Ve s t n i k. Najvišjc potrjenje. Sklep deželnega odbora, da se za polrebe normalno - šolskega zaklada na Kranjskem za leto 1890. pnbira 1O"/ona naklada na neposredne davke z državninii dokladami vred, dobil je najvišje potrjenje. Osobne resti. Gospodičina Kaiolina Bervarjeva iz Novega Mesta je dobila začasno drugo učiteljsko službo v Škocijanu (okraj krški). Gosp. Pavl Silc iz Kočevja je doliil zarasno drugo ucMteljsko mesto v Višnji Gori (litijski okraj). Iz našegra društva. Dne 26. rnal. travna je imel društ.ven odbor sejo. Danes sarno omenimo, da so se izvolili za delegate k obf-nemu zboru »Zaveze« gg. L. Ariuir, J. Furlan in Fr. Kokalj iz Ljubljane, J. Adlešii';z Šinartnega, J. Bezlaj inj. Gabršek iz Krškega in J. Ravnikar iz Litije. Kaj več iz te seje jirihodnjič. O diuštvenem izletu dogovori se pismenim potem. Zamena okrajnih šolskib nadzornikov. Ako je na Češkeiu nkrajni šcilski nadznmik imcnovan iziued učiteljstva ljudskih ali meščanskih šol, mora njegovega nadomestnika pn § 33 deželnega šolskega zakona plačati normalno šolski zaklad. Ker se je pa v vsoti tega zaklada, namenjeni za nadomestnike šolskih nadznrnikov. pokazal prirnanjklaj, zaukazalo je naurno ministerstvo, da se mora število okrajnih šnlskih nadzornikov iz učiteljskega osobja občniii in nieščanskib šol omejiti na najinanjše število, da se v normalnošolskem zakladu doseže ravnotežje. Vsled tega se je 30 okrajnim šolskim nadzornikom, ki so vzeti iz ljudskega ufiteljstva, odvzel nadzorniški posel ter so rnorali nastopiti svoja učiteljska mesta. Ob jednem se je zaukazalo nkrajnim šolskim svetom, da naj predlagajo za nadzurnike samo profesorje srednjih šol. Po tej odredbi so torej Ijudski učitelji izključeni iz nadzorniškega posla, za katerega so po svojem službovanji, po svoji izkušeno^ti v prvi vrsti sposobni. Vsled tega se bode ljudsko učiteljstvo odločno potezalo za to, da se iinenovani § 33. izpremeni v tein zmislu, da naj nadomestnike nadzornikov - učiteljev istotako plačuje država, kakor plafuje nadzornike — profesorje. ,, Vč. Nov.u Knjižuice v Prag:i. V Pragi je osem ubčnih knjižnic, iziued kateiih je knjižnica na univerzi v šolskeiu letu 1888. hnela 201.233 zvezknv različnili del in 31.474 diugili zbirk. Knjižnica na obeh tebnikah je iniela 22.026 zvezkov in 129 ("asopisov; nmzejska knjižniea 281!) l-okopisuv, 171.523 zvezkov, lll.()!)5 leso- in bakrorezov. 33.371 korespondenc; knjižnica obrtnega muzeja domoljuba in filantropa g. V. Naprstka 40.520 zvezkov in 4553 stereotipnih podob; knjižnica poljedelska 32.000 zvezkov in 178 časopisov; knjižnica obrtne družbe 35.900 zvezkov in 65 časopisov; knjižnica obrtnega muzeja praške kupfijske komore v Kudoltinu 1710 zvezkov in bogato zbirko obrazcev. Te obfne knjižnice so inicle 1888. 1. (19.016 čitateljev. katerim se je izdalo 2(13.(145 in poleg tega na doni posodiln 25.66(i knjig. ¦ ,P. z B.' Velike ustanore. Kakor je vlani državnl ]inslanec Jožef Htavka 200.000 gld. daroval za čeSko akademijo vednosti v Pragi. tako je pied kratkiin neirnenovan rodoljub podaril ogronmo vsoto 500.000 t>ld. v prid sirot in zanemarjenih otrok. V izboljšanje poukii v frniicoščiiii in iinglcščini na srednjili šolab je visoko naurno inini-? sterstvo od]ioslalo več srednješolskili profesorjev na Francosko in Angleško, kjer naj nliiščejn znamenitejše zavode in se v teh jezikih praktično in temeljito izuče. Delavna sila uašega srca. O inebaničnem delu našega srca jako zanimivo poro<"a francoski učenjak H. de Parville. Kakor znano, računi se mehanično delo po kilogramometrih (1 kf/m je inoč. katera *e potrebuje, da I k(j teže v 1 sekundi vzdigne 1 m). Navadni parni stroj izvrši v 1 sekundi 75 Ivpn dela; srce pa v 24 urali 70.000 kgm. Torej bi moglo v letu 25,500.000 h/ težko breme 1 m visoko, ali pa 1 l'g teže 25,5(KJ.