Poštnina plačana v gotovinl Ichaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 5 50 Din, r.a inozernstvo 10Din Racun prl pcžtnem čekovnen» zavodu St. 10.6i.fi. Cena 1.50 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65, Rokopisl se ne vračajo. Oglasl po tarlfu. Rokopisi se sprejcmajo el p»tkih bwepogojno le do 1C. dopoldn«. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po moinosti. Štev. 56. Celje, petek 3. avgusta 1934. Leto XVI. Regulacija Savinje in pritokov Financiranje regulacijskih del zagotovljeiio CELJE, 3. avgusta. Včeraj je prejel narodni poslanec g. Ivan Prekoršek od g. ministra c'v. Novaka brzojavno obvestilo, da je ministrski svet na svoji seji dne 1. avgusta določil znesek pol milijona. dinarjev za začetek regulaciJHkih tlol na Savinji. Gosp. ministru dr. Fra- njo Novaku gre za njegovo uspešno prizadevanje vsa zahvala in prizna- nje. Ker je v letošnjem rednem pro- računu banovine predvidenih 1 mili- jon dinarjev, v proračunu mestne občine celjske 300.000 Din, v prora- čunu občine Coljc okolica 90.000 Din, v proračunu sreskega cestnega odbo- ra v Celju 300.000 Din in v proraču- nih drugih občin celjskega sreza tu- di še primcrni zneski, in ker je voelo- Ijravna razsodba že izdelana in bo le dni izdana, so regulacijska dela že za tekoče leto zasigurana. Vedno se po- navljajoče poplave Savinje, ki so la- ni v septembru dosegle katastrofalno višino in povzročile nedogledno ško- do na kulturah, poslopjih in imetju ne samo v mestu Celju in njegovi bližnji okolici, temveč v pretežncm delu Savinjske doline, so vsled ne- umomega prizadevanja mestne ob- čine celjske in sreskega poslanca g. Prekorška tako pri banski upravi v Ljubljani kakor pri centralni vladi v Beogradu rodile ono prepotrebno razumevanje, ki ga ta važni gospo- darski problem mesta Celja in celj- ske kotline zasluži. Vse prizadeto prebivalstvo celjskega sreza z zadoS- čenjem pozdravlja to vest. Že lani po onih velikih poplavnih katastrofah je ministrski svet v svoji fc'eji dne 15. decembra po prizadeva- nju gg. ministra dr. Kramerja in na- rodnega poslanca Prokorška. načelno sklonil prispevati v te svrhe v toko- čem proraCunskem letu znesek 1 mi- lijon dinarjev. Enako polno razume- vanje je pokazala tudi dravska ba- novina, ki je sprejela v svoj redni proračlm znesek 1 milijon dinarjev za regulacijo Savinje in pozvala pri- zadete sreske cestne odbore kakor tudi občine v coljskem srezu, da po svojih močeh vstavijo v svoje pro- raCune gotove vsote v iste svrhe. Ta akcija je imela po tolikih letih ča- kanja in obupa končno vendarle svoj začetni uspeh, tako da moremo da- nes ugotoviti razveseljivo dejstvo, da se bo z delom prisielo. Za vodstvo teh del je predvidena posebna teh- nična sekcija s sedežem v Celju. Ko to beležimo, Cutimo dolžnoat javne zahvale gg. ministroma dr. Kramer- ju in dr. Novaku ter domačemu po- ulancu g. Prekoršku. Politico! pregled p Pr?yednik nemške repnblike feldraaršal Hindenburg f. V četrtck 2. t. m. ob 9. dopohlno je umii na svojcm grariu v Neudecku predsed- nik nemške republike feldmaršal Hindenburg v 87. letu starosti. Po- kojni Pavel von Bencckendorff und Hindenburg se je rodil 2. oktobra le- ta 1847. v Poznanju kot sin oficirja. Po dovršenem študiju v kadetnici je postal 1. I860. podporočnik v 3. gard- nem pehot.nem polku ter je bil iste- ga leta v vojni proti Avstriji pri Kra- Ijevem gradcu lažje ranjen. Udeleži! se jo tudi s svojim polkom vojne proti Franciji ter obleganja Pariza. L. 1900. je postal general in 1. 1903. povcljnik 4. armadnega zbora. V mar- cu 1. 1911. je izstopil iz aktivne služ- be ter se nastanil v Hanovru. Ko je izbruhnila svetovna vojna ter so Hu- si vpadli hitreje v vzhodno Prusijo, nego se je pričakovalo, in ko je od- povedalo tamošnje vodstvo nemških čet, je cesar Viljem pozval starega generala v Hanovru, naj prevzame poveljstvo nad vojaškimi operacija- mi na vzhodni fronti. L. 1914. je zma- gal v bitkah pri Tannenbergu in v Mazuriji, kar ga je napravilo popu- larnega. Tudi poznejši njegovi uspe- hi v vojni so bili veliki. Ob koncu svctovno vojne se je po odstopu ce- sarja Viljema postavil na razpolago novi vladi ter prevzel težavno nalo- go, da izvede povratek nemških cet v domovino. Dne 28. junija 1. 1919. jc odložil vrhovno poveljstvo ter se de- finitivno poslovil od vojske. Razvoj politiCnih razmer je dovedel, da je bil kot cdcn izmed najbolj popular- nih nemških generalov 1. 1925. in kasneje ponovno 1. 1932. izvoljen za di'zavnega predsednika. Za pokojnim niaršalom Hindenburgom žaluje ves nemški narod. p Adolf Hitler — nemški državni predsednik. Nemška vlada je takoj po smrti predsednika nemške repu- blike maršala Hindenburga objavila zakon, s katerim se prenese oblast predsednika države na državnega kancelarja Hitlerja, ki je s tern po- stal tudi predsednik države. Vojska in mornarica sta že v četrtek prisegli zvestobo Hitlerju kot državnemu preclsedniku. p Pogreb umorjenega avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa se je vršil v soboto popoldne na Dunaju z ve- likiuri svečanostmi. V sprevodu in v Spalirju po cestali je bilo okrog pol milijona ljudi. Pred rotovžem so se poslovili od pokojnika zvezni pred- sednik Miklas, podkancelar Star- he mb erg, dun a j ski župan Seh mit z in nižjeavstrijski deželni glavar Rei- ter, ob začasnem grobu na pokopa- lišču v Hitzingn pa kancelar dr. Schuschnigg, v imenu mladinskih organizacij Schacfer in dr. Stepan, v imenu Domovinske fronte pa povelj- nik Adam. Dollfussovo truplo bodo pozneje prenesli v grobnico v novi Seiplovi spominski cerkvi v XVI. okraju. p Novo avstrijsko vlado je sestavil 1 