297. številka.
Ljubljana, v petek 28. decembra 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsl nsdelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol Teta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 b, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez poSUjanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga št. 12.
»Slovenski Narod" telefon st. 34. — .Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Dolenjska državnozborska volitev.
Torej tako daleč že sega domišljavost klerikalcev, da hočejo volilcem dolenjske mestne skupine po vsej sili dekretovati državnim poslancem nemSkega proSta Elberta, ki je iz nemSkega rajna privandral v blaženo naSo domovino.
Manjka nam pravega izraza za ozna-čenje tega predrznega in nesramnega postopanja brezdomovinske stranke, kajti do danes niamo Se kaj jednacega doživeli.
Tacega počenjanja zmožna je le stranka, kateri zapoveduje diktator dr. Šusteršič, ki iz gole domovinske ljubezni, poleg druzih veljakov v novejSem času tudi svojemu tastu, penzijonistu Šumanu, sedež v državnem zboru ponuja.
In tako delajo za proSta Elberta nje govi pristaSi, ne samo, da je ves frančiškanski samostan novomeSki na negah, in teka od hiSe do hiSe beračit glasov za milosti-vega prGSta, tudi po svojih zloglasnih, časti-kraji posvečenih listih razglaSajo neprecenljive zasluge proStove radi pridobitve državne podpore za novomeSki vodovod in pripovedujejo strmečemu svetu, da sam ministrski predsednik gospodu proStu radi vodovoda dopisuje.
Df*. ne kod« ro«   fc-r?r>  nr?   vnlilceV VP"'aI
da je nemSki prost Elbert novomesti rodo- I vod rešil, treba je konStatovati, da je mestna občina po svojem vrlem županu, dr. Scheguli že davno dotično proSnjo vladi izročila, in nujno za prispevek tega prepo trebnega vodovoda prosila. Ker pa ni bilo več denarja na razpolago, vlada ni mogla takoj prošnji mestne občine ustreči, in stvar se je morala do prihodnjega leta odgoditi.
Priporočal jo je potem tudi gosp. grof Gleispach, predsednik c. kr. viSje deželne sodnije, ki se je povodom vizitacije sodiSČ v Novem mestu osebno prepričal, da je neobhodna potreba mestu čim preje preskrbeti dobre in zdrave pitne vode.
Kar se malim vasem ne odreka, mora se tudi mestu, kjer živi veliko Število dijakov, uradnikov in druzega stanovniStva, dovoliti, in je Čisto naravno, da nobena vlada naprošene podpore mestni občini ne more odreči.
In vendar izkoriščajo klerikalci to zadevo v svoje namene, in pripisujejo proštu Elbertu izmišljeno zaslugo, da je on sam Novemu mestu preskrbel podporo za mestni vodovod.
To je humbug, kakorSnega si zamo-rejo le klerikalci izmisliti, in to se mora očito pribiti, da ves svet resnico spozna.
NovomeSki proSt nima prav nobenih zaslug radi vodovoda. Da nima tudi nobenih drugih zaslug, niti za dolenjska mesta, niti za slovenski narod, ki bi ga navzlic nemškemu pokolenju usposobile za poslanca dolenjske mestne skupine, je jasno kot beli dan. Veliko prijateljstvo .milostivega", ki ga je vezalo s ponesrečeno dvojico pl. Ve-steneka, menda pa tudi ni noben vzrok, da bi smel .milostivi" zahtevati mandat dolenjskih mest.
Ostane nam torej prost Elbert kot Človek brez vsake zasluge in edino le ko Nemec, katerega nam klerikalna stranka usiljuje za kandidata.
Uprašamo le mestne volilce po Dolenjski, ali ni naravnost zanje žaljivo, če klerikalna stranka njim pristnega Nemca za kandidata v državni zbor ponuja? Ali bi se ne smejal ves svet, če bi slovenska dolenjska mesta, kjer živi slovensko
n
zavedno razumniStvo, volila ne le klerikalca, temveč pravega Nemca iz rajha za svojega državnozbor-skega poslanca?
Mi ne moremo misliti, da je kaj takega mogoče, kajti v tem slučaju odrekati bi morali vsako prepričanje in vsako narodno mišljenje dolenjskemu meščanstvu, ki se je vedno kot narodno in svobodomiselno izkazalo.
Gre se tukaj za politični ugled vsega dolenjskega meščanstva, in isto gotovo ne bode šlo v zanjke klerikalne stranke, pa naj bodejo še tako skrito nastavljene.
Tega pač reakcionarci ne bodejo doživeli, da bi se jim tudi še meščanstvo izročilo, isto meščanstvo, ki pozna najbolje svojega pravega sovražnika, to je klerikalno stranko in njeno organizacijo.
Nemškemu kandidatu dru. Elbertu stoji nasproti domačin, notar Plantan, katerega pozna vsa dežela kot poStenega, delavnega in neustrašenega Slovenca, ki je pri raznih prilikah javno pokazal, da se nikogar ne boji in da zna braniti pravice slovenskega naroda proti vsakemu z vso eneržijo in doslednostjo.
Ker ga klerikalci kot pogumnega in neustrašenega moža poznajo, ker poznajo njegove zmožnosti in njegovo delavnost,
z grdimi laZml, boteC ga v cfiota volilcev spraviti ob vsako veljavo in zaupanje.
Svarimo dolenjske volilce, naj nikar častikraji klerikalnih listov ne verjamejo, kajti le-ti v svoji besnosti ne poznajo nobenega osebnega poštenja več in grizejo kakor stekli psi okrog sebe.
Umevno je, da notar Plantan takim brezvestnim in steklim napadom klerikalnih revolver jurnalistov ne bode odgovarjal, ker niso tega vredni.
Njemu ne omadežujejo njegove časti niti klerikalni niti nemškonacionalni napadi, kakor jih je bilo čestokrat v graških listih citati.
Poznamo ga vsi prav dobro kot pravega rodoljuba, ki ima resno voljo in tudi sposobnost za uspešno zastopanje gospodarskih in političnih interesov dolenjskih mest v državnem zboru in ne dvomimo, da ga bodejo dolenjska mesta, kakor so to na javnih shodih soglasno izrekla, dne 3. januvarja tudi brez pomisleka volila in sijajno dokazala, da so še narodna in svobodomiselna, in da jih ni volja, udati se sirenskim vabilom svojih največjih sovražnikov, to je klerikalcev. V boj torej za narodnost in svobodo proti nemškemu in klerikalnemu kandidatu!
Državnozborske volitve.
Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. zahtevam z ozirom na članek „ Državnozborske volitve — Krvav klerikalen shod — iz Podkraja 24. novembra" v St. 272 Vašega lista, da v postavnem času z istimi črkami in na istem mestu objavite nastopni stvarni popravek:
1. Ni res, da je vsak udeleženec smel po volji moje cigare kaditi;
2. ni res, da sem jaz pridno agitiral za dr. Netopirja;
3. ni res, da sem vmes prepeval prav veselo in glasno pesmi, ki se le po slabo-glasnih beznicah pojo;
4 ni res, da sem navdušeno pil in bil — pijan;
5. ni res, da sem v dopisu omenjenega moža nasprotne stranke od obilo po-
vžitega vina sladko ginjen z zapletajočim jezikom naj prvo z zakramenti za umirajoče previdel, potem pa ranjenca mučil z vprašanji, da li je bil res radi volitev tepe n ;
6. tudi ni res, da sem jaz zato tožil, da me bodo po časnikih trgali, in ni res, da mi jih je navzoči g. župan Trkman nekaj prav sladkih povedal.
Anton Mezeg, župnik v Podkraju.
