Leto LXX1II, »t. 76 Orednlitva ta npravai Ljubljana Kopitarjev* Telefon as.61-23 61 Mesečna naročnina M Ur. — Cek r»4. LJubljana 10.650 ta naročnine ln 10-394 ca tnserate. Izključno ta atopstvo ta oglase U Italije ln Inozemstva! DPI S. /L MIlana PoHnln« ptatan« v fatovtal — DU PortfebVkr Bat BesaUL IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE Preis - Cena K 2 Bol SLOVENEC APRIL - 1945 ČETRTEK Unsere Verteidigung im Spessart und am Main gefestigt Die siidiich Wien iiber Baden vorgedrungenen Sovvjets in erbitierlen Kampien aufgefangen — Nordwestlich Bnrgsteinfurt feindliche Panzergruppe vernichtet. Aos dem FiihrerhaupUjuartior, 4. April DNB. Das Oberkommando der Wchr-machl gibt bekannt: Im S ii il a b s c h n i 11 der O s t -front halt der feindliche Druck zvvischen der D r a u und der obcren R a a b an. Siidiich Wien fingen unsere Trup-peu dio iiber Baden vorgedrungenen Soivjets in erbitterten Kampfen auf und schossen zahlreiche Panzer ab. Zwischeu dem Neusiedler See und der Donau, sowie am Verteidigungsring von Pressburg wurden stiirkerc Angriffe des Gcgucrs nach unfiinglichem Ge-liindegevvinn zum Stehen gchracht. In den Klein en Kar pa t en und beiderseits der Waag konnten die Bol-schovvisten unsere Linion an einzclnen Stellen zuriickdriicken, ^urden im iibrigen aber abgewieseu. In Oberschlesien rereitellen unsere Divisionen zvvischen Loslau uud Jagerndorf ernuete Durchbruchsversuchc des Feindes. Gegen dio Festung Breslau setzte der Gegner seine Angriffe mit starken Kraften fort. An der Wesifront einge-broehene Sowjots vvurden nach schweren Kampfen abgeriegelt. Au der Westkii6te der Danziger B u c h t stehen unsere Truppen in der Oxhdfter Kiiinpc und iu der westliehen AVeichselniederuug weiterhiu in schwe-rem Kampf gegen forlgesetile starke Angriffe. Nordwestlich D o 1) 1 e n scheiterten v inilcrhollc Angriffe der Bolschevvisten. Im W o s t c u driickteu die Engliin-der unsere Gcfechtsvorposten am W a a I beidcrseits A r n h e i m nach schwcron Kiimpfen auf das nbrdlicho Slromufcr zuriick. An der Issel wie im Raum zwischen Hengelo und den nordwcstlU rhen Auslaufern des Tentohnrger W al des sind heftige Angriffe drs Frindes und eigene Gcgenangriffc im Gange. Panzergrenadiere stiessen nord-vvestlich B u r g s t e i u f u r t in dic tiefe Flanke des Gegners und vernichteten eine Panzergruppe. In den Stres«cn von R h e i n e und (I s n a b r ii r k winl gc-kiimpft. Cber Hcrford sliesen Pan-zorspetzcn gegen das Gebiet von B a d () y ii h a u s p n vor. v arend die Besatzung von M ii n s t e r vveiter vcrbissen Wiederstund leistei. Im Nordabschnitt der Westfronl vvurden gestern 51 1'anzor abgeschossen. An der S i e g vviesen unsere Verbiinde zahlreiche ortliche EinbfUche ab. Auch dio am Rothaar-Gebirgo angrei-feuden Amerikaner gevvnnneu nur gc-riugfiigig Boden. ln Thiiriiigen verteidigen unsere Besatzungen K i s c n a c h und M e i -ii i n g e n. An ihnen vorbciitossend ge-langten fcindlicho Kriiflo bis in den Raum von G o t h a und Suhi. Die Amerikaner verloren in diesen Kiimpfen 23 Panzer. Auch im iistlirhen Spessart u. am Maiu beiderseits Wiirzburg vvurden dio Verici-digung gefestigt. Siidiich O r h s c f u r t wurde eine sclnvachcre