dr. Kurt Schuschnigg, ki je oben ein tudi minister za državno obrambo in prosveto. Podkancelar in minister za javno varnost je knez Starhemberg. Izgleda, da je ta vlada samo prehod- na. p Prost odhod v Nemčljo so po iz- izjavi bivšega nemškega poslatiika na Dunaju dr. Rietha obljubili upor- nikom v kancelarski palači 25. julija sedanji kancelar dr. Schuschnigg in nekateri drugi ministri in to v ča- Mi, ko so že izvedeli, da dr. Dollfuss umira, Kljub temu so upornike poz- neje aretirali in izroßili sodišču. p Dr. Anton Rintelen, bivši av- strijski poslanik v Rimu, ki je bil v zvezi z vstajo v Avstriji na Dunaju aretiran in se je ustrelil, ni umrl, ka- kor so listi poročali, marveC se je njegovo stanje izboljšalo. Dr. Rinte- len je Mussoliniju predlagal, da se naj Dollfuss umakne, nakar bo dr. Rintelen sestavil novo vlado s sode- lovanjem narodnih socialistov. Mus- solini pa je ta predlog odklonil, Cos da je v Avstriji mogoča samo Doll- fussova vlada. p Hitlerjevski begunci, okrog 2000 po številu, so po neuspeli vstaji po- begnili v Jugoslavijo. Begunce so za- Casno intcrnirali v Varaždinu, Bje- lovaim in Požegi. p Tri jnstifikacije v Avstriji. Iz- redno vojaško sodišče na Dunaju jc obsodilo v torek 31. julija trgovske- Gosli napravijo veselje pa fudi delo! Gospodinja hoc3 pokazafi;kajzmo- re njena kuhar- ska umetnost. 'n kadar gosti edi- dejo? Potem ča- kajo ce!e grma« de posodja . , • KAJ STORITI? \J LJLjvL Mala VI m ti no vlažno krpo, po malo podrgniti: in vse se zopet svetil ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADN1H PREDMETOV ga nameščenca Otona Planetto, ki je umoril kancelarja Dollfussa, in elek- trotehnika Franca Holzwebra, ki je 25. julija vodil narodno socialistične upornike na Dunaju, na smrt na ve- Salih. Smrtna kazen jo bila izvršena ob 1G.35. Prvi je bil obešen Holzweber, ki je stopil na vislice z vzklikom "Umrcm za Nemßijo — Heil Hitler!« Nato so pripeljali Planetto, ki je isto- tako pred justifikaeijo vzkliknil: »Heil Hitler!« Vojaško sodišče v Ino- mostu je v sredo 1. t. m. popoldne obsodilo narodnega socialista Fride- rika Wurniga na smrt na vešalih, elektroinženjerja Meyerja pa na 20 let ječe. Oba sta bila obdolžena, da sta 25. julija ob 15. zavratno ustreli- la polieijskega direktorja dr. Hickla v Inomostu. Wurnig je bil kmalu po obsodbi obcšen. p Drakonični ukrepi avstrijske vlade. Avstrijska vlada je začela iz- vajati napovedano akeijo za »očiš- čenje« državnega aparata. Izclan je bil nalog, da se morajo nemudoma odstraniti, to je odpustiti iz državne, deželne in občinske službe kakor tu-; di pri vseh državnih, deželnib in ob- Cinskih podjetjih vsi nameačenci, ki niso absolutno zanesljivi, pred vsem pa vsi oni, ki so morda sodelovali pri poslednjem uporu, ga indirektno podpirali ali tudi samo kazali svoje simpatije. Ta akcija pa se ne ome- juje samo na javne nameščence, mar- več je zaCela vlada preko Heimwehra in žandarmerije ptritiskati tudi na vsa privatna podjetja, da vržejo na cesto vse, ki niso pristaši vladajoCcga režima. V smislu okrožnice, ki jo je izdal kancelar dr. Schuschnigg, so 1. avgusta že vsem nezanesljivim na- meščencem ustavili place. Prizadetih je zlasti mnogo učiteljev, pa tudi ve- liko število uradnikov deželnih in občinskih oblasti. Istočasno je proti vsem, ki jim niso bili za 1. avgust izplačani prejemki, uvedeno kazen- sko postdpanje. Samo ženain in za otroke se bodo Še do nadaljnega ir- plačevale alimentacije. p Internacija. Kakor nam poroCajo, so avstrijske oblasti kot talca inter- nirale evangeljskega župnika Helmu- ta Maya v Tressdorfu na Koroškem, brata evangeljskega župnika g. Ger- harda Maya v Celju. Domače vesti d Zadnje slovo od generala Mai- tra. Truplo generala Rudolfa Mai- stra so prepeljali v petek 27. julija z avtofurgonom z Unca v Maribor. Prebivalstvo se je v vseh večjih kra- jih v velikem številu poslovilo od. velikega pokojnika. Po žalni sveča- nosti pred nunsko cerkvijo v Ljublja- ni sta krenila furgon s truplom ge- nerala Maistra in avtomobil, v ka- terem so bili pokojnikova vdova, oba sinova in teta, proti Celju. Na mno- gih poslopjih v Celju so izobesili žal- iie zastave. Pred mestnim magistra- tom in pred pravoslavno cerkvijo se je do 19. zbrala velika mnoŽica pre- bivalstva. Ko je ob 19.15 prispel fur- gon do pravoslavne cerkve, kjer je bil zbran oficirski zbor s poveljni- kom polka g. Golubovičem, četa pod- častnikov ter gasilci iz Celja in Ga- berja, se je formiral sprevod, ki je krenil po Prešernovi ulici v mesto. Na Celu so korakali trobentači in bobnarji, igrajoč žalno koračnico. Sledila je četa j)odčastnikov. Za fur- gonom, ob katerein je stopala čast- na straža podčastnikov in gasilcev, pa so šli pokojnikova vdova, sinova in tota, oficirski zbor in vod podčast- nikov. Ko je prispel sprevod do mest- nega rnagistrata, se je zgostila vsa množica, in tu so bili zbrani mestni in okoliški župan z občinskimi od- borniki, zastopniki oblastcv, duhov- ščina, zastopniki Sokola, Maistrovi borci, rezervni oficirji in razni za- stopniki narodnih društev. Župan dr. Goričan se je v krasnem govoru poslovil od pokojnika, katerega je slavil kot velikega junaka, kultume- ga delavca in Jugoslovena. Po župa- novem govoru je občinstvo počastilo spomin pokojnika s trikratnim vzkli- kom: »Slava!