UDK 811.161.1'367(091) Aleksander Done Ljubljana SKLADENJSKI VZORCI V ŽITJU ALEKSANDRA NEVSKEGA V članku so predstavljeni trije staroruski skladenjski pojavi, opazovani v dvanajstih rokopisnih kopijah Žitja Aleksandra Nevskega iz obdobja od poznega 14. do poznega 17. stoletja. Opisani so: absolutni dativ, dvojni tožilnik in skladenjski vzorci z eno nikalnico. Nobenega od njih v sodobni ruščini ne zasledimo več. This article examines three Old Russian syntactic phenomena in 12 copies of The Life of Alexander Nevski, dating from the late fourteenth to the late seventeenth century. Those phenomena are: The Absolute Dative, The Double Accusative and The clauses with one negation. Ali of them do not exist in Modern Russian language. Najpomembnejši podatki o gradivu. Po mnenju ruskega zgodovinarja Jurija Begunova je bilo »Žitje Aleksandra Nevskega« (v nadaljnjem besedilu ŽAN) napisano leta 1282 ali 1283 v Vladimirju, v samostanu Rojstva Bogorodice (MoHacTbipu Po»:aecTBa EoropottHutbi), kjer je bil leta 1263 pokopan knez Aleksander Nevski. 1 Sodeč po vsebini ŽAN, je bil njegov anonimni pisec najprej služabnik kneza Aleksandra, potem pa menih v omenjenem samostanu. Izvirnik prve redakcije ŽAN ni ohranjen. Danes je na voljo le 12 poznejših rokopisnih kopij. Navajamo jih v šifrah, ki jih je prvič uporabil omenjeni zgodovinar Begunov.2 To so okrajšave za nazive posameznih rokopisov ŽAN. Njihovi nazivi so določeni, bodisi po nahajališču, po mestu hranjenja, ali pa po lastnikih, kar je razvidno iz naslednjega pregleda. 1. Lv - od: »JlaBpeHTBeBCicitH« (citocok). ker je v Lavrentijevem letopisu iz leta 1377; 2. Ps - od: »IIckobckhh«, ker je v Drugem pskovskem letopisu (iz 14.-15. stoletja); 3. P- od: »ncKOBO-nenepcKirit«, ker so ga našli v Pskovo-Pečerskem samostanu pri Pskovu; 4. A- od: »AKatteMmectcHH«, ker je ta rokopis nekdanja last Duhovne akademije v Moskvi; 5. V - od: »BonoKOJiaMCKHit«, ker je bil najden v Josifo-Volokolamskem samostanu; 6. M - od: My3eitCKHH«, ker se ta rokopis hrani v Državnem zgodovinskem muzeju v Moskvi; 7. Ar - od: »ApxaHrenbCKHH«, ker so rokopis našli v neki staroverski občini v Arhangelsku; 1 K). K. EeryHOB, nasimmuK pyccKoi< jmmepamypu XIII eera »Cnoeo o nozuSenu pyccKoii 3eMJiu, MocKBa-JIeHHHrpafl, 1965,61. 2 K). K. EeryHOB, op. cit., 16-17 in naprej. 178 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 2, april-junij 8. Pg - od: »riorojHHCKMH«; rokopis je poimenovan po nekdanjem lastniku M. P. Pogodinu; 9. B - od: »EapcoBCKHH«; rokopis je poimenovan tudi po nekdanjem lastniku E. V. Barsovu; 10. R - od: »PyMmmeBCKHH«, ker se ta rokopis zdaj nahaja v Muzeju Rumjanceva v Moskvi; 11.0 — od: Obhhhhhkobckhh« - je bil poimenovan po nekdanjem lastniku A. N. Ovčinikovu; 12. U - od: »yBapoBCKHH« - ta rokopis izhaja iz nekdanje zasebne zbirke grofa A. S. Uvarova. Čas in mesto nastanka posameznih rokopisov ŽAN sta razvidna iz naslednjih podatkov: Lv - leta 1377, v Samostanu Marijinega oznanjenja (EjiaroBemeHCKini MOHa- CTBipb) v Nižnjem Novgorodu; Ps - leta 1486, v Pskovu; P - v letih 1486-1487, v Pskovo-Pečerskem samostanu; A - v sredini 16.st., v Zagorsku; V - v tretji četrtini 16. st., v Josifo-Volokolamskem samostanu; M - v tretji četrtini 16. st., v Samostanu Rojstva Bogorodice, v Vladimirju; Ar - v tretji četrtini 16. st., v vasi Kidekša pri Suzdalju; Pg - v tretji četrtini 16. st., v mestu Vologda; B - ob koncu 16. ali na začetku 17. st., v mestu Olonec; R - v drugi četrtini 17. st., v vasi Paberežje pri mestu Povenec; O - v sredini 17. st., v okolici Suzdalja; U - v tretji četrtini 17. st., v Ugliču ali v Ustjugu.3 Predmet raziskav. Predmet naših raziskav so trije staroruski, oziroma cerkvenoslovanski skladenjski vzorci, ki jih srečujemo v rokopisih ŽAN. To so: 1) absolutni dativ (Dativus absolutus, rtaTejibHbiit