Panzergruppe zuriickgcworfen. Westlich W i m p I e n a. Ji c c k a r inusste der Gegner vor den Angriffen unserer Gebirgsjager zurilck-weichen. In der Rlieinebeno siidvvcttlich Bruchsal blieben seine Angriffe iu uu-serem Abwehrfeuer liegeu. Auf der Landhriicke *wischeu der Adria und dem C o m a c c h i o-S e o vvurden nach starken feindlirhcn Angriffen unsero Stellungen um vvenige Kilometer an der Kanal bei Porto G a r i-b a I d i zurilckgenommcu. Anglo-amerikanisrhn Bnmherverbiinde griffen gestern Ortc im n o r d- und m i 11 e I d e u I s c h e n Raum an und verursachten besonders schwere Schiiden in der Stadt K i»I. In der Nacht war dcr Grossraum Berlin das Ziel bri-lischer Bombcnangriffc. Nemški protisunki na zahodu Berlin, 4. apr. Na zahodnem bojišču je bilo težišče borb nadalje ob severnem bojiščnem loku med Nizozemsko in pogorjem UhOn. Tukaj jo sovražnik pritisnil z vsemi silami proti severu in vzhodu, ne da bi mogel vztrajati s premikom svojih čet v dosedanjem tempu. Vztrajen odpor nemških padalskih lovcev in grenadirjev pa mu je zadal na nizozemskem ozemlju mod Zutphenom in Nordhornoill težke izgubo. Kjer jo sovražnik vdrl v nemško zapahe, ?o ga vrgli nazaj takojšnji protinapadi. Sovražne sile, ki so sililo v okolici Burg-steinfurta proli severovzhodu, so se zaustavile najprej ob prekopu Dortmuud-Knst deloma pa ob zahodnih obronkih Teuloburškega lesa. Isto tako so se zaustavili napadi na Miinster ob severnem robu. Vzhodno od Milnstra so ponovili Severnoamerikanci svojo močne sunke ob avtomobilski cesti Beckum-Herford. Po dovozu motoriziranega topništva jo uspelo oklepnikom, da so po težkih ognjenih udarcih vdrli v nemške zaporne položaje ter da so sunili na avtomobilski cesti v smeri proti Herfortu. Protisunki nemških rezerv pa so zavrli oklepniški sunek. Nadaljnje močne napade so izvedli Severnoamerikanci proli nemškemu zai>orncniu področju med pogorjem iigge in gozdom llabichts, kakor tudi pri Kasselu in v gorah mod \Verro in Fuldo in iz pogorja Uh8n na široki bojni črti proli odseku VVerra med Eiscnachom in Meiningonom. Tudi lukaj so nemško rezerve s protisunki onemogočile poglobitev sovražnikovega vdora. Sovražnik jo s čelnimi napadi ali obkolitvijo nemških zapahov v dolinah rek Eden, Fuide in NVorre skušal dobiti prehodna mesta. Kljub posegu močnih sil, ki so posebno silovito navalilo pri Kasselu, Eisenarhu in Moiningenu ni sovražnik dosegel nameravanih ciljev. Tudi ob Fuldi in v dolini roko Kinzig so se sovražni napadi, katere so oslabili deloma žo nemški oddelki, ki nastopajo v sovražnikovem zaledju, zaustavili ob zapahih in višinskih pdagovih Na odseku med reko Ruhr in pogorjem Rolhaar in roko Sieg se je položaj silil reke mo- Naša obramba se je utrdila v Spessartu in ob reki Main V ogorčenih bojih so bili južno od Dunaja zaustavljeni Sovjeti, ki so prodrli mimo Badna Severnozahodno od Burgsteinfurta so bile uničene sovražne oklepniške skupine. Fiihrerjev glavni stan. 4. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na južnem odseku vzhodnega bojišča traja sovražni pritisk med Dravo in zgorujiin tekom reke Rabe. V ogorčenih bojih so naše čelo južuo od D ti -n a ,j a zaustavilo Sovjete, ki so prodrli mimo B a d n u ter uničile številne oklep-ltUike. Med Neusiedlerskini jezo-r o m iu Donavo, kakor ob obrambnem obroču Bratislave so bili zaustavljeni močnejši sovražni napadi po začetnem napredovanju. V Malih Karpatih in na obeh straneh V a h a je uspelo boljševikom pritisuiti naše čete na posameznih mestih nekoliko nazaj, v ostalem pa so bili odbiti. V zgornji S> i e z i j i so naše divizije med L o s 1 a u o m in J a g e r n d o r f o m preprečile obnovljene sovražno prebijalne poskuse. Proti trdnjavi Breslau jc sovražnik nadaljeval s svojimi napadi z močnimi silami. Na zahodnem bojišču vdrli Sovjeti so bili zapahnjeni po hudih bojih. Na zahodni obali Danziškega zaliva stoje naše žete na 0 x h o f t e r K a m p e in zahodnem delu vislino nižino v hudih bojih proti nadaljnjim močnim napadom. Severnozahodno od Dota 1 e n a so se izjalovili ponovljeni boljševiški napadi. Na zahodu so Angleži po hndih bojih porinili našo predstraže ob IVaalu na obeh straneh A r n h e i m a na severno obalo reke nazaj. Ob I s s e I i, kakor tudi na področju med H o n g c 1 o m in severozahodnimi obronki Teutobur-S k c g a lesa so v teku ogorčeni sovražni napadi in lastni protinapadi. Oklepniški grenadirji so sunili severozahodno od B u r g s t o i n f u r t a v globok bok sovražnika ter uničili neko oklepniško skupino. Na cestah Rhein rja in Osna-briicka trajajo boji. Mimo llcrlord« so sunile oklepniško osli proli področju kopališča Oynhauson, medtem ko nudi miinsterska posadka sovražniku ogorčen odpor. Na severnem odseku zahodnega bojišča je bilo včeraj uničenih 54 oklepnikov. Naši oddelki so ob reki Sieg odbili številne napade ter zapahnili posamezno krajevne vdore. Malo so napredovali tudi Amerikanci, ki so napadali ob pogorju R o t h a a r. V T h ii r i n g c n n so branile naše posadke E is enacli in Mciningen. Sovražne sile, ki so sunile mimo njih, sn dospele do področja pri G o t h i in S u h I u. Amerikanci so v teh bojih izgubili 23 oklepnikov. Tudi v vzhodnem Spessartu in ob reki Main na obeh straneh W ii r z b u r g a se je utrdila obramba. Južno od Ochsenfurta jo bila vržena nazaj neka slabša sovražna oklepniška skupina. Zahodno od W i m p f e n a ob N e c k a r-j u se jo moral sovražnik umakniti napadom naših planinskih lovccv. V dolini Rena so njegovi napadi obležali v našem obrambnem ognju jugozahodno od B r u e h s a I a. Na kopnini mod Jadranskim morjem in jezerom C o m a r e h i o so bili po močnih sovražnih napidih prestavljeni naši položaji na nekaj kilometrov ob prekopu pri P o r t o G a r i -bal d i. Angloameriški bombniški oddelki so napadli včeraj kraje na severnem iu srednjenomškein področju ter so povzročili posebno težko škodo v mestu K i o 1. V noči je hilo berlinsko vele-področje cilj britanskih bombniških napadov. le malo spremenil. S severa jo sovražnik pri Hainmnu proko Lippe proli jugu. Nikakor pa ni gcl zavzoti SoeMa. Severnoamerikanci so z močnimi silami napadli z juga ob reki Sieg in v pogorju Rothaar. Nemške čete so odstranile s protisunki vdorna mesta ali pa so jih izravnalo, kakor na primer na področju pri Sicge-nu, ler uredile krajšo odporno črto. So-vernovzhodno od pogorja Rothaar so na izvirnem področju roko Dicniol in Edcr trdo trčili skupaj nemški in sovražni