« Zdi-uženi pevski zbori so zapeli žalostinko »Oj Doberdob«, nakar je Castni vod oddal salvo. Me- stna občina celjska ter celjski pod- odbor rezervnih oficirjev sta položi- la na krsto dva krasna venca. Spre- vod, v katerem so nato stopali tudi župan z občinskimi odborniki, re- zervni oficirji, Maistrovi borci in za- stopniki raznih narodnih društev, je med špalirjem prebivalstva krenil Str&i 2. »Nova Doba« 3. VIII. 1934. Stev. 56. po Preäernovi ulici in Kralja Petra cesti na Mariborsko cesto do mestno meje, nakar sta furgon s truplom. in avtomobil s pokojnikovo družino ob 19.45 odbrzela proti Mariboru. V so- boto popoldne je bil pogreb izpred mestnega magisträta v Maril)oru na mestno pokopaliSCe na Pobrežju. Po- greba se je udeležilo okrog 25.000 ljudi iz raznih krajev Slovenijo in drugili delov države ter mnogi od- ličrii predstavniki našega javnega življenja. Tako veli^astnega pogreba slovenski in Jugoslovenski Maribor še ni videl. Narod je v ogromncm Stevilu spremil svojega velikega ju- naka k večnemu počitku v zemlji, ki jo jo osvobodil general Maister. d Don Franjo Bulič f- V noCi na ponedeljek je nenadoina umrl na za- grebški kliniki naš najznamenitejši arheolog don Franjo Bulič, znan po svojih znanstvenih delih po vsein svetu. Don Bulic je bil častni član Jugoslovenske akademije znanosti, častni doktor zagrebške univerze, pravi član arheoloških društev v Pe- trogradu, Bruslju, Rimu, Pragi, Du- naju, Bukarešti, VarSavi in Sofiji. Pred par dnevi je prišel iz Splita v Zagreb, da bi se lečil zaradi kamenč- kov v mehurju. Podvrgel se je no- znatni operaciji, ki je dobro potekla Bil je že na poti okrevanja in se je počutil še v nedeljo zvečer prav do- bro. PonoCi pa mu je naenkrat po- stalo slabo ter je kmalu po polnoči izdihnil. Zdravniki so ugotovili, da je umrl zaradi oslabelosti srca. Po- kojnik je bil star 88 let. Kojen je bil 4. oktobra 184G v Splitu, š\udiral pa je na Dunäju. Poziieje je bil sreski šolski nadzornik v Zadru. Kot gim- nazijski ravnatelj je bil upokojen le- ta 1896. iz političnih razlogov. Nje- govo dclo za spoznävanje arlieološ- kih vrednot naše zemlje je ogromno, sodeloval pa je tudi v vseh edicijah arheoloških društev na svetu. Veli- kemu pokojniku bo ohranjen nad- vse časten spomin! d Novi goriški nadškof. »Osscrva- tore Romano« objavlja papcKev dc- kret, s katerim je imenovan za na- slednika pokojnega dr. Sodeja na ško- fijski stolici v Gorici dosedanji pa- peäki nuncij za TurCijo in Grčijo v Carigradu Carlo Margotti, titularni nadSkof Messembrije. Novi goriški nadškof je rodom iz Alfonsina v juž- ni Italiji ter je star 43 let. Pričakuje- mo, da bo novi goriški nadškof znal Ščititi svete pravice slovenskega ljudstva, ki tvori veCino prebival- stva v goriški nadškofiji. d Občinske volitvc. V soboto 8. sep- tembra bodo občinske volitve v novo ustanovljeni obdni Polskavi in v ob- Cini Pragerskem. d Banovinska podpora brežiškemu srezu. Ban dr. Marušič je naklonil iz sredstev banske uprave podporo v znesku 20.000 Din /a najpotrebnejše prebivalstvo brežiškega sreza, ki je bilo prizadeto po toCi in ncurju. d Bivši španski kralj Alfonz je prispel v sredo zvečer z avtomobilom v Zagreb. Ustavil se je pred hotelom »Esplanade«, kjer so ga novinarji so- tografirali. Izjav ni nobenih podal, ker potuje po Balkanu povsem pri- vatno. d Dve smrtni obsodbi v Beogradu. Pred državnim sodišcem za zaSCito države je bila v četrtek 2. t. m. izre- čena sodba nad podravskimi vstaši, ki so bili obsojeni po zakonu o zaščiti države. Na smrt sta obsojena Andro Grabi&ek in Tomo Posezi, oba in con- tumaciam, štirje obtoženci so obso- jeni na dosmrtno robijo, in sicer: Stjepan Cabolj, Josip Pavlič in Fra- njo Maronid. Nadalje so obsojeni tri- je obtoženci na 20 let robije, 7 na 18 let robije, 2 na 15 let robije, 4 na 8 let robije, 2 na 6 let robije, 10 na 5 let robije in na izgubo Castnih pravic za dobo petih let, 1 na 2 leti in na iz- gubo častnih pravic za pet let. Ob- sodba je postal a takoj izvršna. d Smrt Malgajeve matere. V ne- deljo dopoldne so položili na pokopa- liSCu v Št. Juriju ob juž. žel. k veCne- mu počitku vdovo po železničarju in posestniku go. Nežo Malgajevo, ki je umrla v petek v visoki starosti 81 let. Pokojnica je bila vzorna žena in mati. Vzgojila je desot otrok, od ka- lerih žive še štirje. Bila je mati ju- naka Franja Malgaja, ki je padel le- : ta 1919. v koroških bojih. Pokojnica | je bolehala 18 let, celih 14 let je bila priklenjena na posteljo. Plemeniti ženi bodi ohranjen časten spomin! d Odkritje Lečnikove spominske plošce. Savinjska podružnica Turist. kluba Skale v Celju bo odkrila v ne- deljo 5. t. m. spominsko ploščo svo- jemu pokoj. članu Fr. Lečniku iz Ce- lja. Dohod iz Kranjske gore do koCe na Krnici, odkoder je do plošče šc sla- bo uro hoda. Ob 10. bo služba božja j na prostem, ki jo bo opravil katehet j g. Vinko Lavrič iz Ljubljanc. Vablje- ni vsi planinci, za tovariše Skalaše udeležba obvezna, da skupno poča- j stimo spomin pokojnega tovariša. d Karambol celjskega avtobusa pri Lučah. Ko je vozil celjski mestni avtobus, ki ga je vodil šofer g. An- j breht, v sredo 1. t m. okrog 13.30 pravilno po desni strani ceste z Ljub- nega v Luče, je pri vozil na ostrem ovinku tik pred savinjskim mostom pri Lučah po levi strani ceste eno- vprežni voz, na katerem je sedel 25- J letni hlapec Bizjak iz Šmartnega ob ; Paki. Šofer, ki je vozil počasi, in voz- nik sta se zaradi ostrega ovinka opa- zila šele na deset metrov daleč, vsled Cesar je bil karambol neizogiben. Av- tobus je z desnim blatnikom zadel v voz in ga zlomil čez polovico. Na av- tobusu se je poškodoval desni blat- nik, ojo voza pa je zdrobilo varnost- no šipo na avtobusu. Voznik, šofer in 1 potnik so dobili k sreči le neznat- ne praske. Tudi konj je bil pri ka- rambolu le neznatno ranjen. Šofer jo po karambolu takoj ustavil avtobus in preprečil večjo nesrečo. d III. mariborski tederi od 4. do 1.5. avgusta. Velika gospodarska in kul- turna