caMOCToaTejibHbm), 2) dvojni tožilnik (.zibohhoh BHHHTejibHbiii) in 3) skladenjski vzorci z eno nikalnico (o6opoTbi c oahhm oTpmiaHHeivi). Ti trije skladenjski vzorci nimajo ničesar skupnega, razen dejstva, da jih v sodobni ruščini ni več. Metoda raziskave. V naši raziskavi uporabljamo lingvotekstološko metodo, kar pomeni da pri preučevanju treh omenjenih pojavov v staroruski skladnji upoštevamo vse inačice stavkov v različnih rokopisih ŽAN in jih med sabo primerjamo. Pri navajanju ustreznih primerov iz rokopisov uporabljamo sodobno rusko pisavo, ker smo v svojih prejšnjih prispevkih dokazali nevtralizacijo fonemov /jat/ in /e/ v vseh rokopisih ŽAN.4 Po navedku primera iz ŽAN, sledijo v oklepajih šifra rokopisa in številka lista iz zbornika, v katerem se nahaja dani rokopis. Ko gre za hrbtno stran lista, dodajamo še črko »v« (»verso«). Za rokopise 3 IO. K. EeryHOB, op. cit., 195-212. 4 Aleksandar Done, Fonetsko-fonološka analiza rukopisnih kopija »Žitija Aleksandra Nevskog - A Phonetic-phonological Analysis of Manuscripts of »The Life of Prince Alexander Nevskij«, Radovi Filozofskog fakulteta, IX-X, 1976-1980, Sarajevo, 1980, 123-141 (gl. str. 126-129); isti, O Hepa3jmueHHH 3ByKOB /ttTb/ h /e/ nHcitaMH-nepenHCUHKaMH »3Khtim AaeKcaH^pa HeBCKoro, CjiaBHCTHUKH cTyrtHH, IV-V, 1984-1985, CKonje, 1985, 121-127; isti, K Bonpocy HeHTpaJnmuiiH apeBHepycciite e:\iy npii Kpan iviopn, cTpervme oboio iivih. h npedbiCTb bcio hoiub bo 6aeHbH« (L/349). Drugi deležnik - CTperyme je v imeno¬ valniku množine moškega spola, ne pa v dajalniku ednine. To je prvi nedvomen znak začetka razpadanja absolutnega dativa, kot skladenjskega vzorca, ker se nedoločeni aktivni deležnik CTperyme ne ujema z zaimkom eviy in drugim deležnikom ctohihio v sklonu in številu, kar pomeni, da beseda CTperyme ni več 5 B. H. EopKOBCKHH, tl. C. Ky3HeuoB, Ucmopmecmn epcamamuKa pyccKozo nabira, MocKBa, 1965, 482-483. 180 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 2, april-junij deležnik, marveč deležje. To je hkrati znak začetka izginotja sklanjatve nedoločnih aktivnih deležnikov v ruščini. V rokopisih M, Ar in O manjka prvi del absolutnega dativa - »Ctohiipo eiviy npn Kpaii iviopn« in lahko preberemo le naslednje: »Crperymio eiviy o6on nyra h npeGbiCTb bcio Homb Bb Gnemni« (M141v, Ari 16, 0533v). V rokopisih iz 16. stoletja A in V spet ni ujemanja zaimka in deležnika v sklonu in številu: »Crperyme eviy oGoh nyra h npeGbiCTb bcio Homb bo Gachhh« (A3, VI79), kar pomeni, daje tudi v tem primeru namesto deležnika deležje. V rokopisu P ni ustreznega stavka. V vseh navedenih inačicah imata absolutni dativ in stavek isti osebek, kar pomeni, da v tem primeru ta absolutni dativ sodi k staroruskemu tipu. Čeprav osebek stavka ni besedno izražen, je iz konteksta vendarle razvidno, daje isti človek »stal na obali morja, pazil na obe poti in prebedel vso noč«. Absolutni dativ ima časovni pomen, dejanja vseh treh glagolov pa so potekala sočasno. Uporabljena sta cerkvenoslovanski obliki deležnikov - CTonmio in cxperymio (ali deležje CTperyme), namesto staroruskih: ctosihio in CTeperyHio. 1.2. Navajamo tri primere popolnega razpada absolutnega dativa: 1) »H Bi.CTaBinc yTpo, oGperomaca Tpvnba MepTBa bcii« (Lvl69bv); 2) »H BBcniBine yTpo, oGpcTomaca boi Tpym«i hxb MepTBa« (5653v); 3) »H BOCTaBiiin jnrpo, oGpeTomaca bca TpynHa hxb MepTBa« (5309v). V nobenem od treh navedenih primerov dejansko ni ne deležnika, niti samostalnika v dajalniku; samostalnik yTpo je v imenovalniku ednine srednjega spola, medtem ko je deležnik BBC i amiie (Lv in R) v imenovalniku množine moškega spola, deležnik BocraBom (5) pa je v imenovalniku ednine ženskega spola. To pomeni, da v navedenih treh inačicah istega stavka deležnikov sploh ni, temveč sta namesto njih deležja. Domnevamo, da je v izvirniku ŽAN bila pravilna oblika