napadi. V sprememb |x>lnih bojih so zavzeli nemški oklepniški grenadirji več krajev ler so pri tem severnovzhodno od NVinterberga uničili neko naprej prodrlo severnoameriško skupino, ki jo s tem izgubila čo/, 50 oklepnikov, oklepniških oglcdniških voz, prevoznih tovornih voz za moštvo in drugih tovornih vozil, kakor tudi več sto mrtvih in ranjenih. — Sovražnik skuša s svojimi sunki na področju mod dolinama rek Kinzig in Tauber podpreti južni bok svojih oddelkov, ki so prodrli proti \Verri. Ker so napadi, izvedeni v dolini reko Kinzig. kakor tudi na Jugu Spcsarla ostali praktično brez uspeha, je zbral sovražnik na velikonočni |>onede-ljek severno od Aschaffenburga močno sile, s katerimi jo prodrl mimo Aschaffenburga Lohra. Tukaj so, kakor pravijo zadnje vesti, zadeli Sovernoaine-rikanro znova nemški protinapadi ter jih zopel vrgli iz mesta. Sovražnik je razširil svojo napadalno bojno črlo proti vzhodu do cesto VVertheim-NVilrzburg tor skušal z nadaljnjim sunkom proli loku roke Main pri Ochenfurtu razbiti bok nemških oddoLkov. Toda tudi ti napadi so ostali spričo delovanja nemških protiukrepov po skromnih začetnih uspodiih brezuspešni. Ne ozirajo se na krajevno vdore v dolini roko Neckar so nemške čole odbilo vse napade pod visokimi izgubami za sovražnika in lo predvsem večkrat ponovljeno oklepniško sunke pri Bruchsalu in Grabenu. V za-| pomeni ognju nemškega težkega orožja pa so obležali številni uničeni sovražni t oklepniki. Zadnja poročila z jugovzhoda Berlin 4. 4. Mednarodni informacijski urad javlja: Bitka na madžarsko-noniškero obmejnem področju je dobila dramatske oblike ter dosegla silovitost, ki je skoraj no bo moči prekositi. Sovjeti so na bojni črti dolžino okroglo 250 kilometrov z brezobzirnim posegom vseli rezerv navalili proli nemškim in madžarskim položajem z namenom, da bi uničili celotni nemški obrambni sistem. Medtem pa si je opazilo prvo delovanje obsežnih nemških protiukrepov. Na vseh odsekih mori izlivom Mure v Oravo in mejo so zadeli Sovjete težki protiudarci, tako da so izgubili svoj napadalni zalet. V Burgeii-landu so nemške čote na več mestih prodrle sovjetsko položaje, obkolilo številno bojne skupine ter jih razbile in očistile obmejne zaščitne jx>ložnje razbitih oddelkov. Nasprotno f>a še ni popolnoma uspelo prevladati krizo zahodno od Neusied-lerskega jezera na obeh straneh \Viener Neustadta. Spričo premoči oklepniških sil je uspelo Sovjetom, da so na nekaterih mestih na severni obali Lcithe osnovali predmostja tor vzhodno od Badona prodrli globoko v nemško glavno liojno polje. Hitro dovedeno alarmne edinice in oklepniško liojno skupino pa so v večernih urah zagrabile sovražne oklepniško osti v protinapadih ter jim zadale težke udarce. Močne sile so prišlo v noči na bojno polje, dn bi zopet vzj>o-stavile stari položaj. V teh krvavih bitkah zadnjih dni pa jo bilo več sovjetskih divizij tako močno prizadetih, da so bo čutil njihov primanjkljaj, ko l>o prišel trenutek velike odločitve. Berlin. O poteku bojišča na jugovzhodnem nemškem področju jc izjavil vojaški govornik Wilhelmstras.se danes popoldne, da preskakuje nekako 40 km južno od Szoinbntho]ya nn nemško področje tor vodi iz Ciiinsa preko \Vienor Neustadta in ob