revija. Razstave: Tujsko-pro- metna, gostilniška in hotelirska. j obrtno-Vajeniška in pomočniška, vinska razstava in pokušnja štajer- skih vin, eksotična razstava jugoslo- venskega-siamskega komiteja, umet- niška, slikajrska razstava, razstava mariborskega Ženskega društva in revija narodnih noš, vrtnarska raz- stava, razstava Jugoslovenske go- zdovniške lige, Dravskoga stcga pla- nink, razstava roCnih del, deške meš- f.anske sole, razstava brczmotornih letal Aerokluba Maribor, jadralna sekcija Studenci. Prireditve: Medna- rodni šahovski turnir, gledališke predstave pod milim nebom, koncer- ti, zaključna ljudska veselica z ve- likim ognjemetom na Mariborskem otoku. Sport: Lahka atletika, tenis, nogomet, plavanje, sabljanje, moto- ciklistične dirke, zvezdna vožnja av- tomobilov, motociklov in koles. Vso sportne prireditve so mednarodnega značaja. Zabavišče in veselični pro- stor z modernimi velemestnimi atrakcijami. Poleg tega se vrste raz- ni kongresi in zborovanja gospodar- skih institucij. Organizacija izletov v bližnjo in daljno okolico. 50% popust na zeleznicah in parnikih, znižani vizum za inozemske posetnike 20 pa- pirnatih dinarjev. d Odvetniška vest. Znani narodni delavec odvetnik g. dr. Ervin Mejak se je preselil iz Konjic v Gornji grad, kjer je 1. t. in. otvoril svojo odvetniš- ko pisarno. d V Rogaški Slatini je bilo v ne- deljo ot vor j ono novo, moderno kopa- lišce. d Potovanja z luksuznim parni- kom »Kraljica Marija«. Jugosloven- ski Lloyd priredi v letošnji sezoni še dve krožni potovanji z luksuznim parnikom »Kraljica Marija« po Ja- dranskem in Sredozemskem morju in sicer: 1. Od 5. do 18. septembra: Su- Sak — Messina — Palermo — Gir- gonti — Bizerta — Tunis — Malta — Corfu. 2. Od 21. septembra do 12. okto- bra v Grčijo, Sirijo, Palestino in Egipt. Cene potovanj od 2.800 Din haprej za krajša, od 5.000 Din naprej za daljša potovanja. Izleti na kop- nem po posebnih zmernih cenah. Prijave in informacije kakor tudi na- bava vseh inozemskih valut po naj- kulantnejših tečajih pri »Putniku« v Celju poleg kolodvora, teles. 119. d Opozorilo lastnikom obveznic vojne škode. Zaradi nepravilnega razlaganja pravilnika za zamenjavo obveznic loterijske 2X% drž. rente za vojno odäkodnino opozarjä oddo- ČOKOLADA lek drž. dolgov in drž. kredita v fi- nančnem ministrstvu, da se ši(rijo tendenciozne vesti. Stare obvcznice imajo prav tolikšno vrednost kakor nove, ki jih lastniki prejmcjo v za- meno; zato naj jih ne prodajajo po nižjih cenah. Nikakor ni res, da se stare obveznice zamenjajo samo do 1. avgusta. V interesu lastnikov je, da jih zamenjajo čimprej, ker od 1. avgusta že lahko prejmejo obresti na podlagi zadevnega kupona novih ob- veznic. Ce jih zamenjajo pred 1. sep- tembroni t. 1., so deležni ugodnosti, ki. jih prinaša izži-ebanje dne 1. sep- tembra. Poudariti jo treba, da se bo- do stare obveznice kljub temu zame- njavalo do 31. julija 1939, to je še pet let. Od 1. avgusta 1934 se smejo spre- jemati v kavcijo in depozit od drž. oblastev in samoupravnih teles sa- mo nove obveznice. Odtlej ne smcjo biti več v depozitu ali kavciji pri teh oblastvih, temveč se morajo čimprej popisati ter predložiti najbližji davč- ni upravi. Davne uprave bodo spre- jemale stare obveznice v zameno do nove odredbe oddelka drž. dolgov. d Dunajska vremenska napoved za soboto 4. avgusta : Počasno pro diranje zapadnega zraka, v mnojr h krajih nevihte, na vzhodnem robu Alp oblačno, a morda ne bo mocr.ih •. re- menskih motenj. Celje in okolica c Češkoslovaški Sokoli in Sokoli- ce, okrog 600 po številu, so pris]>eli v četrtek zvečer s posebnim vlakom v Zagreb, da se udeleže pokrajinske- ga zleta. Vlak je prispel v Celje ob 18.10. Bratske goste je pričakovala na celjskem peronu velika množica Sokolov in drugega občinstva, ki je navdušeno pozdravljala češkoslovaš- ke brate in sestre. Po pozdravnem govoru staroste celjskega Sokola I»1. dr. Milka Hrašovca so Ccljani izro- čili gostom mnogo cvetja in jim nu- dili okrepčila. Po desetih niinutah postanka je vlak ob navdušenem vz- klikanju domačinov in gostov nada- ljeval vožnjo proti Zagrebu. c Članski sestanek NSZ. Podruž- nica Narodno strokovne zveze za Ce- lje in okolico bo priredila v soboto 4. t. m. ob 18. članski sestanek v »Skalni kleti« v Zavodni. Poročali bodo govorniki iz Maribora. Vablje- no je vse ^lanstvo in vsi, ki hočejo vstopiti v organizacijo. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 7. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalni- ci Združenja trgovcev za mesto Ce- lje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 4. t. m. ob 16. v Laškem. c Ukinitev toka. Falska clektrarna sporoča, da bo zaradi popravil na daljnovodu v nedeljo 5. t. m. od 5. zjutraj do 15. ukinila dobavo toka za Celje in okolico. c Šahovski turnir za prvenstvo DruŠtva jugosl. akademikov v Celju. Stanje po 3. kolu: E. Marek, Peter- man 2 (1), I. Marek 2, Diehl, Povo- den, Šmigovc 1 (1), Dobrajc 0 (2), Go- rinsek, Ogrizek 0. Stanje po 4. kolu: Peterman 2% (1), E. Marek, I. Marek, Povodon 2 (1), Diehl \%, Šmigovc 1 (1), Dobrajc 0 (3), Gorinšek, Ogri- zek 0 (1). V 5. kolu se srečajo: E. Ma- rek — Peterman, Diehl — I. Marek. Ogrizek — Šmigovc, Povoden — Go- rinšek. Dobrajc pi'ost. c Članski sestanek Društva jugosl. akademikov v Celju bo v ponedeljek G. t. m. ob 20.30 v Celjskem domu. O fašizmu bo predaval akademik Adolf Svetličič. c Celjski studio pod vodstvom re- žiserja g. Mil ana KoSiča bo uprizoril 11., 12., 14. in 15. t. m. zveCer pred župno cerkvijo Hofmannsthalovega »Slehernika«. Poleg orkestra in pev- skega zbora bo sodelovalo nad 40 oseb. Naslovno ulogo bo