Ta popravek smo že jedenkrat priobčili, a ker pomotoma ni bil uvrščen na pravo mesto, smo bili primorani, ga še jedenkrat natisniti. Podkrajski fajmošter seveda nima toliko časti in poštenja v sebi, da bi nas tožil radi žaljenja časti in nam dal priliko, mu s pričami dokazati njegovo laž. Še cigan bi nas tožil radi žaljenja časti, samo podgrajski fajmošter Anton Mezeg se boji, ker ve, da bi mu s pričami dokazali, kako sramotno laže. In taki ljudje se še čudijo, če se jih zaničuje.
*
Iz Bele Krajine, 25. decembra. Dvoje poročil poslalo se je iz našega farovža o volilnem shodu g. Plantana. Kakor se je razvidelo, je najbolj zbodel naša junaka silni odpor učiteljstva pri napadu nanj in na šolske postave iz leta 1868. G. klerikalni somišljeniki trdili, da je lepo in dobro govoril. G. Novak je precej sam priznal, da se je prenaglil, in da mu je žal, da se je ob šclo zaletel. In zakaj mu je žal ? Ker se je izdal. Pa zakaj se je izdal ? Ker mu je udrihanje po šoli in učiteljstvu prišlo že tako v navado, pri agitaciji po vaseh, da se je spozabil, ne misleč na to, da se na shodu nahaja kdo, ki bo branil svojo kožo. Da, g. Novak, lahko delo ste imeli pri kmetih, kjer vam je vse kimalo in slepo pritrjevalo. Kmet se ni vprašal: ali so res naši učitelji taki brezverci, ker mu niste dali časa, da bi bil mislil. Na shodu ste precej rekli, da pri nas ni tako, da bi drugoverski učitelji poučevali krščanske otroke, in da se v šoli brani moliti i. dr. Dobro ste vedeli, da belokranjski kmet ne bo mislil na američanske in Bog si ga vedi koje učitelje, nego na one, koji poučujejo njegovo deco. To je bilo tedaj nepošteno obrekovanje. Ako jemljejo otr kom vero, in vi ste o tem trdno prepričani, kršijo s tem prvi paragraf onih zloglasnih šolskih postav, toraj imate pravico jih naznaniti in izročiti kazni. Pa menda ravno učiteljstvo naše fare ni najslabše, ker je od višjih mest, koder se nahajajo v zboru tudi duhovniki, dobilo že tolikokrat pohvalno priznanje za svoje uspešno delovanje. „če bo Jelene voljen, bodo učiteljem precej plače povišane, in te bo moral dati kmet. Ali nimajo učitelji dovolj ? Le poglejte jih, kako so oblečeni; noben kmet nima take suknje kakor učitelj!" Ali ni to imenitno? Zakaj pa vi, gospod kaplan, ne obujete včasi b r e g e š , kakor to * stori gospod Muren, kadar gre obdelovat svoj uzorni vinograd in ob enem poučuje kmeta, kako si naj trtje uredi. Ali morda on s tem vero zatira? Pa ste ga vendar tako črnili pri ljudstvu, da mu skoro ni bilo več izhajati. To je krščanska ljubezen in pravičnost, kaj ne? Ko bi bili mislili, da se jim z izvolitvijo Jelenca precej zboljša njih žalostno gmotno stanje, ne našlo bi se niti enega a la Kenda, ki bi bil delal proti svojemu kolegi. Ker pa uči teljstvo naše fare ni nič delalo za svojega kolego, kajti vse ono zaradi tistih katekizmov, radi katerih se je g. prost tako
jezil nad g. Barletom, je bilo le zlagano,
— dobilo je zato lepo darilce od onih, kateri hočejo složno delovati z njim, kakor složno deluje voznik s svojo tovorno živino.
— Zakaj bi pa učitelj ne poučeval vero-nauka, ako bi se slučajno katehetu ne ljubilo? Tudi to cvetko ste sejali okrog. Da, da, samo tega in še par podobnih paragrafov v šolske postave, pa bodo postale precej dobre. Vi bi prišli malo poinspicirat, in če bi otroci znali toliko krščanskega nauka, ko sedaj, bilo bi to premalo in učitelj bi bil kriv temu, potem pa le po njem brezverec je. Boli vas najbolj to, da je g. Bur-nik, s tem da se je potegnil za svoj stan, žel splošno pohvalo, vi pa zasmehovanje za vaše hujskanje. Pomagale se mu ženske na galeriji. Prav so imele, saj je bila večina učiteljstvu v rodu ter jih je stvar tudi zanimala, druge pa so priSIe le iz radovednosti in dosti slabo če ste pred galerijo kapitulirali. Kdo drug na vaSem mestu bi se niti zmenil ne bil za nje. Jako se tudi motite, ako mislite, da se najboljglasna mjd njimi sramuje svojega imena. Potem se ga sramujejo tudi vsi Svitoslavi in drugi Slavi, Dragotini, Ljubice, Irme itd. Ona dobro ve in je prepričana, da je bila sv. Uršula bolj Zmagovita v boju za pravo vero, kakor vi na volilnom klerikalne garde.
To bodi za danes dovolj.   Imamo pa
še marsikako cvetico z agitacijskega polja
klerikalcev v Beli Krajini. Učiteljstvo naSe
pa za sedaj  ve, s kakimi hinavci mora
skupno delovati v prospeh ljudstva. * *
Iz Logatca, 23. deoembra. „Zmagali smo!" kriče kakor besni klerikalci, zmagali navzlic vsim nepoštenim sredstvom, koje so porabili liberalci. Premagani smo — toda podlegli smo častno. Ne moremo si predbacivati nepoštenih sredstev, onih nesramnih sredstev, s katerimi so agitirali naši popje. Kmet, naS kmet je še vedno v temi, svojo pamet si ni še dosti razsvetlil — in vsled tega je suženj svojega duhovna! Kako človekoljubje imajo naši klerikalci do kmeta, kaže že samo fa-rovška agitacija v naši občini. Logatec je bil od nekdaj jedin, vsa občina je stremita le za koristjo, vsa občina je delovala le na to, da blagostanje kmetov povzdigne. Napravil se je vodovod, katerega ljudstvo ne more prehvaliti, napravila se je mlekarna, kakoršne nima slovenska dežela. Kje je prej dobil logaški kmet za svoje mleko 20, 30 do 70 gld. ? Kje je priSlo prej v občino toliko denarja, kakor ravno s to prekoristno napravo? Poleg tega so jeli Se delati cesto proti Rakeku. In zdaj Vam pride mlečno-zobi kaplan, ki sam vedno in povsod trdi, da bi bil vse raji prej nego »far8 — in to popče se usti, da so oni „klerikalci" napravili vodovod, mlekarno itd. — Sekan dira mu seveda župnik, ki pa nima nič kaj ko rajže. In to mlečnozobo popče je vzelo vso agitacijo v svoje roke ter agitiralo od ranega jutra pa do pozne noči. Hodil je od hiSe do hiše, seveda samo ob času, ko ni bilo mož doma. Govoril je vedno rad z ženami — in vsaki je razložil naj prvo, da sta v tem in tem kolenu v „žlahti" — e, čudna žlahta to! Potem je začel praviti o mlekarni, da ista obstoji le za predsedništvo, da si isto polni svoje trebuhe, kmet se pa pri tem odira in goljufa. Dalje je zasramo-val učitelje, da hočejo vero spraviti iz šole in da imajo veliko preveč plače — in, če to ni pomagalo, napel je druge strune, kli-
cal je hudiča na pomoč, pravil je o demo-kraških nebesih, kjer imajo mesto angeljev — vrabce. Prav za prav bi to kaplanče prav nič ne opravilo, da mu ni prišel na pomoč posestnik in špediter Mihevc — ki menda npa nekje po nekem sorodniku faj-moštru podedovati precejšnjo svoto — in nekdo drugi. Ta dva sta šla tudi z dušo in telesom v boj. Prvega bodo menda že Idrij-čani naučili kozjih molitvic. Toda vsa agitacija ni temu kaplančku pomagala — podlegel je v Logatcu sramotno. Ko je videl, da se mu bliža zadnja ura, poklical je Šu-steršiča na pomoč, toda ta je Schweitzerja poslal v peč po krompir. In ta veleučeni gospod je napravil v Gornjem Logatcu shod, katerega se je udeležilo šest volilcev, in v Dolenjem, kjer je bilo polno otrok in druge sodrge. Tu je Schweitzer reševal imenitna vprašanja. Obljubil jim je mlekarno, ki bo kupovala mleko po 8 kr. liter. — Ko jim je to nakvasil, je še vstopil župnik ter vprašal navzoče: .Kaj ne, da so fajn povedali?" Menda bo tudi sklice vatel j tega shoda »fajn* napravil, ko bo iskal one mnogoštevilne volilce, da opere pred sodnijo svoj greh. Kako ljubeznivo so se poslovili od svojega poslanca in od slavnega mlekarja Schweitzerja — se je že poročalo. MislimOj da se ne bo več prikazal v Logatec, da bi tu reševal zakopani in umrli klerikalizem.