Nousiedlorskem jezeru proti zahodu tor stremi za tem, da doseže okoli Bratislavo področje Trnane. Priključno se vleče bojišče zopet proti vzhodu ler dosega končno stare |k>1o-žaje pri HeiLigenkrcuzu. -II- Titov »vojni kabinet« Zagreb, 4. aprila. Boljševiki de-mokratskim obljubam« zagotoviti napram zapadn4fti silam samostojno gospodstvo v deželah, ki so jih zasedli. Tito jo prvi, ki je izkoristil ta trik. On je bil s pogodbo s šubašičem prisiljen, da je vzel v svojo vlado več srbskih politikov, ki niso boljševiki. Sedaj pa javljajo iz Beograda, da je Tito osnoval tako zvani »vojni kabinet«, ki obstaja lc iz sedmih članov s Titom na čelu. Ti člani so z eno samo izjemo boljševiki, tako da praktično na področju, ki ga obvladuje Tito na Balkanu, prevladujejo zopet čisto boljševiški politiki. Vloga lublinskega odbora Ženeva, 4. aprila. Angleški časopis .-Catholic Iletald« piše, da je za poljske časopise v Londonu sodaj jasno, da lublinski Poljaki prav niič ne mislijo, da bi se zavzeli za uresničenje jaltskih sklepov. Tako pripominja >Polskk med drugim, da je možno iz obnašanja lublinskega komiteja, ki ga podpira Moskva, jasno posneti, da ne bo prav nič upošteval krimskih sklepov tor da bi ustvaritev poljske resnično vlado onemogočila dosego njegovih ciljev. Lublinski boljševiki si hočejo brez dvoma prište-diti delo, da bi morali tako vlado |»Prinz Eugen« kot 138. vojaka nemške vojske. SS-Brigadefiihrer K umni 60 jo rodil 1. oktobra 1909. v Hamburgu. Po maturi na višji realki so je izučil za črkostavea. Že septembra 1930. se je Kumm pridružil SA, potem pa je decembra lela 1931. stopil v SS. Lela 1935. pa je bil prevzet v oddelko orožja SS. Kot četovodja se je udeležil pohoda na Poljsko ter bil odlikovan z obema Železnima križema. Kot poveljnik |>olka je bil takratni SS- tlbor-sturmbannfiihrer Kumm 16. februarja 1942. odlikovan z viteškim križcem Železnega križa. 6. aprila 1943. pa jo dobil kol 221. vojak nemške vojsko hrastove liste k viteškemu križcu Železnega križa. Sedanjo visoko odlikovanje pa je dobil za posebno izredne zasluge, ki si jih je pridobil pri operacijah na Balkanu. Tukaj mu ie uspelo kljub močnim boljšovi-ško-bolgarskim edinicain izvesti odvoz ranjencev, kakor tudi drugih naprav. V glavnem io zasluga jx>opga divizije, ki jo je vodil SS-Brigadeftthrer Kumm, da je bilo obilržano neko važno predmostje ter da je bilo možno dovesti nazaj več divizij, kakor tudi velike količino živil. Med temi boji je bilo razbitih ali uničenih več divizij Titovih tolp. Deportacije Poljakov Ženeva. List >News Week« govori v nokem poročilu o položaju na Poljskem o množičnih deportacijah v Sovjetsko zvezo, ki jih izvajajo kar na tekočem traku. Ostanki razpuščene poljske domovinsko armade so nudili obupen odpor. Številni primeri sabotaž so bili Sovjetom dobrodošel povod, da so segli jio najmočnejših reprosalijah. V zvezi s tem omenja list, da jo dal Molotov diplomatskim zastopnikom Anglije in Združenih držav razumeti, da pričakuje Sovjetska zveza priznanje poljske vlade, ki jo je umestila Moskva. Nemško vodstvo obvladuje položaj Berlin. Z merodajnega nemškega me sta danes opozarjajo, da niso nastopili po zaveznikih napovedani senzacionalni razvoji v evropskem vojnem položaju