igral gosp Fedor Gradišnik, ulogo Boga g. Mi- lan Košic", ulogo matere pa gdč. Tur- kova. Za uprizoritev vlada že sedaj veliko zanimanje. c Gostovanje ljubljanske drame s »Slehernikom« v Celju. Prejeli smo: Glcde na razširjono vesti in celo ob- javo, da ljubljanska drama ne bo go- stovala v Celju s »Slehernikom«, ob- veščamo cenj. gledališko publiko, da se bo gostovanje nepreklicno vršilo in sicer v začetku septembra. Točni da- tum gostovanja bomo objavili v ne- kaj dneh. — DramatiČno društvo v Celju. c Splošno pozornost vzbuja portret pesnika in pisatelja g. Franja Roša, učitelja v Celju, ki je razstavljen v izložbi veletrgovine Strupi na Kralja Petra cesti. Portret je delo nedavno upokojenega šolskega upravitelja g. Joška Bizjaka v Celju, ki je izgoto- vil poi'lret uprav mojstrsko po niali fotografiji. c Iz sodne službe. Gg. dr. Ivan Mak in dr. Fran Farkaš, sodnika okrož- nega sodišča v Celju, sta napredova- la v 4. skupino 1. stopnje. c Iz železniške službe. Upokojeni so: uradnik VITI. položajne skupine g. Ivan šalamun ter zvaničnika II. kategorije gg. Jakob Knez in Rudolf Tačko, vsi v Celju. c Nabori v Celju. V torek 14. t. m. bo v Celju nabor mladeničev, pristoj- nih v mesto Celje in onih, ki imajo dovoljcnje, da se smejo nabora ude- ložiti v Celju. Mladeniči za nabor naj pazljivo preberejo opozorilo na zadnji strani poziva. Dijaki naj pri- nesejo seboj maturitetna spričevala ali indeks, če teh nimajo, pa zadnje spričevalo, profesijonisti pa dokazi- la o svoji stroki (učna pisma, šofer- ske legitimacije). Oni, ki želijo dose- či hranilski in skrajšan rok, naj tu- di prinesejo zadevna dokazila. Co bodo mladeniči že prinesli k naboru potrebna dokazila, jim bo takoj do- lo&on pravilcn rok in rod službe in si bodo prihranili po/nejše nepotreb- ne stroške in neugodnosti. , c Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev bo imel v soboto 4. t. m. ob 20. važno sejo v Narodnem domu v Celju. Polnoštevilna' udeležba obvez- na zaradi razgovora o občnem zbom Zveze, ki bo v nedeljo 5. t. m. ob 10. v Narodnem domu v Mariboru. Mai- strovi borci, zlasti brezposelni, pridi- te vsi in prinesite s seboj legitima- cije, ker se bo obravnavalo tudi vaše eksistenčno vprašanje. — Tajnik. c Vsi na Mariborski teden, ki bo letos od 4. do 15. avgusta! Vožnja za tja od 3. avg. do 15. avg., povratek od 4. avg. do 1G. avg. Legitimacije za polovično vožnjo in prograine ter vse nadaljne informacije pri »Putni- ku« Celje, Krckov trg (paviljon pred kolodvorom). c Gletlališka predstava v Šmarje- ti. Društvo kinečkih fantov in deklet na Zg. Hudinji pri Celju bo uprizo- rilo v nedeljo 5. t. m. ob 15.30 pri tov. Ivanu Gradišniku v Šmarjeti igro »Dekle z rožmarinom« in vabi k ob- isku. c Razmere na delovnem trgu. Od 21. do 31. julija se je pri celjski eks- pozituri javne borze dela, na novo prijavilo 42 brezposelnih (22 moških in 20 žensk), delo je bilo ponujcno za 40 oseb (8 moSkih in 32 žensk), posre- dovanj je bilo izvrSenih 10 (za 3 moš- ke in 7 žensk), odpotovalo je 8 oseb (G moSkih in 2 ženski), odpadlo je 9 oseb (G moških in 3 ženske). Dne 31. julija je ostalo v evidenci 313 brez- poselnih (284 moških in 29 žensk) na- pram 298 (277 moSkim in 21 ženskam) dne 20. julija. Dclo dobijo: po 1 mi- zar, Čevljarski prikrojevaelc, kurjač, hlapec, mizarski, čevljarski in nata- karski vajenec, 10 služkinj, 2 kuha- rici ter po 1 gospodinja, postrežnica in varuhinja. c Umrli v juliju. V prejšnjem me- secu je umrlo v Celju 17 oseb (2 v mestu in 15 v javni bolnišnici), v okoliški obCini pa 7 oseb. c Tujs.V promet. V juliju je obiska- lo Celje 1152 tujcev (napram 899 v letošnjem juniju in 1135 v lanskem juliju) in sicer 848 Jugoslovenov in 304 inozemci, med temi 137 Avstrij- cev, 90 Cehoslovakov, 24 Nemcev, 17 Stev. 56. »Nova Doha« 3. VIII. 1934. Stran 3. Italijanov, 10 Madžarov, 5 Poljakov, po 4 Rusi in Švicarji, po 3 Ameri- kanci in Rumuni, 2 Francoza ter ])o 1 Anglež, Nizozemec, Bolgar in Tu- rek in še 1 Azijec. c Žetev smrti. V petek 27. julija je umrl v kapucinskem samostanu v 68. letu starosti p. Efrem Majcen, biv- ši katehet na okoliški deški narodni šoli in velik prijatelj mladine. V ce- trtek 2. t. m. je umrla na hribu sv. Jožefa 70-letna postrežnica Lucija Zagoričnikova. V celjski bolnišnici so umrli: 27. julija 69-letni občinski revež Karol Matko iz Latkove vasi pri St. Pavlu pri Preboklu, v sredo polletna hčerka služkinje Terezija Kurmanškova, v petek pa 50-letni pa- stir Janez Plavčak iz Rogatca. N. p. v m.! c Z drevesa je padcl v eetrtek 11- letni delavčev sin Josip Tepež na Humu ob Sotli in si zlomil. levo roko. Zdravi se v celjski bolnišnici. c Opozarjamo trgovce, da je pre- povedano prodajati in oglaševati Sa- lus Standard aparate, ker so zdravju škodljivi. c Tatvina kolesa. V srcdo ob 11.30 je neznan storilec ukradel nekemu posestniku iz Kasaz iz veže na Can- karjevi cesti 600 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke Kos- mos, tov. štev. 66.402, evid. štev. 2—87.307—5. c Pri kopanju okraden. V torek med 14. in 16. je nekdo izmaknil Ro- bertu škalki iz Celja pri kopanju v Savinji z levega brega nasproti moš- kega kopališča srebrno dozo za ci- garcte, kopalne hlačke in glavnik v vrednosti 625 Din. c Plačilo davkov in doklad. Da ve- na uprava v Celju razglaša: Poštne položnice za davščine za 3. četrtletjo ¦ödnosno za zemljarino za 2. četrtl. 