absolutnega dativa BtCTaBtiiiH) yTpy, sicer oba skladenjska vzorca BBCTaBiue yTpo in BOCTaBiun yTpo - nimata nikakršnega smisla. Po tem popravku dobimo stavek: »H BBCi aBBiino jnrpy, oGpeTomaca bch Tpvnmi hxb MepTBa«. Prevoda: »Kor"ia nacTyniijio yTpo, HamjiH hx Tpynbi« - »Ko seje zdanilo, so našli njihova trupla«. Absolutni dativ in glavni stavek imata različna osebka: yTpo in ipvnmi. Razen tega je ta absolutni dativ prislovno določilo časa. Dejanji glagolov BtCTara in oGpecTuca sta potekali sočasno. Vse to pomeni da, je ta absolutni dativ cerkvenoslovanski. V rokopisih Ps, P, A, V, M, Ar, Pg, O, JJ tega absolutnega dativa ni. 1.3. V desetih rokopisih beremo naslednja dva stavka: 1) »Bi>cxo,nflmio cojiHpio h d>CTynHmaca oGoh BOHCica« (P^159av, 531 lv, 5654v, t/350v) -»Kopna Bocxonnjio cojiHue, coinjiHCb oGa BOHCKa« - »Ko je sonce vzhajalo, sta se srečali obe vojski«;2) »Bbcxo/isiiiuo cojihuio, d>CTyrmmacn oGoh boh« (A5v, V183v, M146, Arl20v, Pgl2\, 0531) - »Koma BOCxonnjio co.ihuc, comancb bohhm o6eHX [ctopoh]» - »Ko je sonce vzhajalo, so se srečali vojaki obeh [strani]«. V rokopisih Lv in P teh stavkov ni. V obeh primerih imata absolutni dativ in glavni stavek različna osebka: cojiHue in BOHCKa ali boh, absolutni dativ pa ima časovni pomen. Dejanji glagolov BbCxoniiTii in cbcrvniiriicsi sta potekali sočasno. Torej, spet gre za cerkvenoslovanski tip absolutnega dativa. Oblika Aleksander Done, Skladenjski vzorci v Žitju Aleksandra Nevskega 181 deležnika je tudi cerkvenoslovanska - Bbcvommio, namesto staroruske nnc\o- /JSIHIO. V rokopisih ŽAN je absolutni dativ uporabljen 24-krat - v naslednji distri¬ buciji: po trikrat v B in R, ter po dvakrat - v Lv, Ps, A, V, M, Ar, Pg, O in U. V rokopisu P sploh ni primerov absolutnega dativa. Staroruski tip absolutnega dativa je uporabljen 11-krat - po enkrat v rokopisih Lv, Ps, M, A, V, Ar, Pg, B, R, O in U. Cerkvenoslovanski tip absolutnega dativa je uporabljen 13-krat - v naslednji distribuciji po posameznih rokopisih: po dvakrat - v B in R, ter po enkrat - v: Lv, Ps, A, V, M, Ar, Pg, O in U. Nepravilno uporabo staroruskega tipa absolutnega dativa smo ugotovili trikrat - po enkrat v rokopisih A, V in U. Napačno uporabo cerkvenoslovanskega tipa absolutnega dativa smo ugotovili v treh rokopisih: Lv, B in R - po enkrat. Absolutni dativ v ŽAN bil je pravilno uporabljen 18-krat, oziroma v 75 % primerov, kar pomeni da na napačno uporabo tega skladenjskega vzorca odpada 25 % primerov. Distribucija pravilne uporabe absolutnega dativa po posameznih rokopisih je naslednja: po dvakrat - v: Ps, M, Ar, Pg, B, R in O, ter po enkrat - v: Lv, A, V in U. Absolutni dativ je, ne glede na tip, vsekakor cerkvenoslovanizem, ker tega skladenjskega vzorca ni v staroruskih listinah in drugih pravnih besedilih, ki najbolj pristno odražajo pogovorno staroruščino in kjer so cerkvenoslovanizmi po navadi zelo redki. 6 1.1. Navidezni absolutni dativ. V nekaterih rokopisih ŽAN srečujemo stavke, kjer sta samostalnik in deležnik v dajalniku, toda na podlagi njihovih drugih skladenjskih funkcij sklepamo, da ne gre za absolutni dativ. Takšne primere pogojno imenujemo »navidezni absolutni dativ«. 1.1.1. V rokopisu Pg beremo naslednji stavek: »Khjbio »e AjieKca/jpy vvihovkuiv /jhh jkhthh ero« (Pgl5 ). V tem stavku je /um osebek z neujemalnim prilastkom /Kiithsi ero, povedek pa je yMHO>Kmy, čeprav je deležnik, toda v staroruskih besedilih pogosto srečujemo deležnike v funkciji povedka7 . Medtem ko je A. iCKcaH/ipv nepremi predmet v dajalniku, je khh3io samostalniški prilastek nepremega predmeta (tudi v dajalniku). Očitno v tem stavku ni absolutnega dativa, kar je razvidno tudi iz naslednjih petih različic navedenega stavka v ostalih rokopisih: 1) »H y\iHO>KHmaca /jhh >iKHBOTa ero« (P246); 3) »BenHKOMy xce khh3K> AjieKcaH/tpy ■HpocnaBiuiK) ymho>kmlliaca /jhh 5KHTHH ero« (A7v-8, V187v); 4) »BejiHikc khh3K) AjieKcaH/jpy UpocjiaBHHKi vmhokhch /jhh >KHBOTa ero« (Ml50, Arl25-125v, č>540v); 5) »H yMHO>KHiuaca /jhh -/Kmthh ero b BenmjeH cnaBe« (P317, R651). V rokopisih Lv in U tega stavka ni. Prevoda: »H rrpo/trmjiHCb ahh ero >kh3hh b bcjihkoh c/taBe«; »In dnevi njegovega življenja so se podaljšali v veliki slavi«. Prevedli smo po prvi (Ps) ali 6McmopunecKanzpa\mamuKapyccKOZOX3bim. CunmaKcttc. IJpocmoenpednootcemie. rio/i pe/c B. H. EopKOBCKoro. MocKBa, 1978, 217. 