preko Velike noči. Nasproti angloameriški senzacionalni propagandi pa ugotavljajo na nemški strani, da ima nemško vodstvo položaj vsekakor v svojih rokah Sovražniki Nemčije so si želeli, da bi iz sedanje faze vojne napravili zaključno fazo. V tem pa so se prevarali. Sedaj w> izigrali vse svoje karlo ter žolo, da tudi nemško vodstvo to stori. Te uslugo pa Nemčija svojim sovražnikom no bo storila. Zaradi tega bo sovražnik prisiljen da ostane pri igri. Nemčija bo nadaljevala z borbo, kajti tudi sedanji celotni položaj ni nikako stacionirano stanje, temveč jo v stalnem proccsu nadaljnjega razvoja, v katerem nastopajo vodno novi momenti in ti f>o=laiiejo lahko usjiešni »Grob mirovnih utvar« Madrid, 4. aprila. Dopisnik španske poročevalske agencijo EFE v New Vorku piše, da večina ljudi v Združenih drža vab meni, da bo konferenca v San Fran ciscu preložona ali pa l>o doživela popoln neuspeh. Zelo je razširjeno mnenje, dn je postala Poljska lako kot povod k tej vojni tudi grob vseh mirovnih iluzij. Po polnoma javno govore o diferencah med zavezniki. »New York World Telegram« označuje moskovsko zahtevo za pripusti tov lublinskega odbora nn konferenco v San Francisco kol atentat proti bloku združenih narodov. Moskva hoče s tem vezati veliko jiolitično kupčijo ter izsi ljevati Anglijo in Združeno države. Mor da pa išče Moskva povod, da sc konfe renče v San Franciscu sploh no udeleži »Now York World Telegram« se boji, da 1k> postavil Stalin svet še prod celo vrsto izvršenih dejstev. Borba za Jadran Pred sedanjo svetovno vojno, ko fO v mednarodnem političnem, gozdarskem in kulturnem življenju veljali šo v preteklosti izoblikovani pojmi, smo \>ai prvenstveno govorili še bolj o državh in no toliko o širših v nekem mislu nad-državnih tvorbah, ki so izražajo v določenih pojmih s še no docela izoblikovano vsebino, kukor nn primer Evropa, Vzhodna Azija, Panamerika, trojna zveza, angloameriSka zveza, združeni narodi, interesna sfera, okupacijska sfera itd. Takrat so bile državne meje preložilo tudi mednarodne politično fronto in razno Iromeje žarišča visoko politične, pa tudi kulturne in gospodarsko napetosti. Tako zemljepisno žarišče je bila tudi bivM nomško-italifcinsko-jugoslovanska tromeja v Alpah, ki jo bila obenem tudi slikali -šče treh glavnih evropskih narodnostnih skupin: Germanov, Slovanov in Romanov. lz zgodovine vemo, da so silnico loga zemljepisnega stikališča dejansko obvladovalo in šo obvladujejo vos proslor od bližnje Koroške pa vso doli globoko v jadranski prostor. To volja šo zlasti /a Jadran, ki v sedanji novi |>oliliki velikih prostorov svojega pomena nI prav nič zgubil: pravilnejša bo trditev, da so jo njegov pomen celo povečal. Današnji pogled na Jadran nam ka/c, da jo jadranski proslor zopel križišče treh velikih sil, ki so glavno udeleženke sedanje vojno: Nemčije. Sovjetsko zveze in angloameriškega bloka. Velik del tovorno jadransko obalo od Apeninov in padske nižine pa vso do Dinarskega gorstva je trdno v nemških rokah. Sovjeti niso sicer sami neposredno prodrli do same jadranske obalo, pač pa v Dalmaciji sloodsiotno zastopajo njihovo interese Titove tolpo, v kolikor se jim je s ]Kxlporo od zunaj posrečilo prodreti na dalmatinsko obalo. Z