Kaplan druzega uspeha ne more pokazati, nego tega, da je tu pa tam razdvojil zakon, da je zdaj v hiši, kjer sta mož in žena prej živela v lepi slogi in ljubezni, le prepir — in da ga noben pošten Lo-gatčan ne bo niti pogledal. Druzega tudi ne zasluži človek, ki se ne upa s pošteno agitacijo nastopiti pred može — temveč pred .babe". Prav gotovo se mu bode še kol-calo po liberalskem .ofru" ... Za posledice, katere bodo precej neljube za logaške klerikalce, naj se isti zahvalijo svojemu žlaht-
niku, žlahtnemn kaplanu. . .
* * *
Pfeifer kot kmetski prijatelj.
Pfeifer se hoče na vsak način oprati madeža, ki so mu ga prouzročile 36% obresti. Poslal nam je naslednji „popravek" : .Uljudno zahtevam, da sprejmete in po predpisu § 19. tisk. zakona objavite naslednji popravek: Res je sicer v Vašem aftjveaozn SspUtip -28Snd L-Fudiip£TOh',%.iapP. 1877 oziroma od 29. maja 1878 preuzelna posestvu Janeza Pirca vlož. štv. 260 daučne občine Ravni vknjiženo posojilo obrestovano s 3 odstotki na mesec ali s 36° _ na leto. Neresnično je pa, kar se nadalje v tistem dopisu iz tega dejstva izvaja; ker ni res, da je bil potem Janez Pire iz posestva pregnan in ni res, da je moral meni od onih 300 gld. plačevati obresti po 37% na leto. Janez Pire še sedaj biva na posestvu vlož. štv. 260 daučne občine Ravni, kjer se mu dobro godi. Kdor vso to stvar nepristransko presodi, se mora prepričati, da jaz nisem pregrešil »zverinskega* oderuštva, ki smrdi do neba, ampak sem samo rešil Janeza Pirca oderuških 36% obresti. V Krškem 16. decembra 1900. — Viljem Pfeifer. — Pfeifer hoče posili smešen biti. Ves Krški okraj ga pozna, kako je lačen obresti, zdaj pa hoče ta možic natveziti svetu, da on ni jemal tistih 36% obresti, na katere je bil intabuliran! To je že preveč neumno:
* *
Iz Žalca, 26. decembra.
Svojim očem nisem mogel verjeti, ko sem bral poročilo o Hribarjevem shodu v .Slov. Gospodarju". Da lažejo duhovniki okrog „SIov. Gosp." mi je bilo znano, toda da si bodo drznili napisati tako debelo laž, nisem mislil.
Pri „Slov. Gosp." sta sedaj dva duhovnika urednika: penzionist Šegula in doktor lažij Anton Korošec.
Kakšno veljavo še bodo imeli duhovniki pri 200 kmetih, ki so bili zbrani na Hribarjevem shodu, če duhovniki-uredniki tako nesramno in podlo lažejo ?!
Mi sicer dobro poznamo „Gospodar-jevega" poročevalca iz Gotovelj; toda ne smatramo ga sposobnega, da bi bil on poslal tako lažnjivo poročilo v „Slov. Gosp." in pričakujemo, da se izjavi, da on ni pisal te laži. To podlo in lažnjivo poročilo o Hribarjevem shodu je bilo pisano v uredništvu „Slov. Gospodarja" od duhovnika Korošca, ki je tudi za to debelo laž potreboval 14 dni
Na to lažnjivo poročilo je le eden odgovor: Vsi možje v Žalcu na krov! Poka-
žite udeležencem Hribarjevega shoda „Slov. Gospodarja"; povejte jim, da Žičkar ne more biti veliko vreden, če ga taki lažni ki priporočajo. Zadnji Žičkarjevi privrženci se bodo s studom od njega odvrnili ter soglasno volili, gosp. Hribarja, edinega kandidata V. kurije!
In potem bojkot .Slov. Gospodarju" ! List, ki se drzne tako nesramno lagati, ni vreden, da bi ga podpirale poštene hiše! Proč ž njim !
Žalčani, vsi možje na krov! Gre se za Vašo čast! _
V IJiiblJanl, 28. decembra. K položaju.
Mir božičnih praznikov je bil letos kratek ali pa ga sploh ni bilo. Po Avstriji so se vršili te dni povsod politični, volilni shodi, ki pripravljajo volilce na 3. januvarja. Listi so v svojih božičnih člankih večinoma izražali nado, da bode parlament vendarle mogel poslovati .Pester Lloyd" je prinesel 8 češkega dopis, da se bodo češki poslanci poganjali za to, da pride parlamentarna obravnava nagodbe z Ogrsko nemudoma na vrsto. Vlada hoče zadnje dni t. 1. objaviti cesarsko naredbo, ki določa temeljem § 14 šestmesečni proračunski provi-zorij. Vlada se pač boji, da bi jo pustil parlament končno vendarle na cedilu, zato si dovoljuje provizorij kar sama.
Dogodki na Kitajskem.
Iz Pariza javljajo, da so poslaniki izročili skupno noto z mirovnimi pogoji samo princu čingu, ker je Lihungčang nevarno bolan. Poslaniki se nadejajo, da bodo mirovni pogoji takoj sprejeti, a da dospe odgovor šele tekom jednega meseca. Kitajska vlada bo ugovarjala le načinu, kako naj se glavni krivci vojne na Kitajskem kaznujejo. .Standard" poroča, da je ukazala kitajska vlada princa Tuana in Čvanga na meji pokrajin Šansi in Šensi aretirati. Yuhsien pa je dobil povelje, naj pride v Singanfu, kjer bo kaznovan. General Waldersee je poročal 24. t. m. iz Pekina, da so Francozi 22. t. m. vshodno med Pekinom in Paotingfuom, ob mestu Tootšou zadeli na 2500 Kitajcev 8 topovi. Kitajci so bili premagani in so bežali, zapustivši štiri topove in pet zastav. Kitajci so izgubili baje 1000 mož. Mesto pa
begune preganjati. Iz Pekina poročajo, da so boksarji v nekem 35 milj vshodno od Pekina ležečem mestu pomorili 12 katolikov. 8 katolikov so sežgali v cerkvi.