7 B. H. EopKOBCKHH, II. C. Ky3HeuoB, op. cit., 378-379. 182 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 2, april-junij zadnji (B in R) inačici, ker so besede BejmKOMy >kc khjoio Ajieiccaif^pv Hpo- CJiaBHMio v rokopisih A, V, M, Ar in O pozne interpolacije, medtem ko so prepisi Ps, P in U skrajšani, kopija Lv pa je ohranjena le delno. 1 . 1 .2 . Deset rokopisov vsebuje pet inačic stavka z navideznim absolutnim dativom: 1) »H Gbictb cena 3Jia h Tpycb ot koithh jiomjichiih h 3Byic ot ceneima MeuHaro, »ko>kc h e3epy noviep3i.ii.no abhthvthch« (Psi 59av); 2) »H 6bicn> cena 3Jia h TpvcK, ot korteh jiOMjieHHe (O: »ot jiOMjiemni koitch«) h cbvkb (Pg: »3bhk«) ot meii haro ccHCHHa, HKoace Mopio \iep3iny aBHTHVTHca« (715v. VI 83v, M146-146v, Arl20v-121, Pgliv, 0536v); 3) »H 6bictb cena 3Jia, BejimcaHTpyc ot jiOMamm konha hxb h 3bviKe h Mopio noMep3iny aBHrit\'THca« (t/350v). V rokopisih Lv in P teh stavkov ni. Pravkar smo navedli pet inačic dvostavčnega podredja z glavnim stavkom na začetku in prislovnim odvisnikom za način, ki vsebuje navidezni absolutni dativ. Vzorec e3epy noMep3iuy ali \iopio noi\iep3iiieMy ni pravi absolutni dativ, ker je deležnik noMep3iny ali noMep3iueMy adjektiviran in kot takšen ne zamenjuje povedka, temveč je ujemalni prilastek samostalniku e3epy oziroma Mopio, ki se nahaja pred ali za nedoločnikom. Tukaj gre za vzorec dajalnik z nedoločnikom (dativus cum infinitivo, Aare.ibHbtH c hh(})hhhthbom), ki se še vedno lahko uporablja v sodobni ruščini, na primer: »Bani OTBeHaTb!« (»Vi boste odgovarjali!«). Absolutni dativ se nahajal v enostavčni, ne pa v dvostavčni povedi. Vse, kar smo pravkar navedli, je razvidno iz prevodov različice iz rokopisa R, čeprav izbira prevoda katerekoli druge inačice ne bi spremenila skladenjskega odnosa med stavkoma: »H 6i>uia dojibinaa h cipaniHaa cena, ipecK OT JIOMaHHH KOITHH H 3B0H OT MCMCH CCUCHHT. GvCITO 3aMep3IIiee 03ep0 CABHHyjiocb«; »In bilo je veliko in strašansko klanje, tresk lomljenja kopij ter žvenket mečev, kot da bi se zaledenelo jezero premaknilo«. Mimogrede naj bo omenjeno, da gre tukaj za Cudsko jezero (Pejpus) in da je staroruska beseda »Mope« pomenila »morje« in »jezero«. 1 . 1 .3 . Navajamo dvostavčno podredje, ki ima naslednji dve inačici: 1) »Kto He ynHBHTca o ceM, mko ic.u.v Ocj.TviiTHV cvuiio h Be30My ot najibHHXb rpazo, B 3HMHoe BpeMfl« (Ps, 162av, B319v, R659, 1/353). 2) »Kto He .thbhtcu o ceM, hko TCJiy 6e3/iymHy cynuo, npeBe3eHy ot aa.iHbrx cTpam b rocm 3hmbi«. (P249). V rokopisih Lv, A, V, M, Ar, Pg in O tega stavka ni. V obeh različicah staroruske povedi je glavni prvi stavek, odvisni stavek pa odgovarja na vprašanje »O lie\n>?«. To pomeni daje drugi stavek predmetni odvisnik. Osebek glavnega stavka je Kto. Logičen osebek odvisnega stavka je Tejiy. Torej imata stavka različna osebka. Deležnika cymio in Be30My ali npeBe3eny sta logična istovrstna povedka (oaHopoanbie CKa3yeMbie). Pridevnik 6e3,iymH\ je osebkov ujemalni prilastek. Na prvi pogled se zdi, da je v predmetnem odvisniku res pravi absolutni dativ. Vendar temu ni tako, ker poved z absolutnim dativom mora vsebovati tudi glagol v Aleksander Done, Skladenjski vzorci v Žitju Aleksandra Nevskega 183 osebni obliki, česar v tem primeru ni. Zato menimo, da gre spet za navidezni absolutni dativ. Kar zadeva prevod, prevajamo le prvo različico, kije bolj smiselna in uporabljamo pogojnik: »Kto 6m He yuHBHjica TOMy, ecjin Teno 6buio 6e3AW- xaHHMM h Be30M0 H3 OTAajieHHbix ropouoB b 3HMHee spevia«; »Kdo se ne bi začudil temu, če telo ni imelo duše in če so ga vozili po zimi iz oddaljenih mest«. 