1934 so dostavljene ali pa so pri ob- ¦činskih upravah zaradi dostavitve. Vse prizadete davčne zavezance opo- zarjamo, da poteče skrajni rok za "plačilo 15. avgusta. Vsakdo, ki po- ravna v položnici izkazani četrtletni obrok najkasneje do 1.5. avgusta, je zamudnih obresti kakor eksekuc'ij- Skih stroškov prost, vsem onim pa, ki do skrajnoga roka 15. avgusta dav- "fiCiii za 3. Cetrtletje odnosno zcmlja- Tine za 2. četrtletje 1934 že ne bodo imeli poravnanih, se bodo računale a% zamudne obresti in predpisali opominski stroški v znesku 1% dolž- iie vsote ali naj man j 10 Din. c Vpisovanje članov Vodnikove družbe za leto 1934. Poverjeništvo Vodnikove družbe za Celje in oko- lico vabi vse svoje člane, ki želijo naročiti knjige za tekoče leto, da se nemudoma zglasijo zaradi poravna- ve članarine v Tujsko-prometni pi- sai'ni pred kolodvorom. Ne odlašajte z vplačilom, pridobite še novih čla- ibovl Na razpolago je tudi še nekaj izvodov knjig prejšnjih letnikov. c Vsled snaženja uradnih prosto- rov mestnega načelstva bo mestni urad v poncdeljek 6. t. m. popoldne in v torek 7. t. m. ves dan zaprt Stranke, ki so povabljene za 6. t. m. popoldne in za 7. t. m. k mestnemu načelstvu, se naj zglasijo v sredo 8. t. m. ob uradnih urah. c Foto-albume, razglednice, naliv- na peresa, pisalni pribor itcl. v veliki izbiri priporoča K. Goričar vdv., Ce- lje, Kralja Petra c. 7., knjigama in veletrgoviua s papirjem. c Dijaški kuhin ji v Celju so daro- vali bivši celjski maturanti na pro- slavi 20-letnice mature 700 Din. Is- krena hvala! v Ncčno lekarniško službo ima od sobote 4. do vštetega petka 10. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilno službo ima od nedelje 5. do vštete sobote 11. t. m. IV. vod pod po- veljstvom g. A. Koschierja, rešcvalno II. skupina, inspekcijsko strojni moj- ster g. B. Gradt. c Kino Union. Petek 3., sobota 4. in nedclja 5. avgusta: Dva filma v enem sporedu: »Borba za svetovno prven- stvo v boksu med Baerom in Carne- ro« in Tom Mix v filmu »Minuta pred dvanajsto«. — Ponedeljek 6., torek 7. in sreda 8. avgusta: Sportni velefilm »Maratonski tekač«. V glavni ulogi Brigiia Helm. Glasba: Dr. G. Becce. Predigra: zvočni tednik. — Cetrtek 9., petek 10. in sobota 11. avgusta: »Mehikaiiska ljubezen«. Izredno lep zvočni film. V glavni ulogi slovita Dolores del Rio. Predigra: Kulturni film. Laško Sportni dan. Sportni klub Laško priredi v nedeljo 5. t. m. svoj V. sport- ni dan z naslednjim sporedom: Do- poldno prodaja cvetlic in spominskih trakov, ob pol 12. stafetni tek skozi inesto (4 X 100 m) za prehodni po- kal, nato promenada s koncertom na Orožnovem trgu. Ob 15.30 Saljiva no- gometna tekma suhih proti dobelim. Ob 16. nogometna tekma Trgovski sportni klub Zagreb : SK Laško. 01) 18. razdelitev daril. Jadranski dan. Jadranska straža priredi 15. t. m. Jadranski dan v zve- zi z veliko vrtno veselico pred Sokol- skim do mom v LaŠkem. Opozarjajo se okoliška društva, da se ozirajo na ta dan in ne prirejajo morebitnih prireditev. Sokolstvo x Prve sokolske plavalne tekme ob umetni razsvetljavi. Plavalni od- sek Sokolskega društva Trbovlje je priredil preteklo soboto zvečer v ob- činskem kopališču v Trbovljah dru- štvene plavalne tekme, ki so bile tu- di prve, čeprav imajo v Trbovljah že štiri Ieta plavalni bazen. Tekem se je udeležila tudi štiriClanska ekipa plavačev celjskega Sokola, kar je vz- budilo večje zanimanje za priredi- tev. Tekmam je prisostvovalo okrog 350 ljudi, kar je najlepši dokaz, kako prodira zanimanje za to lepo panogo telesne vzgoje med ljudske mase. Bratje iz Trbovelj so s tern pokazali, da tudi v plavanju nočejo zaostajati za ostalimi društvi, ter so od lanske- ga Ieta napredovali v vsakem oziru, tako da bodo na letošnjih župnih tekmah gotovo igrali eno glavnib vlog in bodo Celjanora resni konku- renti za prvo mesto. Celjani so tek- movali v 8 disciplinah ter so dosegli 3 prva mesta in sicer z br. Mirnikom v pros tern plavanju na 50 in 100 m ter v štafeti 3 X 50 m prosto, nada- Ije 2 drugi in 2 tretji mesti. Tekme, ki so se vršile v najlepšem redu in hitro, so zaključili bratje iz Trbovelj s skoki v vodo in dokazali, da v tej panogi nimajo še konkurence med sokolskimi društvi. Pred tekmami in po njih je pridno igrala trboveljska godba in s tern poživila veselo raz- položenje med tekmovalci in publi- ko. Bratskemu društvu čestitamo k lepemu uspehu. Na svidenje 15. t. m. v St. Pavlu! Gospodarstvo Obrtna razstava v Celju Sodelovanje vsega obriništva Kakor znano, jc podružnica Dru- štva jugosl. obrtnikov v Celju pokre- nila akcijo za priredtev obrtne raz- stave v Celju Ieta 1935. Ta organza- cija je sklicala v torek zvcčer v Na- rodni dom v Celju sestanek vse!i celjskili obrtnikov in drugih intere- sentov. Sestanka so se udeležili za- stopniki Društva jugosl. obrtnikov in Slovenskega obrtnega društva v Ce- lju, mestne in okoliške občine, trgov- stva, trgovske in obrtne nadaljeval- ne Sole ter narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Sestanek je vodil predsednik po- di-užnice Društva jugosl. obrtnikov g. Stojan Holobar, ki je očrtal težki položaj, v katerega je zašlo obrtni- štvo vsled sploSne gospodareke kri- ze. K resitvi iz tega položaja bo nmo- go pripomogla dobro organizirana obrtna razstava, ki bo pokazala, kaj obrtništvo zmore in lioCe. Predsednik Slovenskega obrtnega druStSva in okoliški župan g. Vinko Kukovec je predlagal, da bi bila razstava sploš- no obrtniSka, sodelovali naj bi pa tudi industrija in trgovina. Po dolgi debati, v katcro so pose- gli gg. Holobar, Kukovec, Žohar, Biz- jak, Golčer, LeCnik, Vozlič in Kovač ter v imenu trgovcev g. Fazarinc, je bilo sklenjeno, daj se razstava ime- nuje Obrtna razstava' v Celju, ki jo priredita Društvo jugosl. obrtnikov in Slovensko obrtno društvo v Celju. Zadnja obrtna razstava je bila v Celju pred 12 leti. Obrtna razstava, ki bo morala biti dobro organizirana, bo velikega pomena tudi za tujski promet. Pri ureditvi zunanjosti raz- stave bo sodeloval Klub izložbenih aranžerjev in dekoraterjev v Celju. K razstavi bodo pritegnili tudi indu- strijo in trgovino, pa pač bo izklju- Cena ona industrija, ki ubija obrt- ništvo. Trgovina bo razstavila siro- vine in ne izdelkov. Za organizacijo in ureditev razstave bo osnovanih voC odsekov. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- Sek, mestni župan g. dr. GoriCan in okoliški župan g. Kukovec so izjavili, da bodo obrtno razstavo podprli z vsemi močmi. g »Hed« v Žalcu je kupila žalska Hm el jam a. V četrtek 2. t. m. je ku- pila Hmeljarna v Žalcu na sodni dražbi podjetje »Hed« (Hmeljska eksportna družba) v Žalcu za približ- lio 600.000 Din. Tako je priSlo to pod- jetje z vsemi hmeljskimi industrij- skimi napravami in skladišči v do- mafe zadružne roke. g Komisije za pregled in razredbo sadja. Banska uprava v Ljubljana je jLj^'f^^ pomiruježivce kakor dobra knjiga Kjerkoli si bodi ^ povsodi ! Proizvod >U N I 0 N«, Zagreb odredile komisije za pregled sadja v Celju, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti in Novem mestu ter doioCila komisarje za razne druge kraje. V Celju predseduje komisiji sreski kmetijski referent g. Wernig, na- mestnik je učitelj v p. g. Miloš Lev- stik na MiklavŠkem hribu pri Celju, clan pa posestnik g. Franc Goričan v Višnji vasi pri Vojniku. Za komi- sarjc .so imenovani m. dr.: Za na- kladalne postaje ob žel. progi Polze- la-Šožtanj g. Košan Ivan, posestnik v Družmirju p. Šoštanj; za naklartal- ne postaje ob žel. progi Pesje-Vele- nje-Paka: g. Stopar Vinko, naduöi- telj v Velenju; za nakladalne posta- je ob žel. progi Sv. Jurij-Grobelno in Ponikva: g. Vardjan Fran, strokovni usiitelj na kmet. šoli v Sv. Juriju ob juž. žel.; za nakladalne postaje Slov, Bistrica-Pragersko: g. Gornjak Vin- ko, Clan ban. sveta in ekonom v SI. Bistrici; za srez Laško: sreski kme- tijski referent v LaSkem; za srez Krško in nakladalno postajo v Sev- nici: sreski kmetijski referent v Kr- čkem; za nakladalne postaje Petrov- če—Žalec—Št. Peter: sieski kmetij- .°ki referent v Celju; za nakladalne postaje ob žel. progi Gor. Dolič—Slo- venjgradec—Št. .Tanž pri Dravogra- du: sreski kmetijski referent v Slo- venjgradcu; za nakladalne postaje Dravograd in Prevaljo: sreski kme- tijski referent v Prevaljah; za nakla- dalne postajo ob žel. progi St. Vid— Rogatec: sreski kmetijski referent v Smarju pri Jelšah; za nakladalne postaje ob žel progi Poljčane—Žreče; F;res^ki kmetijski referent v Konjicah. Sport Celjski nogomet SK Olimp : ISSK Maribor 3 : 1 (1 : 0) V nedeljo 29. julija popoldne je bi- la na celjski Glaziji odigrana prija- teljska nogometna tekma med SK Olimpom iz Celja in ISSK Maribo- rom. Po živalini, zanimivi in pove- čini izenaCeni igri je zmagal Olimp zasluženo v razmerju 3 : 1 (1 : 0), Olimpovci so igrali vztrajno in z ela- nom ter so bili odločni pred golom v nasprotju z gosti, ki so sicer poka- zali dobro tehnično igro. Nekateii igraci Maribora so se vedli zelo ne- disciplinirano. Goli za Olimp so padli v 33. mi- nuti prvega polčasa po Pantoviču, v 10. minuti drugega polčasa po Hol- zingerju in v 26. minuti po Ključar- ju, častni gol za Maribor pa je zabil Vodeb II. v 18. minuti drugega pol- časa. Koti 6 : 3 za Maribor. Tekino je sodil g. Janežič objektivno. Gle- dalcev je bilo okrog 300. V predtekmi je rezorva SK Celja premagala rezervo SK Celja s 13 : 0 (4 : 0). MAURICE LEBLANC: 77 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prer«l B. Rihteril« Stari gospod se mu jc približal in mu šepnil: »Povej mi vendar, Daubrecq, ali te bo treba zbu- diti? Ali še zmeraj deluje kloroform?« Daubrecq je stisnil pesti. »Aha,« je dejal stari gospod,« »zdaj vidim, da si me spet spoznal . . . Potem se nedvomno spominjaS tudi pogovora pred nekaj meseci, ko sem te v tvoji hiši prosil pomoči za Gilberta. Takrat sem ti rekel: »Odloži orožje. Reži Gilberta in pustil te bom pri nairu. Drugače ti bom vzel seznam sedemin- dvajsetih in izgubljen boš.' Zdaj mislim, da se je to že zgodilo. Opomin je menda zalegel. Oh, po- zabil sem ti vrniti listnico! Razen precejšnjega šte- vila bankovcev je bil v njej tudi sprejemni listek prevoznika, ki si mu izročil v shrambo svoje po- bištvo iz Enghiena. Hotel sem ti prihraniti trud in Sem ga sam vzel. Ne, saj se mi ni treba zahvalje- vati! Ni vredno besed. Zbogom, Daubrecq! In če boš potreboval novec za dvajset frankov ali dva, da si boš kupil nov kristalni zamašek, pridi k meni. Po- zdravljen, Daubrecq.« Sel je. Toda komaj je napravil petdeset korakov, je počil strel. Daubrecq se je ustrelil. »De profundis,« je šepnil Lupin in snel klobuk. * * • Mesec nato je pobegnil Gilbert, ki so mu smrtno kazen izpremenili v ječo, z otoka R6ja, dan preden bi ga bili morali odpeljati v Guyano. »V splošnem,« mi je rekel Lupin, ko mi je pri- povedoval to zgodbo, »v splošnem me ni nobena do- godivščina stala toliko truda in naporov, kakor ta vražja zgodba, ki bi ji dal naslov »Skrivnostno oko«. Ali pa bi jo imenoval drugače: »Poguma ne smemo izgubiti«. V dvanajstih urah, od šestih zjutraj do šestih zvečer sem moral popraviti vse neumnosti, zmede, brezuspešne poizkuse, zmote šestih mesecev. Toda te mesece štejem med najlepše v svojem življenju.« »In kaj je bilo z Gilbertom?« »Zdaj obdeluje svojo zemljo daleč v Alžiru pod svojim pravim imenom, Anton Mergy. Vzel je neko Angležinjo in sina ima, ki ga je meni na cast krstil za Arsena. Večkrat dobim. od njega kakšno veselo pismo. Tole mi je danes poslal. Preberite ga: »Gospod Lupin, ko bi vi vedeli, kaj se pravi biti pošten človek, kaj se pravi na vse zgodaj vstati in zvečer do smrti utnijen leči! Toda saj veste, ali ne? Arsene Lupin je na svoj naCin poštenjak, seveda brez predsodkov. In na sodnji dan bo knjiga njegovih dobrih del tako polna, da bo vse drugo izbrisano. Iz srea rad vas imam, gospod Lupin.