Vojna v južni Afriki. Buri so prisilili Angleže, da so morali preložiti torišče svojih operacij, popolnoma na jug in deloma celo docela v Kapi and i j o. Boji se vrše danes zopet tam, kjer so se začeli pred dobrim letom, in lord Kitsche-ner se je moral umakniti s svojim štabom v De Aar, odkoder je lord Roberts lani začel boj zoper Bure. Angleži so torej popolnoma preložili svoje težišče ter začenjajo zopet od kraja. Botha in Dewet se bodeta mogla med tem iznova polastiti železniških prog v Transvaalu in v Oranju ter zasesti brez posebnega truda nekatere najvažnejših postajank. Število Ho-landcev, ki prestopa na stran Burov, pa se množi. Kapski Holandci so se organizirali v čete ter zasedli gore Znur. Kitsche-ner zbira sedaj vojaštvo, da jih poskusi pregnati. „Morningpost" javlja, da se je samo v okraju Philipstown okoli 1500 Holandcev pridružilo Burom. Reuterjev biro javlja 24. t. m. iz Burghersdorpa, da je zadel oddelek angleških huzarjev in kolonialnih čet 15 milj severnozahodno Burghersdorpa na bursko taborišče s 300 možmi. Angleži so ae u m a k n i I i z velikimi izgubami. Isti vir poroča 26. t. m. da preganja polkovnik Grenfell 700 Burov, katere vodi Kruitginger. Grenfell je imel s Kruitgingerjem že 9. t m. hud boj. Iz Kapstadt» javljajo, da je morala švadrona Yeomanrycev, ki je preganjala iz Brit8towna umikajoče se Bure, zašla v nastavljeno past ter imela hude izgube. Buri so ujeli vso švadrono. Na raznih krajih so se vršili manjši boji. Kitschener je izdal proklama-cijo, katero poživlja Bure, naj se prostovoljno ndado ter jim obljublja varstvo. Angležem poginjajo konji trumoma. Vsak teden odpošiljajo iz Evrope polne ladije konj, a vendar primanjkujejo konji na bojišču. Te dni odrine zopet več tisoč konj v Afriko. Lord Roberts je bil te dni na Gibraltarju.  Kmalu dospe v London, kjer
ga bodo pač slavili, toda s strahom v srcu ! —
»Ljubljanski Zvon"
svojim čitateljem In sotrudnikom za novo leto 1901.
(Konec.)
Za 1. 1901 so nam razni pisatelji deloma že doposlali, deloma obljubili raznovrstnega gradiva za .Zvon".
V pesništvu bodo čitatelji sre-čavali med dosedanjimi zastopniki lirike in epike tudi nekaj novih mlajših.
V no v e 1 i s t i k i imamo pripravljenih več spisov, ki pridejo na vrsto v novem letniku.
Fr. Serafin nam je poslal socialni roman iz naše sedanjosti .Žrtve", ki bode izhajal celo leto. — Pesnik Pri-bi s la v nam je poslal šaljivo igro v 3 dejanjih »Govorica*. — E Kristan je vložil povest .Morje", novi pisatelj Vladimir Borisov pa noveli .Planinska idila" in .Honny soit, qui mal y pense" ter komedijo v treh dejanjih: .Umetniki". — Manfred je spisal fantazijo .Sfinga". — Izpod peresa Marice Strnadove imamo še na razpolaganje dvoje novel. — Pisateljica Ksenija nam je poslala dve črtioi iz življenja slovenskega ženstva v Egiptu: .Izkušena" in .0 svet a". — Jožef Kostanjeveo bo nadaljeval svoje .Utrinke" ter priobčil nov roman .Noč". — Neimenovan pisatelj je spisal črtico .Beneška n o č", A lo j z P o 1 j ak pa novelo .Irma". — Pavlina Pajkov a nam je izročila roman .Ločeni srci". — Dr. Franc Zbašnik je spisal novele: .Insérât", .Faze" in .Ema". — Fr. Govekar in Rado M u r n i k priobčita več krajših novel, oziroma humoresk. Takisto so nam obljubili povesti Fr. Meško, I v o Š o r 1 i in E. G a n g 1.
Prinašali bomo od časa do časa tudi prevode dobrih beletristov drugih slovanskih in iz tujih literatur. Da se bomo v prvi vrsti ozirali na Ruse, ki imajo cvetočo moderno novelistiko, je naravno. Pri-pravljenilh imamo že nekaj novel Gar-Sina in Čehov a.   Dobimo pa tudi do-
?ršenih prevodov Maksima Gokega.
italijanske, francoske in angleške beletristike.
članke, študije in essaye imamo pripravljene sledeče: Na minolo pariško razstavo bodo spominjali čitatelje .Izprehodipopariškirazstavi", ki jih je v feljtonistiškem slogu spisal ravnatelj Ivan Subie. — Dr. H i n k o Dolenc je spisal poljudno studijo o naših gozdih in njih poeziji. — Ivan Vavpotič objavi v prvih številkah konec svojega poročila o slikah na pariški razstavi. — Dr. Ivan Žmavc nam je poslal aktualni članek .Staro-klasioizem in narodna vzgoja"; ta pisatelj napiše za naš list še več študij tičočih se našega časa, zlasti kar se do-staje socialnega vprašanja. — Na razpolaganje imamo tudi več filozofskih essayev V86UČ. profesorja drja. Simona Šubi-oa. Fr. Orožen nam je poslal folklo-ristično študijo .Praznovanje sv. Jurja" na Štajerskem. — I. Oblak je opisal Bosno in Hercegovina v kulturnem oziru. — I. Dermota je sestavil razpravo ,0 zadrugah". — Dr. Ivan Robida je spisal studijo .0 alkoholizmu". — Fr. Kukovecje vložil narodno - gospodarsko studijo .Kapital in obresti". Češki spisal P t e-m y s 1 H a j e k napiše za naš .Zvon" aktualni essay .o svetovnem nazi-ranju Kitajcev". Izpod peresa tega pisatelja izide kar v prvih številkah našega lista prevod zanimivega članka .Glose k dogodkom na Kitajskem" — Nekaj novega za .Zvon" bodo po novem letu astronomski b u 11 e t i n i, ki jih bo od meseca do meseoa priobčeval znani strokovnjak v zvezdoslovju, profesor M. Vodušek. — Egon Mo-sché nam je poslal začetek svojega zanimivega obširnega spisa .Dvajset mesecev v južni Afriki".
Razmerje med Vodnikom in Kopitarjem nam je opisal dr. F rano V i die, ki bode sodeloval tudi pri raznih poročilih in kritikah. — Ivan Prijatelj temeljiti poznavalec ruske literature, objavi nekaj stadij o nekaterih najmlajših
ruskih pisateljih. Prijatelj pozna kakor nemara malokdo na Slovenskem velikega Tolstega, pa zato nam je žal, da smo m o-r a 1 i z ozirom na preskopo odmerjeni prostor njegov članek o Tolsfem krajšati
— kar ni bilo stvari na korist Prijatelj je bil uvrstil tudi več poglavij iz romana, s katerimi je pokazal, kako se prevajaj iz ruščine na slovenščino. Seveda smo morali letos tudi te prevode izpustiti če bode količkaj mogoče, objavimo jih za vzgled dobrih prevodov v bodočem letniku. — Hrvaški pisatelj Milan Marjanovič* napiše essay o najmlajših hrvaSkih pesnikih. — Poljski pisatelj Anton Mazanowski nam je poslal studijo o poljski moderni liriki. — Fr. S veti Č, poznavalec romanskih literatur, bode v novem letniku redno poročal o francoskih, italijanskih in angleških pisateljih in o vsebinah najuglednejših revij dotičnih narodov. Za zdaj nam je že doposlal essay o Zoli. — Janko Žlebi nger piše za nas studijo o znamenitem maloruskem pesniku Tarasu Ševčenku.
— Dr. M. Murko poroči svoje .Misli k Prešernovemu životopisu", ki zaradi pomanjkanja prostora niso mogle več iziti v .Prešernovem albumu". — Fr. Ilešič nam je izročil par essayev o Prešernu, ki niso mogli vsi priti na vrsto v .Prešernovem albumu" : ta pisatelj bode poročal in kritikoval razna slovanska izdanja.
