razmerah zrezkov, je 1 K. Da bi bile porcije take kot so bile pred 20 leti, ko je zrezek bil večji kot krožnik, tega se danes ne more zahtevati. Ako pa kdo želi tako veliko porcijo, naj gostilničarju to posebej sporoči. Seveda mora potem plačati temu primerno večji znesek. Pivo se danes splošno ne toči izpod 24 h vrček, por cija solate stane najmanj 20 h, tako da za „merico brinjevca" preostaja 6 h. Dobro bi bilo torej, ako bi se gostje ne ob d regali glede cen ob gostilničarja, marveč naj bi kje drugje iskali vzroka današnji draginji. Priznavamo, da so današnje cene tudi v gostilni razmeroma mnogo višje kot so bile pred desetletji. Pomisliti pa je treba, da mora gostilničar ravno tako kot vsak drug človek že sirovine drago plačati in da je tudi gostilničar „na deželi“ obrtnik, od katerega nihče ne more zahtevati, da naj dela zastonj ali pa obratuje še celo z zgubo. Kar se pijače in kuhinje tiče, pri današnjih razmerah ne more biti glede cen razlike med gostilničarjem na deželi in v mestu, nasprotno za gotove špecijalitete, katere so navadno samo gostilničarju v večjem mestu pri rokah, mora biti naravno cena na deželi višja. Zato pravimo samo: Nikar ne dolžite gostilničarja visokih cen! Pri današnjih, na Kranjskem in Slovenskem sploh uveljavljenih cenah naši gostilničarji že itak nič ne zaslužijo, ali pa je njih zaslužek tako malenkosten, da bi se za njim ne pehal noben trgovec. Računajte samo z dobavnimi troški ter režijo in pritrdili nam bodete vi vsi, črnogledi, natolcevalci gostilničar-stva. Ako hočete zboljšati današnje razmere, pričnite jih zdraviti drugod, tam kjer so leka najbolj potrebne, potem bodete tudi prišli do prepričanja, da je ravno gostilničarski stan tisti, ki je najmanj zakrivil te neznosne cene, potem bodete pritrdili, da je ravno gostilničar najslabše plačani obrtnik, ki bi bil sam najbolj zadovoljen in vesel, ako bi mogel znižati na svojem jedilnem in vinskem listu cene. Znižajte torej najprej sirovi nam cene in kadar bodo te odgovarjale onim pred 20 in več leti, takrat bodete tudi zopet lahko dobili v gostilnah takratne cene. Dokler pa tega ni, je pa bolje, da molčite, ker vsak tak izbruh le preveč kaže, kako malo ste v narodnem gospodarstvu na Slovenskem podkovani.
Davno pripoznana resnica je, da je -Kolinska kavina primes" od vseh izdelkov te vrste najboljša. Obenem je ta kavna primes edini pristno-domači izdelek te vrste — zato jo prav toplo priporočamo!
r
:^c:
Tovariši gostilničarji!

L Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! ^ Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!
A	Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu!	\
Priporočajte naše inserente tudi svojim p n. gostom!	C^i
--------- -
Stopnjice, balkoni, ograje,stavbeni okraski, spomeniki, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije itd.
(53)21 6 Kranjska betonska tovarna	Cementne cevi na stroj ali na
tribuč & K-» Ljubljana
Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd.
Brivnioa
Eng. Franchetti, Ljubljana
Sodna ulica, št. 1.
se priporoča p. n. gostilničarjem. (60) 20—5
Sode,
velike in male ima na prodaj
Ivan Buggenig, (56) 20—5 sodar, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
Društvo hrvatskih konobara (natakarjev)
v Zagrebu, Jelačičev trg 25 priporoča svoj posredovalni odsek. Namešča samo strokovno naobraženo osobje v vseh panogah gostilničarskega
obrta.	(66? 3—4
r
v v
c
Qricar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9.
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz ledna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
(8) 12-5
-4
n

Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani
največja in najbolj varna slovenska hranilnica
v lastni hiši, v Prešernovi ul. štev. 3.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po ‘t,,40/u brez odbitka, sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. — Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. — Za varnost vloženega denarja jamči rezervni zaklad in mestna občina ljubljanska. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. Posoja na zemljišča po j u/0 in proti poplačevanju dolga po najmanj 1/4 o/0. Dolžnik pa mora svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. - Denarnega promete do konca I 1910 je imela nad 564 milijonov kron; stanje hranilnih vlog znaša nad 40 milijonov kron, rezervni zaklad po K 1.200.000
(37) 12-5_______________
BLAŽ JESENKO
(26) 12—5 Ljubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke, cilindre, čepice 1. t d.
_____najnovejše fasone, po naj nižji ceni.
O
Prvi kranjski atelje za ortopediške aparate in bandaže
A. HLAVKA
Ljubljana, Prešernova ulica 8.
priporoča svojo veliko zalogo gumi-blaga in ortepediških aparatov, obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, kilnih pasov nogavic za krotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašnikov za karbol, aparatov za inhalacije (s paro in mrzlo). Vsakovrstne brizgalke in aparati za samoklisti-ranje. Vse bandaže se izdelujejo po odredbah p. n. zdravnikov. Starejši instrumenti se razkužujejo.
(62) 10—3	Popravila se Izvršujejo kar najbolje in najceneje.
Staroznana gostilna
z velikim obratom v večjem trgu na Kranjskem, v katerem je sedež okrajnega glavarstva in raznih drugih uradov, se odda
takoj v najem
Gostilna se nahaja na glavnem trgu tik farne cerkve. Gostilniški prostori
obsegajo: Dve veliki in eno manjšo gostilniško sobo, velik salon za igre in koncerte in verando. Biljardna soba. Kegljišče, lep senčnat vrt, hlevi, na-poljnena ledenica. Velika in svitla, lepa kuhinja. Obširne kleti, prikladne tudi za vinsko trgovino. Poleg tega lepo stanovanje za najemnika.
Naslov in pogoji v upravništvu „Gostiničarskega Vestnika“
m

Naročajte, ponudite,
Zahtevajte in pijte samo
najLedi"a .s,ovunska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne menc 20 vin., kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim !
Tolstovrško slatino
Inštalater IFr*. Sase,
konccs. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7. se priporoča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih napeljav.
Sprejema tudi naročila na deželo. (59) n—3
Vinska trgovina Peter Stepič
Spodnja Šiška štv. 256 (55)21—6
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.

Mic
ni boljšega
za hitro pripravo najfinejše goveje juhe kot
-iMAGGI
kocka za govejo juho ä 5 vinarjev.
MRGGHEVE kocke za govejo juho so najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
MMB Samo prave z imenom MRGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem
iMliSmiiliSiESSEEtlEEE
jako ugodna prilika.
V	najem.	Naprodaj.
Takoj se odda v najem prodajalna, pozneje tudi gostilna v jako lepem trgu na Spodnje Štajerskem z zelo živahnim prometom. Poslopje stoji ob križišču dveh jako prometnih cest. Poleg hiše ledenica in lep vrt z mladim drevjem. Dobra pitna voda v hiši. S posestvom združene stavbene parcele in ena njiva. Aron-dirano in ograjeno.
Pod jako ugodnimi pogoji se tudi takoj proda.
Kupnina K 22.000; K 10.00C ostane lahko na posestvu, ostanek dogovorno.
Vprašanja in ponudbe nasloviti na Upravništvo „Gostilničarskega Vestnika“.
V	najem.	Naprodaj.
Jako ugodna prilika.
MIL
P/\RK-HOTEL
LJUBLJANA
M
m
m
><
X
X
X
X
X
X
X
Otvorjena je redna avtomobilna zveza med kolodvorom (z
vsemi vlaki) — pošto in — parkhotelom Tivoli.
*T Enkratna tour-retourvožnja 80 h.
Cenjene kolege z dežele prosim vljudno, naj blagovolijo opozoriti na to ljubljansko novost p. n. občinstvo kakor tudi v Ljubljano potujoče goste.
V naprej se zahvaljuje beležim	s kolcgijal„im po2dravom
iVan Kenda, hotelir, j
Avstr, patent št 46.347 Patentovano v 7 državah.
(57) 6-5
■v
Čudovito!
Vse dosedanje iživtjdb^ skladnih stolov, klopi in miz cdegi sveta presagt , Lojk-ova iznajdba
ki jih izdeluje in zalaga
parna tovarna	—
.■ lesnih izdelkov
Fr. Burger v Sp. Šiški
Prospekti zastonj in poštnine prosto.— Vzorce pošiljam po povzetju. Ako ne ugaja, sprejmem poštnine prosto nazaj in vrnem vplačani denar. Pravico za sprejem denarja imam le jaz.
Specialiteta, edina slovanska ura za telovadce!
Dobiva se samo pri tvrdki	(451 10^8
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg in Sv. Petra cesta
Št. 41 . Srebrna z ^ močnima pokro-vama K 28-50.
Št. 415. Kovinasta z
2	pokrovama K 15 50 s finim anker -,IKO, kolesjem na 15 kamnov
Št. 412. Srebrna z moč. pokrovi K 32-50 Št. 414 Kovinasta s
3	pokrovi K 18 —, s finim anker -,,IKOu kolesjem na I5kam-noy.
Lastna tovarna ur v Švici
Tovarniška znamka IKO1
$--------------------%
Pozor cenjeni kolegi!
L. Tomažič
(35) 24-9
Spodnja Šiška, štv. 77
pri Ljubljani, telefon štv. 177 priporoča
svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih In pristnih vin iz dolenjskih, vipavskih in istrskih vinskih goric.
Vsak, kdor hoče varovati svoje lastne koristi, bode naročil pivo od
„ Gostilničarske zadružne
pivovarne v Lescah"
Pristopi lahko vsak kot član.
Čim večji promet, tem bolj samemu sebi koristile!
Zaloga v Spodnji Šiški,
L. Tomažič,
št. 177.

