Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) Šolske in župninske občine y Kostanjeviškem sodnijskem okraji. 3 e n, t - J a r _a e j. Zemljepisni del. Vsak dober človek ljubi čez vse svojo domovino. Zraven svoje domovine pa ljubi vsak posebno svoj rojstveni kraj. Že pregovor pravi: ,,Povsod je prijetno, doma pa naj bolj". Šent-Jarnej je velika župnina na Dolenjskem, tri ure oddaljena od Novega mesta. Župnina je uže stara, Šteje čez 5400 duš. Ima 56 prav lepih in velikih vasi in 12 cerkvic (poddružnic), ter lepo in veliko župljansko cerkev sv. Jarneja. Župnina ima enega župnika in dva duhovna pomočnika (bili so nekdaj po trije); ti skrbijo za dušni blagor svojih župljanov; ima pa tudi tri učitelje, t. j. nadučitelja, učitelja in učiteljico, kateri tudi po svoji zmožnosti prav marljivo skrbe za razvijanje dušnih zmožnosti otrok. Za šolo ugodnih otrok je blizo 600. Hodi jih pa blizo 400 v vsakdanjo in blizo 100 v ponavljalno šolo. Prebivalci so največ kmetje; mnogo pa sejihpeča z rokodelstvom, posebno usnjarijo, trgovstvom (prodaja domačih pridelkov). Kmetje si prideljujejo različnih pridelkov, posebno vina. Mnogo pa si prislužijo z vožnjo. Prevaževajo namrefi mnogovrstne reči z enega kraja v drugi, toda ne prihranijo mnogo, kajti navajeni so na dobro življenje; purani, gosi, kapuni jim dobro dišijo. — Skozi Šent-Jarnej vije se mali potoček nKobila", kateri priteče izpod Gorjancev, ki mejijo župnino na Belokranjsko. *) Hiše so srednje velikosti, toda vender lepe, posebno je župljanska vas Šent-Jarnej dosta lepa. Cerkev je prostorna in lepo ovenčana. V zvoniku visi petero zvonov. Župljani pridelajo tudi mnogo vina v svojih vinogradih, ki obdajajo župnino od dveh strani, namreč na jugu in zahodu. V župnini nahaja se tudi več gradov, kateri so jako znameniti. Tako n. pr. so: ,,Pleterje", v katerem gradu so nekdaj stanovali menihi, ,,Kartuzjani", .Gracerjev turn" (Feistenberg), znamenit za časa Francozov, Turkov i. t. d. Pri Šent-Jarneji prične se velika in lepa ravnina, katera se razprostira še onkraj Save celo do Zagreba. Šent-Jamejska župnina meji na severji na župnino: Šent-Kocijansko, na vzhodu na Kostanjeviško, na zahodu na Belocerkevsko in na jugu na Brusniško. — 0 Šent-Jameju je znana narodna pesen: ,,Ni lepšega ptiča, kot je petaln, Ni lepšega kraja, kot je Šent-Jarn". Zložil jo je baje nek učitelj. Mnogo popotnikov potuje skozi Šent-Jarnej, ki je središče mej Krškim in Rudolfovim itd. V slabem razmerji so njive in travniki v krajih od Šent-Jarneja proti Rojem in Grobljem, kakor tudi proti Dol. Starivasi, kajti ondi je peščeni svet. Drugod so boljše njive, travniki in vinogradi, posebno proti Rudolfovemu in pod Gorijanci od Št. Jarneja. *) Hribje Šent-Jarnejske župnine so: Gorijanci, Tolsti vrh, Golobinjek, Solnčnik i. dr. Na Gorijancih je stalo nckdaj jezero na mestu, ki se še zdaj imenuje -Pri jezerih", Ljudstvo je bolj ubožno kakor v vinskih krajih sploh. Tudi je malo omikano, razun prebivalcev v gradeh in nekaterih vaščanov. Zelo sem se cudil, ko sem pred 12. leti sem prišel; kajti imeli so šolo, pa zelo pičlo število je bilo onih, ki bi bili znali dobro čitati, pisati in računiti. Vzrok temu je bil gotovo ta, da se je v šoli le preveč nemščina ubijala, ter so tako otroci se šole bali in se zelo malo naučili. Zdaj pa je mnogo mladih ljudf, ki znajo čitati, pisati, računiti in so v boljšem duhu vzgojeni. Lehko bi se o tem spisale cele knjige, kako zelo zanemarjeni in na krivo misel zapeljani so bili ubogi otroci, ki so zdaj gospodarji v tej lepi župnini Šent-Jamejski. Vasi so: Sent-Jarnej, Šmarčjavas, Razdrto, Dobravca, Gomila Gorenja, Gomila Doljena, Drama, Čadreže, Maharovec Gorenji, Maharovec Doljeni, Breškavas, Pristavca, Pristava, Gmanjca, Polhovica, Gradišče Gorenje, Gradišče Doljene, Mokropolje Gorenje, Mokropolje Doljene, Žapuže, Prapreče, Hrastje, Tolstivrh, Loka, Orehovica, Staravas Gorenja, Staravas