— E. Kri s tan nam je poslal essay „Ten-denčnost v Ibsenovih dramah". — Dr. Josip Tominšek bode kakor doslej tudi poslej pisal literarne kritike. Od njega imamo že rokopis kritike .Dr. Oblak", spisal dr. M. Murko. — Takiato so nam obljubili svojo stalno pomoč dosedanji so-trudniki: dr. FOrster, R. Perušek, L. Pintar, S. Rutar, A. Šantel in Wester.
V Ljubljani, dne 1. dec. 1900. Urednik .Ljubljanskega Zvona': A. Aškerc/
.Ljubljanski Zvon" izhaja po 41 , pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 vin., pol leta 4 K 60 vin., četrt leta 2 K 30 vin. Za vse neavstrijske dežele po 11 K 20 vin na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 vin.
Občinski svet ljubljanski.
Iz poročila obč. svet. Senekovi-č a o proračunu za 1. 1901 posnemamo naslednje:
Po mestnem magistratu izdelani proračun mestnega zaklada za leto 1901 je bil v zmislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana od 17. do 30. oktobra t. 1. občanom razgrnen na vpogled, ne da bi se kdo   zanj zanimal.
Finančni odsek obč. sveta ga je v več sejah pretresoval na vse strani in naposled sklenil, da ga priporoča občinskemu svetu v odobravanje z malo ne istimi številkami in prav z isto motivacijo, katero je pridejal mestni magistrat. .
Iz razlogov, katere bodem navedel pri dotičnih postavkah v podrobni razpravi, proračunil je finančni odsek redno potrebščino na 607.638 K, izredno potrebščino na 247.262 K, vso potrebščino torej 854.900 K, t j. za 1300 K, više kakor mestni magistrat. Pokritje je finančni odsek brez ozira na mestne priklade proračunil na 526.391 K.
Če se primerja to pokritje s navedeno potrebščino najde se za leto 1901 p r i m a n k 1 j a j v znesku 328.509 K, za katerega pokritje bode treba skrbeti.
Ta nedostatek bi se moral pokriti v smislu § 39 obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljana s prikladami na vse za mesto Ljubljano predpisane državne davke.
Neposrednega davka je za Ljubljano predpisanega in sicer v tekočem letu: 1. domarine 524.757.70 K, 2. zemljarine 15.946.73, 3. kontingentovane pridobnine za I. razred 13.063.96 K, II. razred 43 99213 K, III. razred 39.855.57 K, IV. razred 14.867.01 K, 4 plačarine 203 31 K, 5. rentnine 3 342.02 K, 6 pridobnine od javnih podjetij 400.000 K, 7. nekontingen-tovane pridobnine 6.750.96 K, skupaj 1,062.777.39 K.
Občinski svet je v svoji seji dne 29-decembra 1899 ustanovil 20% no priklado na vse za mesto Ljubljano predpisane neposredne davke ter dosegel s to priklado ravnotežje pri mestnem gospodarstvu v tekočem letu.
Ce naj ostane mestna priklada — koje visokost določati pripada občinskemu svetu — prihodnje leto v istem odstotnem razmerji kakor letos, dala bode na podlagi predstoječega predpisa mestnemu zakladu: 1. domarina 104 95154 K, 2. zemljariua 3.189 35 K, 3. kontingentovana pridobnina za I. razred 2 612 79 K. II. razred 8 798 43 K, in. razred 7.971.11 K, IV. razred 2.973 40 K, 4. plačarina 40 66 K, 5. rentnina 688.40 K,
6. pridobnina od javnih podjetij 80.000 K,
7. nekontingentovana pridobnina 1 350.19 K, skupaj 212.555.87 K, z ozirom na letošnji uspeh pričakovati je tudi drugo leto 213 000 R, ker pa je izkazanega nedo-atatka 334.209 K, ostaja še 115 509 K, nepokritih.
Da za pokritje tega nedostatka nikakor ne gre zviševati mestnih priklad, umevno je samo po sebi, kajti občinskemu svetu mora biti skrb, da da se vsled potresa leta 1895 itak že hudo zadeto prebivalstvo ne obremeni v najkritičnej-š e m času še s povečano mestno priklado.
Večina ljubljanskih davkoplačevalcev prejela je vsled potresne katastrofe ali državno 3%no posojilo, ali pa tudi oboje, vračati pa se ima začeti jedno in drugo 1. januvarja 1901.
Mestni magistrat je storil vse potrebne korake, da bi se z iztirjavanjem teh državnih podpor ne postopalo pretrdo. Koliko je dosegel s svojimi prošnjami, se danes še ne da konStatovati, vendar ni pričakovati, da bi se gospodarske razmere v Ljubljani Že sedaj na bolje obrnile, pa naj bi c. kr, vlada glede odplačevanja potresnih posojil ravnala Se tako prizanesljivo.
Če torej ni misliti na to, da bi se nastali primankljaj pokril potom povišanja doklad, katero bi moralo znašati najmanj 10°/0 treba se ozirati po drugih sredstvih s katerimi bi se dalo doseči ravnotežje.
Taka sredstva morajo biti ali kak novi davek ali ali najetje posojila ali pa zmanjšanje prtrebščine.
če v očigled na slabo gmotno stanje davkoplačevalcev ni pripustno povišati mestnih priklad od 20% na 30%, gotovo tudi ni moči najti vrste davka, ki bi toliko vrgel, da bi se mogel pokriti primanjkljaj, ne da bi davkoplačevalce prehudo zadel in eksistenco marsikoga ugonobil.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. decembra.
— Osebna vest. Nadučitelj v Cerknici, gosp. Karol D e r m e 1 j, je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službo vanje.
— Ljudsko štetje. Z jutrišnjim dnem se začne letošnje splošno ljudsko š t e t j e. Radi bi še jedenkrat obširnejše pojasnili veliki pomen ljudskega štetja, ne le v obče nego zlasti z ozirom na politične in narodne razmere, toda to nam brani preobilica druzega gradiva, katerega z ozirom na volitve, ki se bodo vršile prihodnji teden, nikakor ne moremo odložiti. Sklicujemo se torej na članke, ki smo jih že pred časom spisali o tej zadevi in v katerih je vsestransko obrazložen pomen ljudskega štetja ter opozarjamo vse rodoljube, naj skrbe, da se bode povsod po Slovenskem zapisoval slovenskiobče-v a 1 n i j e z i k. Pri nas na Kranjskem je v tem oziru treba posebne pazljivosti na kočevskem, pa tudi nemškim delodajalcem je treba gledati na prste, ker kažejo izkušnje pri zadnjem štetju, da kaj radi svojim slovenskim poslom in delavcem usiljujejo nemški občevalni jezik.
— Kje je kandidat Šuman ? Z gorenjskih in z notranjskih mest in trgov nam dohajajo vprašanja, kje da je Šuster-šičev tast in kandidat Josip Šuman, ker ga ni mogoče nikjer dobiti. Med volilce ga ni, v Ljubljani ga pa tudi ni. Vsled teh vprašanj smo poizvedovali, kje da je ta srečni kandidat in tast in izvedeli smo, da se je izgubil. Izginil je brez sledu, zdaj, ko bi bilo vender treba, stopiti pred volilce, in nihče ne ve, kje da je, k večjemu da ve to njegov zet dr. Žlindra. Ker bodo klerikalci gotovo zelo žalostni, da se je njih kandidat izgubil, bi bilo jako umestno, če bi dr. Žlindra razodel, kje se Šuman potika.
— Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek, dne 3. janu va rja 1901. v magistratni dvorani izvan-redno sejo. Začetek ob 4. uri popoludne.
Na dnevnem redu je volitev jednega državnega poslanca.