Vsak odjemalec nakloni lahko od vsakega hektolitra 20 vin. v društvene namene, kakor sam to določi,
(36) 24-9
Keglje, kroglje l^™Äarsk,$,d£a,
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 1.
Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
Za gostilničarje
in kavarnarje,
električne klavirje, 1 godbene automate , na težalo in silno I moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke
69) 19—4
3. Kmetetz
v Ljubljani
Kolodvorska ul. 26
(64) 2 !-4
Najboljše sredstvo LfS ,= fr"böa"ie vina'ie iara'
Francosko žolco
delniške tvrdke Coignet & Comp. v Parizu, dobavna pri večjem odjemu od stalne zaloge
pri tvrdki Iv. A. Hartmanna nasl. A. Tomažič
Ljubljana, Marija Terezija cesta.
Navodilo se radevolje brezplačno pošilja.	(67) 19—4
Posredovalnca za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle
v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini (>0 h.	(65) 19—4
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval) kavčukovih stampilij.
LJUBLJANA — Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
Ljubljana. (4) 24—9
Dobro in poceni!
Špecerija in delikatese. Pražena kava iz lastne pražarne Vsakovrstna vina in likerji.
T. MENCINGER
(5)24—9 LJUBLJANA
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
največje slovenske narodne tvrdke:	(47)23
Delniška družba združenih pivovaren = Žalec in Laški trg v Ljubljani. =
m
i
m
Ii
I
1
Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa lastnica
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
(41) 24—9
m
m
ii
m
S
1
Ustanovljena leta 1882.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron

Ustanovljena leta 1982.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
KMETSKA
POSOJILNICA
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neorn. zavezo V lastnem zadružnem domu v Ljubljani, Dunajska c. 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih gi o ■* |2 o
brez odbitka rentnega davka.
Telefo št. 185 luterurban.
Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 * ogr. «	„ w '9.864
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje nd dne vloge do dneva dviga.
Po s oj uje na zemljišča
po 5'/< °/o brez amortizacije ali na amor-(2) 24 9	tizacijo po dogovoru.
Eskomptuje trgovske menice.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 -
Denarni promet v letu 1910 K 100,000 000--
;Narodni hotel'Postojna
se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole
(32) 24-9 za obisk
Fran Paternost, lastnik
mmim
Tovariši gostilničarji!
Pri potovanju po Gorenjskem se (34) 24—8 vstavljajte
na Jesenicah v hotelu „Triglav"
2 min. od kolodv., kjer so Vam na izbero dobra kuhinja, pristna vina moderno opremljene sobe za tujce. Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gg. gostom.
Lovro Humer, hotelir
Nobena slovenska gostilna brez
gostilničarskega Vestnika"!
§

Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih af
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, ^ strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodja, kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za pivotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za \ revažanje mleka, traverze, želežniške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, Kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi.
Fr. P. Zajec, Ljubljana
izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino insrebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
Zaloga gramofonov in raznih
(29) 24—9	plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.

Vsa ßjubljana govori o tem, daje
Jfarol cPlaninsek-om
,5„ 2»—s	pražena kava
najboljša !
Razpošiljam po pošti vsak dan od 5 kg naprej franko.
Fran Čuden
(9) 24— Ö
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE !
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 218.
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih (41) 24—9 In steklenicah.
I. Vecchiet, zlatar Ljubljana,
(49) 22—8	nasproti glavni pošti.
Bogata izbera z'atnine in srebrnine. Lastna delav niča. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne'
Spedicijska in komisijska družba
tBHkKHib, d, z o. j.
Ljubljana, Javno skladišče
Dunajska cesta 33.
Špedicija vsake vrste Preselitve pohištva.
Točno in poceni.
Gostilničarji, zasebniki! Pozor!
iva i rx i • v- Šmartno pri Ljub-
iVI at. Dolničar, ljani trgovina z vinom na debelo. Izborna, zajamčeno pristna bela, rdeča in črna vina iz najboljših vinskih goric. Poskušnje na zahtevanje brezplačno in (30) 12—9 poštnine prosto.
Ljubljanskim p n. izletnikom se priporoča
tudi žd obisk priznane
n^Padrhote! ;J|Voli^
Parkhotel

(->5) 12—9
==
Zaloga čevljev.
54 * o JTrZLIČT-A- ST O IR.
Prešernova ulica 5.
Največja
zaloga moških, damskih in pristnih groisserskih gorskih čevljev.
Jamčeno pristen brinjevec iz žganjekuhe
IGNAC FOCK, KRANJ
je neprekosljivo in naravno blago.
Gg. hotelirji, gostilničarji in kavarnarji zahtevajte vzorce in ponudbe. (48) C-8
Elegantna skrbna izvršitev po vseli cenah.
xr
Ljubljana.
Udobne sobe za tujce, priznano dobra kuhinja, naravna vina, raznovrstno izborno pivo
(18) 24 -