Doljena, Cerovlog, Vrhpolje Gorenje, Vrhpolje Dolenje, Mihovo, Žvabovo, Jelša, Brezovica Gorenja, Brezovica Doljena, Apnenik, Vratno, Javorovica, Šmarije, Drča, Sela, VolCkovavas, Ban Gorenji, Ban Doljeni, Vrh, Ledečavas, Vrbovce, Groblje, Imenje, Brezje, Ostrog, St. Jakob, Roje, Mihovca, Stranj. Cerkve so: V Šent-Jarneji, v Starivasi Dol., v Starivasi Gor., v Orehovici, v Gradiškem polji, v Cadrežu, v Polhovici, v Mokropolju Gor., na Vrhpolji Gor., v Šmariji, v Ledečivasi, na Grobljah, na Tolstemvrhu; zdaj jo zidajo in je uže na pol izdelana na Gojancih, kjer je pred 40. leti razpadla. Bile so še v tej župnini cerkve: v Pleterjah v gradu, ki je pustina in še stoji; na Javorovici, v Šent-Jakobu. V Valvazorjevih časih je bilo 26 poddružnic. Gradovi so: 1. Gracerjev turn (Feistenberg), kjer je gospod Karol Rudež zdaj posestnik in predsednik kraj. šol. sveta, izvrsten narodnjak. 2. Draškovec (Draschkovitz), posestnik Trenz Ferdinand. 3. Pleterje (bivših minihov Kartuzjancev), zdaj baronezine Borsch in še zraven teh tudi manjši gradiček na ,,Golem" (proti Belicerkvi). 4. Prežek (Preissek), lastnina pl. Langerja. 5. Na ,,Volavčeh", lastnina g. Tusena v. Fichtenau-a c. kr. poštarja v Rudolfovem. ZgodovinsTcz del. Spominki in znamenitosti bi bili: V Grobljah je utegnilo stati v rimskih časih mesto, kajti še zdaj opeko in kamnitne prage in druge reči izkopavajo po polji in v vasi. Ravno tako tudi v Razdrtem, pa še v Gradišču Gorenjem in Doljenem. Župnina je bila 1. 1248. ustanovljena; prvi župnik je bil Bertoldus. L. 1547. je bil tukaj za župnika Primož Trubar. Zdanji farovž je bila grajščina; župnik je poprej stanoval daleč gori v privatni hiši v Šent - Jarneji. Kaplanija je bila v hiši pri veliki cesti štev. 2, zraven zdanje šole, bivše mežnarije. Šola je bila poprej mežnarija, ter se je razširjevala in vzdigovala tako, da je bilo eno nadstropje prizidano. Pripoveduje se o nekem Klan&niku, ki je bil tii prvi učitelj, nadalje o Makavcu. Pred g. Saje-tom je bil tti g. Janez Simonič 16 let, in takrat se je šolstvo začelo nekoliko bolj gibati. Leta 1871., v dan 4. oktobra, je prišel tii sem g. Janez Saje. Leta 1875. se je šola razširila v dvorazredno, kjer je bil drugi učitelj g. Valentin Burnik. Leta 1876. se je ta razširila v trirazredno ter se je privzela učiteljica gdč. Emilija Korošic. Umrlaje ta uže maja meseca 1877. 1., nadomestovala sta jo tukajšnja gg. kaplana, Karol Jančigar in Josip Pekovec. Jeseni prišla je za učiteljico gdc. Ludovika Donati, potem je šel g. Burnik na Dvor, ter prišel na to mesto g. Fr. Mihče. Namesto učiteljice pa gdč. Kristina Zadnikar, zdaj pa zopet gdč. Ana Schmidinger. Valvazor pripoveduje o Gracerjevem turnu, da je stal uže 1. 1328. in da so ga imeli plemeniti gospodje tega imena v posestvu; za,tQ je obdržal grad to ime še mej ljudstvom. 0 tem gradu pripoveduje Valvazor, da so ga bili v njegovih časih Uskoki napadli po noči in oropali, umorivši prej hišino in oskrbnika. Posestnica (gospa Buzet s hčerjo) jim je bila komaj ušla. V okolici so razsajali tudi Turki v 16. stoletji. Po Valvazorju so bili plemeniti gospej Thurn v Šent-Jarneji roke odsekali. Pleterski grad je stal po Valv. poročilih uže v 13. stoletji ter se je imenoval Licherstein in tako tudi njega gospodje, ki so ga prodali okoli 1. 1400. Celjskemu grofu Hermanu II. Ta pa je tukaj ustanovil samostan Kartuzijancev. Hermann II. je bil tudi v tem samostanu pokopan. V Valvazorjevi dobi so si bili Jezuiti Ljubljanski ta samostan osvojili; eden iz te družbe je tudi tukaj bival; kajti Kartuzijanci so bili samostan že v 16. stoletji v nered spravili in zapustili. Stari grad Prežek je bil visoko na Gorjancih, a uže pred 200 leti ves razdrt. Prežeški gospodje se iraenujejo uže v 1. 1248. in 1264., a uže v Valvazorjevi dobi ni nijeden te rodovine več živel, marveč so bili novi Prežek Turjaški gospodje sezidali; a v lasti ga je imel pred 200 leti grof Paradeiser. (Dalje prih.)