— Slovensko gledališče. V nedeljo, 30. t. m., se poje četrtikrat v sezoni Smetanova opera .Prodana nevesta". Ulogo vodje glumačev poje sedaj g. Pola-šek, v glavnih ulogah nastopijo kakor pri prej Snih predstavah, Noemi,. Carneri, Rad-kiewicz, Polakova, Orzelski, Nolli, Stamcar in Pavšek. Predstava se vrši na čast zborovalcem slovenske .Šolske Matice". — V nedeljo popoldne ob 3. uri bo razven večerne operne predstave tudi popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah, igrala se bo klasična drama Schillerjeva .Marija S tu ar t", v kateri igrajo glavne uloge Rüokova, Danilova, Deyl, Danilo in nastopi vse drugo dramsko osobje. Pri prvi letošnji predstavi dosegla je ta klasična igra .Marija Stuart" izredno lep uspeh.
— Učiteljski večer. Prijatelje in prijateljice slovenskega učiteljstva opozarjamo na zabavni večer, ki ga priredi .Ljubljansko učiteljsko društvo" danes zvečer v mali dvorani .Narodnega doma" na čast zborovalcem .Slovenske šolake Matice". Na v s po redu je predavanje primarija g. dr. Gregoriča .o zdravem stanovanju", petje ter .moški in ženski karakterji", katere predstavlja gospod Danilo in gospa Danilova. Vsak gost in prijatelj nam bo dobro došel! — Jutri zvečer bo pa v spodnjih prostorih .Narodnega doma" na čast slovenskemu učiteljstvu koncert mestne godbe.
— Učiteljska zborovanja. Jutri bodo zborovala štiri učiteljska društva, in sicer dopoludne v .Narodnem domu" : .Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", .Slovensko učiteljsko društvo" in .Društvo učiteljic", popoludne ob dveh bo pa v .Mestnem domu" prvi občni zbor .Slovenske šolske Matice*.
— Koncert mestne godbe. Jutri (soboto) zvečer bo v .Narodnem domu" na čast slovenskemu učiteljstvu koncert mestne godbe. Vstopnina 50 vinarjev.
— Družbi sv. Cirila  in Metoda je
danes vročil gosp. Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani, 200 K povodom kupčije s kavo (cikorijo) in sladno kavo. Tekom dveh let je daroval že 1800 K. — Slovenke 1 Rabite i« to kavo in podpirajte tem cenenim načinom prekoristno našo šolsko družbo, da jih bo možno vzdrževati svoje dobro obiskovane šolske zavode.
— Umrl je g. Ivan Grilc, posestnik v Vačah pri Litiji. Bil je vrl narodnjak in zvest somišljenik naše stranke. N. v m. p. !
— čitalnica v Spodnji Šiški je imela na sv. Štefana dan svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor gospodje: Drenik Franc, (predsednik), Suwa J, (blagajnik), Škarjovec J., Rojina A., Pavšič J., Javoršek A., Zakotnik J., Burja L. čitalnica je imela pretečeno društveno leto samo dve veselici bolj skromnega obsega: .Vodnikovo besedo" in .Martinovo veselico", ker ni zadoščal društveni pevski zbor, v katerem ni ni kakega novega naraščaja. Bolj živahno pa je delovala knjižnica, katera šteje sedaj do 1400 slovenskih knjig. Iz poročila blaga j niko vega pa smo posneli, da stoji čitalnica v gmotnem oziru precej dobro, kar ji prorokuje še nadaljno življenje. J—.
— Russkij kružok v Idriji bo imel v soboto, dne 29. t. m. občni zbor za leto 1901. Kljubu temu, da je nekaj pridnih članov ostavilo Idrijo, šteje .Russkij kru-žok" primeroma še mnogo Članov, ki se vztrajno uče ruskemu jeziku tudi po dokončanih počitnicah meseca septembra, člani so si sedaj pridobili že trdno podlago, na kateri se lahko sami natančnejše vež-bajo v ruščini. Zato bo veljal nameravani občni zbor za nekak sklep prve učne pe rijode.
— Železnioa Sevnioa-Št. Jani. Železniško ministrstvo je dalo Šentjanški pre-mogokopni družbi dovoljenje za izvršitev tehničnih priprav za zgradbo ozkotirne male železnice od Sevnice v Št. Janž. Dovoljenje je veljavno jedno leto.
— Celjsko pevsko društvo si je pri svojem občnem zboru dne 21. t. m. izbralo predsednikom g. dr. Vladimira Ravni-harja, odvetniškega kandidata, podpredsednikom g. Raj kota Salmiča, urarja, tajnikom g. Mihaela Korošca, odvetniškega solicitatorja, blagajnikom} gosp. Ru-
dolfa Volovšeka, c. kr. davčnega pristava, arhivarjem g. Ivana DobrSeka, solicitatorja, odbornikom g. Frana Le-skovšeka, poslovodjo, odbornikovim namestnikom pa gg. Ivana Kobilco, trgovskega pomočnika in Ivana Šuberja, črkostavca vse v Celji. — Društvo ohrani tudi še za naprej v kapelniku celjske narodne godbe znanemu skladatelju gospodu Franu Sal. Komnu izborneg pevo-vodjo.
— Kranjsko sadje na svetovni razstavi v Parizu. Poročali smo že pred več meseci, kako je bila v Parizu odlikovana razstava kranjskega sadja. Glasom glavnega poročila o razstavi je predsednik razsodišča, Charles Ballet, v imeni celega razsodišča sporočil predsedniku c. kr. društva avstrijskih pomologov, grofu Attemsu, da so vsi francoski strokovnjaki pripoznali, da je bila avstrijska razstava sadja najlepša in najzanimivejša v celi razstavi. Glede kranjskega oddelka pravi rečeno poročilo: Kranjska je razstavila obširno in zelo zanimivo deželno zbirko, iz katere je bilo spoznati, kako velikansko je ta dežela napredovala od državne sadjarske razstave 1. 1888. Najplemenitejše vrste so bile za stopane po prekrasnih komadih, in če bo ta dežela tudi v prihodnje tako napredovala, kakor nekaj let sem, potem zadobi kranjska dežela v doglednem času glede sadjarstva prav posebno znamenito mesto. Duša teh akcij v deželi je družbeni tajnik g. Gustav Pire, ki je bil v svrho instalacije razstave poslan v Pariz. Razsodišče mu je pripoznalo srebrno svetinjo za so-trudnike (Op ured.: Drugi sotruduiki so dobili večinoma le bronasto svetinjo), predsedstvo državnega društva pa je z ozirom na res izredno organizatorično delavnost na Kranjskem apeliralo na Jury supeneure, na] se to odlikovanje zviša, odločitev še ni došla. — Čestitamo iskreno c. kr. kmetijski družbi in njenemu odličnemu ravnatelju g. Pircu na tem lepem pripoznanju.
— Tamburaški in pevski klub „Krim" viško glinške čitalnice priredi dne 31. t. m, v salonu g. Trauna na Glinoah Silvestrov večer z veseloigro, tamburanjem, petjem in plesom.
— Ulom v Trnovem. Danes ponoči so neznani tatovi ulomili v Faleschinijevo pisarno na Trnovskem pristana. Ulomitelji so Sipe na oknu namazali z ilovico in potem vtrli šipe in lesene polkne. Odnesli so iz pisarne črnorujavo dolgo suknjo z žametnim ovratnikom in s črno svilnato podlago, zavitek smodk, star, ponosen suknjič, zelenkasto -rujavo, dolgo zimsko suknjo, kratko rujavo zimsko suknjo s kožuhastim ovratnikom, srebrno tabakiro in jedno steklenico žganja tvrdke Vincenca Galli. V pisarni sta tudi dve blagajni, kateri pa nista poškodovani. Policija zasleduje tatove.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 15. do 21. decembra je dela iskalo 8 moških delavcev in 19 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 4 moškim delavcem in 14 ženskim delavkam. 42 delavcem je bilo 26 odprtih mest nakazanih, in v 17 slučajih se je delo vsprejelo, in si cer pri 5 moških in 12 ženskah. Od 4. januvarja do 21. decembra je došlo 3101 prošenj za delo in 2773 deloponudeb. 4874 delavcem je bilo 3087 odprtih mest nakazanih in v 1850 slučajih se je delo vspre-jelo. Delo ali službe dobe takoj: 1 najemnik gostilne, 5 voznikov, 2 volarja, 1 bla-gajničarka, 2 natakarici, 1 sobarica, 1 gostilniška kuharica, 6 deklic za vsako delo. Vajenci za trgovine in obrte.