zahodno strani kontrolirajo jadransko obalo do apeninskih obronkov Angloamerikanci. ki prav tako kakor ostali dvo velesili pripisujejo veliko važnost lomu prostoru. To se vidi že iz tega, da so projicljali nokaj svojih čel tudi na dalmatinsko otoko, kjer formalno sicer sodelujejo s Tilovimi tolpami, toda pri tem zasledujejo čisto svoje namene. To se vidi žo tudi iz dejstva, da zahtevajo od Tita. naj umakne svoje oddelke iz Albanijo. O tihi angloameriške-sovjetski borbi za vpliv na jadranskem prostoru priča dejstvo, da Angleži še vedno nudijo zavetišče Titovemu nasprotniku kralju 1'otru in nekaterim njegovim ministrom in nastopajo kot nakani posredovalci mod njimi. Ea_drugl strani morajo Angleži glodati v pod njihovo oblastjo ee nahajajoči stradajoči Italiji kf jo smatrajo člslo za svojo domeno, čo žo ne za bodočo kolonijo — kako jim nagaja moskovska predstraža, italijanska komunistična stranka na podoben način, kakor malo prej v Grčiji, ki jo smatrajo tudi za čisto svoje področjo. Mejna črla med angloameriškini vplivom, ki jo spremlja nepreslana liha medsebojna liorba, [>oloka torej prav tako v jadranskem prostoru, oziroma v državah, ki nanj mejijo, kakor na Kitajskem, v Perziji in na Bližnjem vzhodu. Važnosti toga prostora so zaveda tudi Nemčija, ki s svojimi prodslra/ami sega globoko doli do severnih apeninskih obronkov na zahodu pa do Dinarskega goivlva na vzhodu. Čeprav igra v sedanji vojni velik moment premikalna vojna, jo nemško l>ojišče tukaj že dolgo časa močno stabilizirano in nemške četo vsak inoter zemljo žilavo hranijo. Tudi domačo prebivalstvo v zasedeni južni Italiji ni zadovoljno z novimi gospodarji, kar nam pričajo vedno pogostejši primeri uporov, da ne govorimo o kakem zadovoljstvu domačinov vzhodne obale s Sovjeti, oziroma s Titom, saj so nahaja na Balkanu vso polno manjših ol>oroženih skupin, ki vodijo za to prebivalstvo žo kar tradicionalno gverilsko vojno proti komunističnemu nasilniiku Titu. kakor so jo nekoč vodili proti nasilju turških sultanov. Borba za prostor ob jadranskem mor-iu jo ostra in še niti malo ni zaključena. Niso nam znani načrti za bodočnost, toda iz dosedanjega razvoja lahko z vso gotovostjo spoznamo eno: Nemčija bo svoj vpliv uveljavljala žilavo in z vsemi silami, tiha borba med Angloamerikanci in Sovjeti so bo navzlic formalnemu zavezništvu nadaljevala, končna odločitev pa bo padla takrat, ko bo končno odločena usoda sedanjo vojno. Naloga nn« Slovencev, ki živimo tudi v območju tega prostora jo, da ostanemo mirni in na svojih mestih ter da nadaljujemo borbo proti našemu največjemu narodnemu sovražniku, komunizmu. Brez logike Barcelona, 4. aprila. Zunanji politik katalonskega časopisa »Ln Prensa« ugo tavlja v nekem jx>ročilu o sovjetsko-lur Ski h od noša iih. da i« Kdon popolnoma zmoti, če označuje vprašanje DaTdanel kot >zasebno zadevo« Moskve in Ankare. Z islo pravico bi Anglija lahko prepustila ureditev danziškega problema Nemčiji in Poljski. Do tega pa ni prišlo, čeprav je l^ondon takrat prav dobro vedel, da bo angleška intervencija na vsak nn-čin povzročila vojno. Anglija je svoja načela i/, lota 1939. postavila naravnost na glavo. Co si dane« ogledamo položaj, moramo ugotovili, da angleški politiki