Od maja naprej vsak dan vrtni koncert.
Ivan Kenda, hotelir.
m m mm mmmm
a, noienr. j ■■
Modna in športna trgovina" P.MAGDIČ,Ljubljana nasproti glavne pošte.
'-N
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčiče, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baršunasti trakovi, pozamen-trija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	(7) 24—9
—I	Perilne volnene in svilnate
"I	bluze
spodnja krila iz balista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji galoše, nogavice, solnčniki, dežniki; štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropje za damske žlobuke, slamnike, oblike in vse na-kitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode :
Klobuki, cilindri, slamriki, Čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje; tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.	J
Pivovarna ;Mayr' v Kranju
priporoča cenj. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje
izborno priznano pivo.
__________________(39) 24-9
Žganje
— Likerji
Domača tvrdka	Cene brez
Pozor gg. gostilničarji!
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
jGabrijeiu Eržen-u v Zapužah,
pošla Begunje (Gorenj).
Pozor gg. gostilničarji!
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence.
===== Žganje — Likerji.	....—
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. (20) 24-9
Ljubljana.
Hotel „Južni kolodvor“ priporoča v Ljubljano došlim p. n. gostilni-čuj.un svojo priznano dobro kuhinjo, naravna vina, izborno pivo, udobne sobe za tujce itd.
(16) 24—9	Prijazni prostori.
Hotel in restavracija „BAVARSKI DVOR“,
Ljubljana, Dunajska cesta štv. 29
se priporoča tovarišem gostilničarjem kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. — Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
(6) 24—-9	Stefan Bergant, lastnik.
KAVARNA „LEON“ V LJUBLJANI
Stari trg štv. 30
je kakor navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem se za obilni obisk priporočata (2) 24—9	Leon in Fani Pogačnik.
GRAMOFON-ATELIJE
Ä. Rasberger, Ljubljana
j (40) 24-9 Sodna ulica št. 5.
Godbeni avtomati in gramofoni samo I. vrste.
Najfinejše plošče „Triglav“.
Edina strokovna delavnica za popravljanje godbenih strojev, avtomatov in gramofonov.
Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
kamenarskemu mojstru
Alojziju Vodniku
Ljubljana. Kolodvorska ulica. (u) 24-9
KAVARNA „AVSTRIJA“ V LJUBLJANI
na vogalu Šentpeterske in Resljeve ceste se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča O) 24-3	za obisk. Ivan Stritar.
Ustanovljena 1847.	Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J, J, Naglas
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, (28) 2-1—9	otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
Največji ljubljanski fotografski atelje
Hvg. Benholtl, S"-1™ =»“•"
se priporoča za naročila glede vseh v (15) 24—9 fotografsko stroko spadajočih del.
Umetna knjigoveznica pfe BfGSkVtir
(n) 24—9 Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in Passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar
Ljubljana, Sodna ulica 12
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene.	(23) 24—9
Fotografični atelier ,VIKTOR1 Ljubljana,
Bethovnova ulica 7, poleg „Kranjske hranilnice“ se priporoča p. n. gg. gostilničarjem za izvršitev modernih portretov.	(19) 24—9
Sprejema tudi naročila na deželo.
£ Pivovarna ;Skofjaloka' £|
priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje
izborno marčno pivo.
(38). 54—9
J. Wider, Ljubljana
Šelenburgova ulica 3. Umetni in trgovski vrtnar. Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzojavke: Wider, vrtnar, Ljubljana. (42) 24—9
Ivan Črne tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za-ogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, reslaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
__________,______________(63) 19—4
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
(13) 24—9 Zaloga angleškega blaga.
FR. KHAM, LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8
Špecerija, delikatese, vinarna.
Priznan dobivatelj večjiii ljubljanskih hotelov lil restavracij. (12) 24—9	Zastopnik priznane šampanjske tvrdke
Bratov Kleinoscheg v Giistingu pri Gradcu.
RESTAVRACIJA „NARODNI DOM V
LJUBLJANI	(33) 24-9
se priporoča p. n. gostilničarjem za obisk
Emil Kržišnik.
JVC. ID r eni k:,, luj-u/bljeLzist.
Kongresni trg, 7.	(44) 24_9
priporoča	'	'
ceno izdelovanje imen v vsakovrstno hotelsko ih gostilniško perilo.
Zaloga raznovrstnega materijala za veznino.

OBJAVA. S tem javljamo, da smo otvorili
v Zagrebu, Kukovičeva ulica št. 5.
— svojo poslovnico.
Nudimo razna
63 (12—4)
naravna vina
v sodih cn steklenicah po zmernih cenah.
Prosimo slav. občinstvo, p. n, restavraterje, gostilničarje kakor vse ostale preprodajalce, da nas v tem skromnem podjetju podpirajo.
,,,,.,,,lll,llll|lilllllllllllll•l|•lllllllll•!lll•ll••l••ll•llllll•lllll•lll,l•lllllllll•l•l,llllll•l•l•|ll*l,,lllllll'll■llll,l,"l"l,•l,,ll,,,,,,,"ll,ll.••"•I
SREDIŠNJA ZADRUGA HRV. VINOGRADARA,
Ravnateljstvo.
L
Trgovina s špecerijskim blagom
■
11	■ ■ Trgovina z moko in
Točna in solidna postrežba!	deželnimi pridelki. ■ ■
Ljubljana «A—
Ljubljana
glavna zaloga rudninskih voda
Velika pražarna za kavo, mlin za dišave
z električnim obraton\. ,
Na drobno in debelo!
(45) 10—9
.1 Zaloga vsakovrst--| nih semen.
]
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik“ v Ljubljani. - Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. - Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.