1.1.4. Z naslednjim stavkom se končujeta rokopisa P in U: »Eorv »ce HameMy cnaBa, npocjiaBJibineMy cnaTaa cbo>i bo Beicbi eckomb. Amhhb« (P249, U353). V ostalih desetih rokopisih tega stavka ni. Spet imamo dvostavčno podredje, kjer je prvi glavni stavek, drugi pa je odvisen. Samostalnik Eory je nepremi predmet v glavnem stavku. Deležnik npocjraBjibmy je logičen povedek v odvisnem stavku, ki je v celoti prilastek samostalnika Eorv, zaradi česa smatramo, da gre spet za navidezni absolutni dativ. V prevodih navedeno dvostavčno podredje se glasi: »Eorv HameMy cnaBa, upocuaniimiieMV cbohx cbbtbk bo bckh bckob. Amhhb«; »Hvala Bogu našemu, ki je proslavil svoje svetnike. Amen«. Navidezni absolutni dativ srečujemo vil rokopisih ŽAN v 19 primerih in sicer v naslednji distribuciji: štirikrat v prepisu U, po dvakrat v rokopisih Ps, P, Pg, B i R, po enkrat v kopijah A, V, M, Ar in O. Uporaba navideznega absolutnega dativa prav tako ni mogoča v sodobni ruščini. Kolikor nam je znano, se do sedaj nihče ni ukvarjal z navideznim absolutnim dativom. Menimo, da pojav navideznega absolutnega dativa pomeni razpad pravega absolutnega dativa, zaradi prizadevanja piscev, da se ta skladenjski vzorec čim dlje obdrži v knjižnem jeziku. 2. Dvojni tožilnik. Dvojni tožilnik je starocerkvenoslovanski in staroruski skladenjski vzorec, ki je bil sestavljen iz premega predmeta v brezpredložnem tožilniku (prvi tožilnik) in povedkovega določila ali samostalniškega prilastka v brezpredložnem tožilniku (drugi tožilnik). Navajamo ustrezne primere iz ŽAN. 2.1. V rokopisih ŽAN beremo naslednjih šest tekstoloških inačic enega stavka, ki je dejansko prilastkov odvisnik v podredno zloženi povedi: 1) »irace 6e nocTaBHji ero eryneTbCKbiH uecapb BToparo uccapn bo ErynTe« (Lv 168b-168av); 2) »H>Ke 6e nocTaBHHB ero erHneTBCKbra napa BToparo napa bb Eram-e« (PU56av, Alv, V175v, M138, Arll2v, £303, 0531); 3) trače h 6e nocTaBHji eryneTbCKbiH uecapb BToparo necapsi bb Eram-e« (P247); 4) »Hace 6e BBCTaBHji eraneTBCKBiH uapb BToparo napa bo Erame Hocii(J)a« (Pg67); 5) »ero >kc 6e nocTaBHiiB crvriCTCKHH uapb BTO])aro uapa bb Eryrrre« (£650); 6) »h 6e >Ke nocTaBHB ero eraneTCKHH uapb BToporo uapa bo Eran-rc« (C/347). Navedene inačice prilastkovega odvisnika vsebujejo skladenjski vzorec dvojnega brezpredložnega tožilnika, kjer je prvi tožilnik premi predmet prehodnega glagola »nocTaBHTH«, drugi pa povedkovo določilo. Prvi tožilnik je bodisi ero (Lv, Ps, A, V, M, Ar, B, R, O, U) ali h (P), ali pa HociKjja (Pg). Drugi tožilnik je uapa (Ps, A, V, M, Ar, Pg, B, R, O, U) ali uecapa (Lv in P), s katerim se prilastek BToparo (Lv, Ps, P, A, V, M, Ar, Pg, B, R, O) ali BToporo (U) ujema v spolu, sklonu in številu. Oblika prvega prilastka je cerkvenoslovanska, oblika drugega pa staroruska. V sodobni ruščini ni več skladenjskega vzorca dvojni tožilnik, temveč se namesto drugega tožilnika lahko uporabi povedkovni orodnik (TBopm-ejibHBiH npeunica- 184 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 2, april-junij thbhbih). Tako bi se prevod navedenih inačic staroruskega prilastkovega odvis¬ nika v stavčnem podredju v sodobno ruščino glasil: »ero akc oSpeToma bch TpymiH MepTBa ot apxaHrena 6o>KHa« (Pg71). Prevoda: »3aecb HanuiH Bce Tpynbi nepe6nTbix apxaHrejiOM 6o)khhm« - »Tukaj so našli vsa trupla [ljudi], ki jih je pobil nadangel božji«. V tem stavku povedek je isti kot v predhodnem primeru (odpeTOiua). Prvi tožilnik Tpynun je premi predmet s prilastkom bch, drugi - MepTBa pa je povedkovo določilo. V rokopisih Lv, P in U tega stavka sploh ni. V rokopisih A, V, M, Ar, L in O je povedek oOpe romacH oziroma oitperecn (R). V tem primeru je TpyraiH osebek, bch osebkov prilastek, MepTBa pa povedkovo določilo. Torej gre v tej tekstološki inačici navedenega stavka za dvojni imenovalnik. V rokopisu Lv sploh ni skladenjskega vzorca z dvema istima sklonoma: »3ne *:e oGpeToma MHoroe mho'/kctbo. H36beHbix ot aHrejia rocnoAHH« (Lvl69bv). Prevoda: »3accb HamjiH MHoacecTBO, nepe6irrbix aHrenoM roenoahhm« ; »Tukaj so našli veliko množico, ki jih je pobil angel božji«. 