« »Dober fant je ta Gilbert,« je dejal Lupin. »In gospa Mergyjeva?« »S svojim malim Jacquesom živi pri Gilbertu.a »Ali ste jo še kdaj videli?« »Ne, nisem je več videl.« Za trenutek je molčal. Potem pa je šepnil pred se: »Klarisa . . . Klarisa . . . Tisti dan, ko bom utru- jen in razočaran, te poiščem, tarn v tvoji mali arab- ski hišici . . . v mali, beli hišici . . . kjer me čakal, Klarisa . . kjer me gotovo čakaš . . .« K O N E C Stran 4. »Nova Doba« 3. VIII. 1934. Stev. 56. Old boy SK Celja : »Merkur« 4 : 3 (2 : 0) V sredo 1. t. m. proti večeru je od- igralo oldboysko moštvo SK Celja na Glaziji — deloma v dežju — nogo- metno tckmo z mostvorn celjskih članov »Merkurja«. Tekma je bila prav zanimiva, saj je bilo na obch stratieh uekaj dobi'ih igračev. Old- boysko moštvo SK Celja, ki je bilo povečini v lahni premoči, je zmaga- lo v razmerju 4 : 3 (2 : 0). Merkur- jevci so zabili dva lastna gola. Dva gola v korist »Merkurja« sta bila ne- regularna: enkrat je šla žoga že za örto od strani v gol, drugi gol pa je padel iz off side pozkije. Goli za Ce- lje so padli v 14. in 34. minuti prve- ga ter v 13. in 24. minuti drugega polčasa, goli za Merkur pa v 11., 28. in 34. minuti drugega polčasa. Koti 8 : 1 za Celje. Tekma je trajala dva- krat po 35 minut. Sodil je g. Ochs. Zaradi slabega vremena se je zbralo na igrišču komaj WO gledalcev. t Službeno iz QZDS v Celju. Za prijateljsko tekmo Trgovski SK Za- greb : SK Laško v nedeljo 5. t. m. v Laškem se delegira s. s. Oberlintner. Po svetu s Nad dve leti že spi. V februarju 1. 1932. je v Združenih državah Pa- tricija Magier po težkem živčnem napadu zaspala in se doslej še ni zbudila. V zadnjem Casu pa je dekle že večkrat odprlo oči. Izgleda, da se ji polagoma vrača zavest. Dekle pa se ne more premakniti in tudi ne govoriti. Celih 30 mesecev je že ta »ameriška Trnjulčica« stalno pod | nadzorstvom. Hranijo jo z oranžnim sokom in rumenjaki. V zadnjem ča- su se je zelo zredila. , s Vzrok smrti pri p tic ah. British Aviculture Society jo dolgo razisko- vala vzroke smrti med pticami in prišla do nepričakovanih zaključkov. Najbolj razširjena je med pticami smrt vsled kapi, kateri podleže peti- na vseh ptic, ki pogincjo naravne smrti. Sledijo po vrsti pljučnica, pre- tres možganov in črevesni katar. Ta vrstni red pa se nanaša le na ptice, ki žive v ujetništvu. V prostosti po- stanejo ptice povečini žrtve roparic, pomanjkanja hrane pozimi in mra- za. s Novo sredstvo proti stenicam. Neki inženjer v Varšavi, ki zaradi stenic v hiši ni mogel spati, je v no- čeh brez spanja očividno rešil pro- blem uničcnja stonic. Sestavil je ža- rilni a.parat za kratke valove, s kate- rim je obseval zid v sobi. Uspeh je bil presenetljiv. Vse stenice v hiši, v kateri je kar mrgolelo mrčes, so bile uničene. Inženjer bo sedaj prijavil svoj izum uradu za patente. »Zakaj pa gleda Mica tako za- Ijubljena v časopis? — »Njen ženin je črkostavec«. Enoreadst^opna vila nova, moderno zgrajena, dvostanovanjska ob Ljubljanski ccsti se proda proti gotovini, event, polovico s hranilnimi vlogami dobrih Zrtvodov. Naslov v upravi lista. HMELJARNA U ŽflLCU r.z.zoz. d e 3. avgu ta 1934 Vabilo k redni glavni skupšcini ki se bo i/ršila v sredo, dne 15. av- gjta 1934 ob 9. uri zjutraj v gos- tilni g. Fr. Robleka v Zalcu S SLEDEJM DNEVNIM REDOM: 1. Poslovno poročilo. 2. Račun in bilanca za upravno leto 1933/34. 3. Uporaba čistega dobička. 4. Nasveti po § 23, odst. 2 zad. pravil. Za predstojništvo : Fr. Roblek 1. r. Anton Petrüek ]. r. načelnik tajnik in blagajnik Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄR0DNI DOM Clavnica in rezerve nad Din 14,000000'- Rupujein pro- valule Izdaja averenje za izvoz Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči racun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanr Lepo sta nova i? je solnčno in zračno z balkonom v novi vili za gimnazijo pri Savinji, lep ra^gled na Sa- j vinjske alpe, 3 ali 4 sobe, kopalnica in pri- J tikline, se odda s 1. septenibrom mirni i stranki, ki je doslej stanoyala v cistern stanovanju. Poizve se v Celju, Trubarjeva ulica 11. Dobra stara wioBina s škatlo se ugodno proda. Naslov v upravi [ lista. Lep, now lestenec s 3 žarnicami, dve salonski mizici in različni drugi predmeti poceni na prodaj. Vprašajte: Celje, Kralja Petra c. 32, I. nadstr. desno. Sianovanje 2 sobi, kuhinja z vrtom, se odda takoj v Novi vasi 51 pri Celju. Enodružinsko vilo oddam s 1. septenibrom, Celje, Kersnikova ulica 11. Novo dvostanovattjsko hlšo z elektriko in vrtom pri Celju prodam. Naslov v upravi lista. Izbiro raznega pohištva v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah clobite pri tv. Baumgarftner Ma mi ja - Celje Cesta na grad 47 (5 minut od kolodvora) Malinovec pristen naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi v vsaki množini kakor tudi mine- ralne vode pri tvrdki Karl Loibner - Celje Kralja Petra cesla 17 ,,Prl Zvoncn" Š^r sobno sianovati$e s kuhinjo in pritiklfnami se odda. Vprašati pri g. Ludviku Selišku, krojaskem mojstiu, Celje, Vodnikova ul. 2. Ugodrta prilüka Vsled dcnarne stiske se ugodno prodajo pre- proge »Angora« 3l/jx21/2, »Angora* 2V2x2, perzijska »Syne« 3x2. Ponudbe na upravo lista pod »Preproga«. Tombola karte, predmete za veselice, konfeti, serpen- tine, papirnate krožnike, servijete, lampijone, priporoča knjigarna in trgovina s papirjem