(KX) m visoko vzdigniti. Iz tega se more spoznati, kako ogroinno delo izvršujejo milijoni sro, ki jib bije na zemlji. Merkiir. Zrel sad dolgih in trudapolnih preizkovanj je dobil nedavno slavni astronom, profesor Schiaparelli v Milanu. V zadnji redni seji m. 1. je v rimskem društvu »Academia dei Liucei« v prisotnosti laškega kralja in kraljice omenjeni zvezdogled razodeval zanimive skrivnosti o solncu najbližnji ])remičnici, merkurji. Nijeden planet ni delal zvezdogledom toliko preglavice, kakor nierkur. akoravno ga ol) gotovem fasu tudi s prostim očesoin najdeš. Vztrajnosti Scliiapai-ellijpvi sc je posrefilo, da nam je narisal popolno podobo njegovo (zemljevid ne sinemo reči) in dokazal, da je nierkur pri svojein teku okoli solnca vedno z jedno in isto stianjo proti solncu obrnen. To svetovno telo ima tedaj polut.o (hemisfero), katera je osrečena (?) z vednim solčnim sviloin. in sicer svitom, ki povprečno sedeinkrat močneje sveti in greje, kakor nas tu na zeiulji. Večna luč sveti tedaj na solčnati poluti merkurja; svetlolia, katere bi na.še oko ne moglo strpeti, in vročina. katere nobeno nrgansko telo ne pretrpi na zemlji, sta nii merkurji jedini; temna noč pa pokriva drugo poluto, katero le daljne zvezdiee obsevajo v neizineinem nel)esneiu (irostoru. — Tako teka tedaj ta premičnica okoli solnca, kakor se poiuika luna okoli zeinlje. samo da ?e ne vrti krog svoje osi. Kar se tiče površja mer- kurja, sodi Schiaparelli, je razlika subega sveta (med kontinenti) večja, kot na zemlji. Poleg tega pa je tudi ozračje gostejše in bolj oblačno, nego na našem plnnetu. Okorn. Kje liajmanj računijoj Med našim narodom slišiš večkrat: »Tako neumno se drži (ta ali oni), kakor da bi ne znal šteti do pet!« In resnifno je, da so »gospodarji na zemlji«, ki ne znajo šteti do pet, ali vsaj več ne. V Avstraliji namreč živi nek divji narod, kateri ima najmanjše možgane med raznimi ('•loveškimi rodovi, radi tega stoji tudi na najnižji stopinji nravnega in duševnega razvitka; šteje samo do pet. 0. Kitajci in šolstvo. Kitajski jezik spada k jednozložnim. Za vsak pnjein. za vsako stvar služi Kitajt-u posebna beseda, katcro pa ne piše v našem pomenu, anipak jo slika. Zato mu tudi ne teče pero, temvet" ("opič. Gotovo stopinjo olike najdeš povsod. Najmanjša vas ima svojo šolo, in akoravno provzročuje učenje l)ranja veliko težav, zna vender skoraj vsakdo brati. Njih slovstvo je zelo oliširno in obsega vse stroke literature in vfide. Sploh sta olika in učenost v Kit.ijcih v visokem spoštovanji. (). Rastlinstvo. Botaniki so izračunili 6WM) raznili rastlinskih plemen, in sirer 5720 vidnoplodnib in 680 skrivnoplodnih ali lirezcvetnih. Vseh rastlin pa štejejo nad 400.000 vrst, ki po zemlji raztreseno žive. Rastlin, ki prinašajo človeku korist. štejemo okoli 20.0(X). Coz 3(KX) rastlin daje Ijudem in živalim živež; 2(H) vrst nam daje vinu podobno pijačo; lepodišečih kapljic se napravlja iz 3<K) vrst; iz 50 rastlin se pripravlja kavin surogat; 12(1 nam rabijo za čaj, za popir nam služi 41. za jiletenje 200, za barvanje 650, za inilo 47 rastlin. 0. Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« v Ljubljani je hlagoizvolilo tukajšnji tiirazrednici za niali donesek innogo raznovrstnega šolskega blaga nakltmiti. Za ta dar se lepo zahvaljuje šolsko voditeljstvo v Dragatuši dne 15. malega travna 1800. I. Baiitan. Zahvali). Slavni odbor »Narodne šole« je poslal za neznaten donesek tukajšnji šoli mnogo šolskega blaga, kakor peres, peresnib držal, svinčnikov, risank, lepopisnic, spisovnic, risarskih radirk in poleg tega innogo zemljevidov »Slov. Matice«, za kar se mu v imeni šole in mladine tojdo zalivaljuje j"r# pfeifer šolski voditelj. V Domžalab dne 10. mal. travna 1890. Zalivala. Slavni odl)or »Narodne šole« je tukajšnji ljudski šoli poslal za malo vsoto obilo šolskega blaga, za kar se mu podpisana v iineni uboge šolske mladine iskreno zahvaljujeva. V Litiji, dne 21. mal. travna 1890. Luka Svctoc, c. k. notar J. Ravnikar pretlscdnik kr. šol. sv(3tu. šolski voditulj. Zalivnla. Slavno društvo »Narodna šola« v Ljubljani je, kakor vsako leto; poslalo letos še mnogo več šolskega blaga in šolskib knjig tukajšnji šoli. Podpisano šolsko vodstvo *e zahvaljuje v iineni obdarovane uboge šolske mladine najtopleje. Bog daj »Narodni šoli mnogo podpirateljev! Šolskn vodstvo v št. Jerneji dne 10. malega Iravna 1890. Janez Saje šolski voiltolj.