2.5. V treh rokopisih beremo: »[H] BHAeBb KopojieBiiua Miama non pyue« (A/142v, Ari 17, Pg70v). V rokopisih M in Ar ni veznika »H« na začetku stavka. Deležnik Bii;icm> ima funkcijo povedka. Prvi tožilnik - KopojieBina je premi Aleksander Done, Skladenjski vzorci v Žitju Aleksandra Nevskega 185 predmet, medtem ko ima drugi tožilnik - deležnik \inama - slovnični pomen povedkovega določila. Prevoda navedenega stavka v sodobno ruščino in slovenščino bi se glasila: »H yBHfleB KopojieBiina, KOToporo TaunuiH non pyicH«; »Videvši kraljeviča, kako ga v naglici peljejo pod rokama«. Primer, o katerem smo pravkar pisali, se nahaja le v treh prepisih ŽAN - M, Ar in Pg. V ostalih rokopisih je stanje naslednje: 1) v Ps, PinU sploh ni navedenega stavka, 2) v B in R ni deležnika od glagola ivinam in 3) v treh primerih se ne ujemata samostalnik KoponeBiiH in deležnik glagola ivinam, ker ima ta naslednje tri oblike: a) ivrnamu (O) - imenovalnik ednine ženskega spola, b) MHa (Lv) - imenovalnik ednine moškega spola in c) Mnaipe (A in V) - imenovalnik množine moškega spola. Navedene oblike sploh niso deležniki, temveč deležja, ker se ne ujemajo z obliko samostalnika - KopojieBiiHa, bodisi v sklonu, številu, ali pa v spolu. Iz pravkar povedanega je razvidno, da v devetih rokopisih - Lv, Ps, P, A, V, B, R, O in U - sploh ni dvojnega tožilnika. Skladenjski vzorec dvojni tožilnik je uporabljen v ŽAN 27-krat in sicer v naslednji distribuciji po posameznih rokopisih: štirikrat - v Pg, po trikrat -v M, Ar in O, po dvakrat - v Ps, A, V, B, R in U, ter po enkrat - v Lv in P. Prvi tožilnik - premi predmet je bil oblikoslovno izražen s samostalnikom ali z zaimkom. Premi predmet, ki je bil šestkrat izražen s samostalnikom, se nahaja v rokopisih: Pg - trikrat, ter M, Ar in O - po enkrat. Pogostejši način oblikoslovnega izražanja je z osebnim zaimkom, kar srečamo v 21 primerih in sicer v naslednji distribuciji po posameznih rokopisih: po dvakrat v Ps, A, V, M, Ar, B, R, O in U, ter po enkrat v Lv, P in Pg. Drugi tožilnik ima v ŽAN dve skladenjski funkciji: 1) funkcijo povedkovega določila ter 2) funkcijo samostalniškega prilastka. Drugi tožilnik v funkciji povedkovega določila srečujemo v ŽAN 17-krat in sicer v naslednji distribuciji po posameznih rokopisih: trikrat - v Pg, po dvakrat -v M, Ar in O, ter po enkrat - v Lv, Ps, P, A, V, B, R in U. Drugi tožilnik se po enkrat pojavlja v funkciji samostalniškega prilastka le v naslednjih desetih rokopisih: Ps, A, V, M, Ar, Pg, B, R, O in U. Povedkovo določilo ima v ŽAN tri oblikoslovne izraze: a) samostalniški, b) pridevniški in c) deležniški. Povedkovo določilo je po enkrat samostalnik v vseh dvanajstih rokopisih - Lv, Ps, P, A, V, M, Ar, Pg, B, R, O in U. V dveh rokopisih - Pg in O - je povedkovo določilo oblikoslovno izraženo s pridevnikom. V treh rokopisih - M, Ar in Pg - je povedkovo določilo izraženo z deležnikom. V štirih rokopisih - Lv, A, V in O - namesto deležnika se pojavlja deležje. Iz prisotnosti dvojnega tožilnika in odsotnosti povedkovega orodnika v rokopisih ŽAN lahko sklepamo, da stanje v gradivu, ki ga raziskujemo, popolnoma ustreza stanju v 13. stoletju, ker se prav v tem stoletju začenja proces odmiranja skladenjskih vzorcev dvojnih sklonov in zamenjave njihovega drugega dela s povedkovim orodnikom,8 ki ga sicer nismo našli v ŽAN. Skladenjski vzorci z dvojnimi skloni so glede na slog nevtralni, ker se pojavljajo v starocerkve- noslovanskih besedilih9 , kakor tudi v staroruskih listinah10. 