— Za prijatelje plesa. Opozarjamo čitatelje na inserat učitelja plesa g. Julija Morterre. Kdor se želi udeležiti plesnega tečaja, naj se oglasi v hotelu pri Slonu.
* Boj z orlom. Iz Susquehaua poročajo : Že več tednov je plenil perutnino 8usquehanskih farmerjev pogorski orel ter nosil purane in kokoši v svoje skalnato zavetje. Minolo nedeljo obiskal je orel tudi farmo vdove Wheatcrost, ki je bila sama doma. Petelin, kot gospodar kokošij, pričel je takoj boj z mogočnim sovražnikom, toda svojo predrznost moral je plačati s življenjem. Dobrosrčna vdova videč, da je njen ljubljenec mrtev, je s palico oborožena hitela na dvorišče, da prepodi predrznega roparja. Sicer je z vso močjo udrihala po orlu, vendar je bil tič močneji nego ona. Zato je bežala v hišo, kjer se je oborožila s težkim kolom ter odšla drugič na bojno
polje. Tu se je unel iznova boj, orel je ranil ubogo ženo na glavi in obrazu, vendar je končno s kolom ubila orla. Ko so prišli sosedje mimo njene hiše, našli so jo nezavestno ležati kraj ubitega orla, katerega širokost razpetih perutij meri šest čevljev.
* Grozovita nesreča. Iz San Francisco poročajo: Mladina iz Stanforda in Berkeley se je igrala z žogo. Igra se je zaključila z veliko nesrečo. Kakor vsako leto, tako je tudi letos privabila igra veliko množico ljudstva in ker za vse na igra-lišču ni bilo prostora, šlo je mnogo ljudi na streho steklarne San Francisco A. Pacific od koder so zamogli opazovati igro. Več sto osob je bilo na strehi, ki se je na-krat udrla. Več nego sto mož in dečkov padlo je na razbeljeno peč steklarne. 11 ljudi se je opeklo do smrti in 43 je bilo tako hudo opečenih, da jih bode polovica umrla. Streha se je udrla ravno nad velikansko pečjo. Zunanja vročina peči je znašala ob času nesreče 5000 stopinj Fahrenheita. Na njo padli ljudje so se opekli do' smrti, predno so jim zamogli prihiteli na pomoč. Tudi več druzih, ki niso padli na peč, so se vsled padca ubili, ali pa hudo poškodovali. Grozovito je bilo kričanje poškodovanih in s smrtjo borečih se ljudi. Možje in dečki so ležali na razbeljeni peči in pod grozovitimi mukami izdihnili svoje duše. Dušilni dim je napolnjeval poslopje in smrad pekočega človeškega mesa je zapiral sapo. Kakih 12 osob, katere niso padle na peč, so s polomljenimi udi ležale stokaje na tleh. Od vseh strani se je slišalo kričanje na pomoč prosečih ljudi. Nikdo navzočih ne bode vse svoje življenje pozabil grozovitega prizora.
Telefonska in brzojavna poročila.
Novo mesto 28. decembra. Gotovo je, da so Nemci v skupini dolenjskih mest možu njihove krvi, dru. Elbertu, obljubili svoje glasove in agiti-tirajo zanj.
Kostanjevica 28. decembra. Pri dobro obiskanem shodu včeraj je bila kandidatura Plantanova soglasno sprejeta.
Dunaj 28. decembra. Tu je izšla politična brošura, v kateri zastopa neimenovani, a dobro znani avtor mnenje, naj se odpravi sedanji volilni red in naj se ustanove posebna okrožna zastopstva, ki bi volila državne poslance. Deželni zbori naj bi volili nekaj členov gospodske zbornice. Izda naj se državni jezikovni zakon, s katerim bi se zavarovale politične pravice manjšin.
Rim 28. decembra Duhovnik Bernardo Oddi je bil radi različnih velikih goljufij obsojen na 3 in pol leta ječe.
London 28. decembra. Kitchener poroča iz Južne Afrike, da je general Knox zapleten pri Lekudkopu v boj z Dewetom, in da so Angleži odbili naskok Burov na Burgersdorp, dočim se je zapadna armada Burov umaknila v Priesko in v Strydenburg.
London 28. decembra. Kitajska vlada se je izrekla zoper mirovne pogoje, na katere so se zjedinile velesile.
Častitim volilcem!
Vašemu pozivu in osobito onemu svojih ožjih rojakov in somišljenikov odzval sem se, ko sem se oglasil kandidatom za državni zbor.
Kljubu temu, da ni bilo nasprotnikom nobeno sredstvo pre podlo, da me izpodrinejo, kljubu vsej gonji proti meni, dobil sem tako častno manjšino glasov, na katero smem biti ponosen. Osobito pa smem biti ponosen na svoje volilce iz Rake, Krškega in Kostanjevice, tedaj iz okraja nasprotnega kandidata Viljema Pfeiferja, kjer sem dobil veČino glasov.
Vsem Vam naj tedaj velja moja za hvala na zaupanju, katero ste mi izkazali s tem, da ste glasovali zame. Bodite pre pričani, da bodem i v bodoče, če tudi ni sem voljen poslancem, po svojih skromnih močeh vedno pospeševal kmetske koristi. Živeli napredni kmetje! Živela napredna ideja!
Na Dobravi pri Kostanjevici, dne 20. decembra 1900.
Ivan Clobočnik.
Bratje Sokoli!
V ponedeljek, 31. decembra 1.1.
bode običajni
Silvestrov večer
v telovadni dvorani v Narodnem domu
z godbo, petjem, komičnim prizorom, govorom z alegorijo in plesom.
Člani .Sokola" prosti, člani rodbin Sok. čl.
plačajo 30 kr.. nečlani 50 kr. za osobo. Začetek ob 8. uri. Na zdar! ODBOR.
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborilo deluje antiseptična
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja 86 vsak dan dvakrat.
Jedina zaloga        (10—£>2)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Re8ljeva cesta Stev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. decembra: Anton Majce, sladčičar, 53 let, Poljanska cesta St. 51, jetika.
Dne 20. decembra: Marija Bukovnik, kro-jaCeva hči, 1 mes., Hrenove ulice št. 20, oteklina.
Dne 22. decembra: Ermina Brodt, usmi-ljenka, 41 let, Radeckega cesta 6t. 11, jetika.
Dne 23. decembra: Karol Savs, učenec, 12 let, CeBta na loko št 20, vnetje možganske mrene.
Dne 25. decembra: Emanuel Ude, podčastnikov sin, 10 mes., Kuhnova cesta 6t. 21, želodčni katar.
Dne 26. decembra: Gerhard Pamer, ravnateljev sin, 3 leta, Levstikove ulice št. 15, škar-latica. — Elizabeta Kosec, delavčeva žena, 56 let, Florijanske ulice št. 40, srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 3 m.  Srednji zračni tlak 736 0 mm.
čas opazovanja
Stanje barometra
S 2 I hI
Nebo
■33
27. 28
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7347
I jI
male: —2-5
6 5 p.m.jzahJ oblačno j
4-4 si. jzahod; oblačno » 71 8r. jzahodj oblačno
Srednja včerajšnja temperatura —02', nor-
7328 7299
Dunajska borza
dne 28. decembra 1900. Skupni državni dolg v notah .  . . Skupni državni dolg v srebra .  . . Avstrijska zlata rerta . . . .