8 it. A. CnpHHHaK, OiepK pyccKoro HCTopmecKoro CHHTaKCHca (ItpocToe npe/vicvKeHHe), KneB, 1960 , 184 . 186 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 2, april-junij 3. Skladenjski vzorci z eno nikalnico. Navajamo ustrezne primere iz ŽAN. 3.1. V rokopisu Pg je uporabljen nikalni zaimek hhkto, za njim pa členek >Ke: »H o6pexeot eivry HHKTOHce npoTHBJicu eMy bx 6paroi« (Pgl2\'-13). V ostalih rokopisih nahajamo še eno nikalnico He pred glagolom oopecrncsi. Izjemi sta rokopisa Lv in P, kjer tega stavka ni. V prevodih v sodobno ruščino in slovenščino sta, seveda, dve nikalnici: »H He Hamnocb iniKoro, kto 6bi eMy Mor BocnpoTH- BHTbca b 6010«; »Nihče se ni našel, ki bi mu se v boju lahko postavil po robu«. 3.2. V šestih rokopisih je uporabljen nikalni časovni prislov hhkojih: »EbiCTb rcpimaHHe mhoio, mo hhkojih me TaKO 6hjio« (A8v, V189v, Ml52, Ar\21, Pgl6, 0542). V prevodih v sodobno ruščino in slovenščino sta, seveda, dve nikalnici: »Bbur Taicoft Kpmc, icaicoro eme HHKoraa He obirro«; »Bil je velik vik, kakršnega nikoli ni bilo«. V drugih petih rokopisih lahko preberemo drugo inačico navede¬ nega stavka: »EbiCTb h icpimaHHe h iyra Tmcica, mca are necib 6bina« (Psl62b, P2A9, B3\9, I?658v, t/353). V prevodih je tudi le ena nikalnica: »Bbinn tcprnc h cicopGb BejiHKaa, KaicoH eme He GbiBano«; »Bila sta vik in bridka žalost, kakršnih še ni bilo«. V rokopisu Lv ni ustreznega stavka. Skladenjski vzorci z eno nikalnico so uporabljeni v ŽAN le dvanajstkrat in sicer v naslednji distribuciji po posameznih rokopisih: dvakrat v Pg in po enkrat v Ps, P , A, V, M, Ar, B, R, O in U. Uporaba ene nikalnice namesto dveh (kot v sodobnih slovanskih jezikih) je nastala pod vplivom starocerkvenoslovanskega kalka iz grških nikalnih skladenjskih vzorcev.* 11 To seje nanašalo na nikalnico hii (v vseh stavkih v ŽAN se s to nikalnico vedno pojavlja še ena - He ali HecTb) in na nikalne zaimke ali prislove s predpono hii-, kot, na primer, hiikto in hhkojih v ŽAN. Če je v staroruskem stavku edina nikalnica He ali HecTb, v prevodu ni nujna uporaba dveh nikalnic, marveč lahko se uporabi le ena, kar je razvidno iz dveh naslednjih stavkov iz rokopisa Ps in njihovih prevodov v sodobno ruščino in slovenščino: 1) »;io6pa rocnojiHHa ne moluho octubiith« (Ps 1 62av) — »nobporo rocnoAHHa hcbo3mo/Kho noKMHVTb«; »dobrega gospodarja ni možno pustiti«; 2) »HecTb nojiobna ceiviy kh»3h« (P.vlbObvj - »HeT khjisji nojtoonoro eMy«; »Ni kneza, ki bi mu bil podoben«. Kot je razvidno iz dosedanje razlage, med skladenjske vzorce z eno nikalnico v ŽAN lahko štejemo le tiste s predpono hh-, kot sta hiikto in hhkojih, ki se pojavljajo le v šestih primerih: dvakrat v rokopisu Pg in po enkrat v A, V, M, Ar in O. Zaključek. Vsi trije skladenjski vzorci, ki smo jih obravnavali v tem prispevku, so vsekakor starejši od časa, ko je bil napisan izvirnik ŽAN. Od treh tipov skladenjskih vzorcev, kijih v sodobni ruščini ni več, sta dva cerkvenoslovanizma- rezultat prvega južnoslovanskega vpliva na staroruščino (absolutni dativ in skladenjski vzorec z eno nikalnico, ki vsebuje predpono hii-), medtem ko je tretji 9 T. A. Xa6ypraeB, CrapocaaBaHCKHH a3biK, MocKBa, 1974, 391. 10 B. H. Bopkobckhh, II. C. Ky3HeuoB, op. cit., 393-395. 