Avstrijska kronska renta 4 ;   .   . . Ogrska zlata renta 4 . .....
0 gre k a kronska renta £ ' , ....
Avetro-ogrske bančne delnico ,   , .
Kreditne delnic-.........
London viata ..... ....
5io-.. 'iki drž. bankovc z a 100 mark .
80 mark...........
90 frankov..........
Italijanski bankovci.......
0. kr. cekini.....
9875 9855 117 45 98 65 117 05 93 — 1696-67150 24010 117-67'/. 23 52 1914 9075 11-37
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Spitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju
sprejema »lose na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4 °/0 od dne vlojge do dne ti\ liri*.
*°/0 rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
lzplaea tudi veeje svote brez odpovedi. (1877— 87)
Zunanjim vlagateljem so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho   poštnine proste
vpošiljatve zneskov.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubljeni oče, gospod
Ivan Grilc
posestnik in trgovec
danes dne" 28. t. m. ob »/,4. uri zjutraj po dolgi, jako mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 62. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajncega bode v nedeljo, dne* 30. t. m., ob 9. uri dopoludne, iz hiše žalosti na pokopališče v Vačah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Vačah, dne 28. decembra 1900.
Ivan Cirile
sin.
Pavla, FranJIea, Tlnea
hčerke. (2655)
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Kletn-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genuvo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki:  Ob 6. uri
54 m zjutraj,   ob  1.  uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pisna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbaa, Selzthal a. Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Frcga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in b 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
Nikdar vet! v življenju!!
355 važnih komadov za. samo 3 K GO h«
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečern toaletnega mila, 1 usnjat port-mone", 1 toaleta' i zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. bril.j mtom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 H •© h.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka (2652)
Windisch
>akow Mo. JU/JK.« Za   neugajajoče  se vrne denar.
• •   TTstsmo-vlJen.© 1. 1870.   • #
Ezdelovalnfca perila za gospode, dame in otroke
samo iz blaga tvrdk K. Sehroll, Ciraumann in Sigi.
Nikako malo vredno tovarn! ško.^marreč najskrbnejie domače delo. Za brezhibni kroj in nnjpoštenejšo postrežbo jamči tvrdka
C. J. HAMANN, Ljubljana
Mestni trs »*■ (2586-4)
llolmitelj perila rec e. in kr. častniških oskrboTališč.
Istotam se dobi Izvirno dr. C-ustav Jajcer-ja volneno perilo vsake vrste, kopeljnko perilo, potem ltlo-buke iz ločina in kož tvrdk Plesa, Hlekl in Plehler, najboljševn»ožke in ženske nocoviee, kravate, modrce, žepne ronee, razno drugo modno in tkano blaco za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastno izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih jopic, spalnih sukenj itd.
tUene so v primeri z dobroto blaga brez konkurence.
Ako bi imel kupec vzrok, biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to blago rade
zamenja ali pa denar povrne.
CO
CO CO
CO
Narodni dom.
V restavracijskih prostorih.
V soboto, 29. decembra 1.1.
ob 1 *8. uri zvečer
meščanske godbe
povodom sestanka slov. učiteljev in učiteljic s Kranjske in Štajerske.
Vstopnina 25 kr. (2650)
Opr. Ste. Firm. 364. Posam. II. 53 1.
Razglas.
Pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis firme:
,,Jos. Petrič, trgovina s papirjem"
in Josipa Petriča, trgovca v Ljubljani, kot imetelja te firme v register za posamezne firme.
G. kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani,
dne 17. decembra. (2656)
* Trgovske * in kopirne knjige
lastnega izdelka od najpriprostejše do najfinejše kvalitete so vedno v največji zalogi.
PŠgr Jedini zavod "^j za črtanje papirja (2B6S-5) jn trgcusKib Knjig
priporoča najuljudneje
Jos. Petrič v Ljubljani
tovarna papirnih, izdelkov.
Izborna špecijaliteta
najljubše darilo vsakomur je ljutomerski
Biser iz Strmeča 1886
(2023) Dobi se v steklenicah pri (73)
Edmund Kavčič-u
Prešernove ulice, nasproti glavni pošti.
Skladni koledar
K 1— po pošti K 1 iO
Stenski koledar
40 vin. po pošti 50 vin.
Stenski bilježni koledar
40 vin. po pošti 50 vin. Vsi trije koledarji imajo jako okusno obliko in so povsem jako praktično urejeni, zategadelj jih vsaki slovenski rodbini najtoplejše priporočam.
(2657-5) Jos. Petrič
tovarna papirnih izdelkov v Ljubljani.
3
Kavarna „pri malem slonu"
v Vodmatu
priredi
v ponedeljek, 31. decembra 1.1.
Sita tt
s tombolo in plesom.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost.
K mnogobrojni udeležbi vabita (2650—1)       z vsem spoštovanjem
Josip in Marija Hutter.
Bijttoer-ja podganska smrt
za popolno pokončanje VBeh podgan, strupa, prosta, za ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—26) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek« v Ljubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt 11. februvarja 1899.
Ii. Hrei, mlekarija.
V najem dam takoj
svoje za poljubni obrt pripravno
posestvo
v Slomškovih ulicah št. 17 v Ljubljani
obstoječe iz dveh stanovanj, dveh delavnic, majhnega hleva in prostornega dvorišča.
Vinko Čamernik
(2653—1) kamnosek.
Adšt.403 Pr.
Razglas.
(2651—1)
Vsled odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 1. de-cembra 1. št. 1312 prevzame pobiranje davkov v mestu Ljubljani s 1. januvarjem 19Ol tukajšnja c. kr. glavna davkarija. To se naznanja z do stavko m, da z 29. dnem t. m. preneha prejemanje davkov pri mestnem davčnem uradu.
dne 26. decembra 1900.
Župan: Ivan Hribar, 1. r.
Zasebni plesalni pouk.
Usojam si naznanjati p. n. občinstvu, da sem za svoj zasebni plesalni pouk najel veliko dvorano v hotela »..pri IVfallen" (Stadt Wien) in je pouk za ples za gospode in dame vsak torek in petek ob Va8- uri zveöer. V zuNcbnlh družbah in /aMebnili kimali se poučujejo vsi antiki in moderni plesi. Oznanila se sprejemajo vsak. dan od 11—12 ure zjutraj in od 3—5 ure popoludne v hotelu ,.prl Slonu".
Tudi se poučuje posameznike ob vsaki uri dneva.
Po praznikih bodem pričel poHebnl plezalni tečaj za otroke po specijalni metodi.
Z velespoštovanjem
(2645—1)
Giulio Morterra.
Opr. št. S 27/00/1
Konkurzni edikt.
(2647-1)
volje
O imovini Karollne Brf lej9 katera pod firmo M. Brilej, vpisano v trgovski register, izvršnje trgovino z mešanim blagom na Vrhniki, se je razglasil dne 22. decembra 1900 trgovski konkurz.
Konkurzni komisar: c. kr. dež. sod. svetnik. Karol Wenger v EJublJani.
Začasni upravnik mase: dr. Ferdinand tlgcT. odvetnik v 1 Jubljmil.
Volilni narok dne 3. Januvarja 1901 dopoldne ob 9. uri, pn tej sodniji v izbi št. 14 (pred konkurznim komisarjem).
Zglasilni rok: do ff. februvarja IOOI.
Narok za likvidovanje in poravnavo dne «Ö. februvarja fOOl dopoldne
ob 9. uri, pri tej sodniji, v izbi št 14 (pred konkurznim komisarjem).
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani
oddelek III., dne 22. decembra 1900.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i.
Lastnina in tisk „ Narodne Tiskarne".