11 H. A. CnpHH^aK, op. cit., 225. Aleksander Done, Skladenjski vzorci v Žitju Aleksandra Nevskega 187 (dvojni tožilnik) glede na slog nevtralen. Prisotnost teh skladenjskih vzorcev v našem gradivu priča o njegovi arhaičnosti in podobnosti stanju iz starejšega razvojnega obdobja staroruskega jezika, zlasti iz 13. stoletja. Tega ne demantirajo niti deležja, ker so le ta bila prisotna že v staroruskih spomenikih 11 -12. stoletja12 . Glede navideznega absolutnega dativa, domnevamo, da ga v izvirniku sploh ni bilo ali pa je bilo vsaj manj primerov tega skladenjskega vzorca, kot v prepisih ŽAN. VIRI: Fotokopije naslednjih 12 rokopisov ŽAN prve redakcije: 1) v Lavrentijevem letopisu za leto 1263 - polustavni rokopis ŽAN Državne javne knjižnice »Saltikov-Sčedrin« v Sankt-Petersburgu, Fn IV, št. 2, iz leta 1377, listi: 168-169v (Lv); 2) v Drugem pskovskem letopisu - polustavni rokopis ŽAN Državnega zgodovinskega muzeja v Moskvi, Sinodalna zbirka, št. 154, okrog leta 1486, listi: 156-162v (Ps)\ 3) polustavni rokopis ŽAN Državnega arhiva Pskovske pokrajine v Pskovu, zbirka Pskovo-Pečerskega samostana (F 449), št. 60, s konca 15. st., listi: 246v -249 (P); 4) brzopisni rokopis ŽAN Državne javne knjižnice v Moskvi, zbirka Moskovske duhovne akademije (F 173), št. 208, iz sredine 16. st., listi: l-9v (A); 5) polustavni rokopis ŽAN Državne javne knjižnice v Moskvi, zbirka Josifo-Volokolamskega samostana (F 113), št. 523, iz sredine 16. st., listi: 174v -190 (V); 6) polustavni rokopis ŽAN Državnega zgodovinskega muzeja v Moskvi, Muzejska zbirka, št. 1706, iz tretje četrtine 16. st., listi: 137v -152v (M); 7) polustavni rokopis ŽAN Državnega arhiva Arhangelske pokrajine v Arhangelsku, zbirka rokopisnih knjig, št. 18, iz tretje četrtine 16. st., listi: 112-129 (Ar); 8) polustavni rokopis ŽAN Državne javne knjižnice v Moskvi, zbirka M. P. Pogodina, št. 641, iz tretje četrtine 16. st., listi: 67v-76v (Pg)\ 9) polustavni rokopis ŽAN Državnega muzeja zgodovine v Moskvi, zbirka E. V. Barsova, št. 1413, s konca 16. - začetka 17. st., listi: 302v-319v (B)\ 10) polustavni rokopis ŽAN Državne javne knjižnice v Moskvi, zbirka Oloneckega duhovniškega semenišča (F 209), št. 15, iz druge četrtine 17. st., listi: 649v -659 (R); 11) polustavni rokopis ŽAN Državne javne knjižnice v Moskvi, zbirka A. N. Ovčinikova (F 209), št. 281, iz sredine 17. st., listi: 530-542v (D); 12) brzopisni rokopis ŽAN Državnega muzeja zgodovine v Moskvi, zbirka A. S Uvarova, št. 279, iz tretje četrtine 17. st., listi: 346v-353 ([/)• 12 K. B. TopuiKOBa, F. A. Xa6ypraeB, HcToprnecKasi rpaMMaraica pyccKoro Oblica, MocKBa, 1981, 355. 188 Slavistična revija, letnik 48/2000, št. 2, april—junij SUMMARY This article is a research of three syntactic phenomena, which do not exist in modern Russian. The research material comprises 12 copies of The Life ofAlexander Nevski, dating from the late fourteenth to the late seventeeth century. The first phenomenon is a syntactic construction, called The Absolute Dative, consisting of a noun or pronoun and a participle, both in the dative čase. The author has divided the construction in two types: 1) the OId Church Slavonic and 2) the Old Russian one. In the first type the subjects of the construction and of the sentence are dijferent. In the second one the construction and the sentence have the same subject. In the manuscripts the Church Old Slavonic type is more frequent than the Old Russian one. There are also many cases of irregular use of the Absolute Dative, which means that this construction was disapearing. The second phenomenon is The Double Accusative. In this construction the first accusative is a direct object, and the second accusative forms the nominal part of the predicate. The use of The Double Accusative is regular almost in ali the 12 manuscripts. The clauses with one negation is the third phenomenon researched in this article. There are only two negations, used in such clauses: nikto (nobody) and nikoli (never). In modern Russian in such clauses two negations must be used. In our research we have come to the conclussion, that the use of ali the three phenomena remained the same, as it was in the thirteenth century.