primanjkuje vsaka logika. Angloameriški diplomati ne smejo na Finsko Stockholm. Dobro poučeni švedski krogi pravijo, da nameravata Velika Mrilanija in Združene državo odposlali regularne diplomate v Helsinke. Sovjetska zveza dola težkočo in jo odobrila dohod le anglosaškim političnim zastopnikom broz položaja regularnih diplomatov. Nadalje poročajo li krogi, da «o diplomatski odnošaji mod Švedsko, Finsko In Romunijo prekinjeni, ker Moskva nikakor ne le!!, da bi le dežele razvile na Švedskem diplomatsko delavnost »SIjOVEHEC«, četrtek, 5. aprila 1945 — št. 70 Nekaj novic iz Trsta V Trstu s« v zadnjem času živi razmeroma mirno. Alarmi so sicor pogosti, preko mesta brne večkrat velika jate loklenili ptic, napadov pa že od hudih februarskih dni ni bilo Velik del tržaškega občinstva se pa od tega dozdevnega miru ne da zapeljati in pri vsakem opominu siren zveslo hiti v varna zaklonišča, katerih |e v Trstu veliko. Okrog teh zaklonišč je vedno živahno. Tu prebijejo nekateri, zlasti matere in otroci, cele dneve. Igrajo in sončijo se ob vhodih in nikdar ne zmanjka gradiva za premlevanje vsakodnevnih dogodivščin in opravljanja. Tu je dan za dnem neusahljiv vir žuborenja ln čebljanja. Ko zatulijo sirene, se ves otročji in ženski vrvež preseli v varno notrun|ost. Drugi, manjši, pa korajžnejši del Trža-čanov, se za alarme veliko ne zmeni in l>o možnosti opravlja svoja vsakdanja dela. Slovenski radio v Trstu je v zadnjem času razveseljivo poživil svoje oddaje in razširil svoj delokrog Bogat in pester program je zdramil tudi zanimanje občinstva, ki je začelo slovensko uro zve-sto in pozorno poslušati. Mnogo privlač- nosti nudijo zlasti nastopi mladine. Poslušalci so zainje navdušeni in polni hvale. Tudi pevske in godbene točke žanjejo lepo priznanje. Zadnje tedne imamo v Trstu operno sezono. V Verdijovem gledališču Je bilo izvajanih že več znanih oper. Nastopajo prvovrstne moči in tudi godba je na višku. Zato jo naval izreden .n jo le težko dobiti vstopnice. V znani Verdijevi operi »Traviatac je parkrat nastopila ludi znana pevka ljubljanske opere go spa Vida.li In dosegla velik uspeh. Zanimanje za književni sejem primorske »Socialne pomoči« je tudi v Trstu živahno. Skoda, da je v tem razmetanem trgovskem velemestu, kjor je sedaj zmeda ljudi in Jezikov izredna, zelo otežko-čena razprodaja. Nerodno je tudi, ker v sedanjih vrtinčasMh dneh ni lahko pritegniti in vzbuditi pozornosti. Kljub tem n op ril i kam je v slovenskih krogih zbudila pozornost pestrost knjig, ki jih knjižni sojem nudi občinstvu in je povpraševanje po tablicah nepričakovano. Kdor hoče svojo knjižnico obogatiti z lepo knjigo, kdor je željan dobrega čtiva, naj ne zamudi prilike in naj si oskrbi tablice! * * * Letalski teror nad našim podeželjem Na velikonočno nedeljo so angloame-riška letala zopet obsula nekatere našo vasi s svojimi strahovalnimi bombami. Tako so v nedeljo proti 12. uri prileteli ovražni lovski bombniki iz smeri Žalna— Zagr;idec—firosuplje nad Kopanj in vrgli več bomb. Takoj je bila zadeta Sdrij anH Idrijo Jc zadela huda nesreča. Pri bombnih napadih Je ostalo brez strehe In brez vsega veliko Stovllo idrijskih rodbin. — Treba jim Je takoj pomočil — Zalo apeliramo n« vse Idrljčane la vse nJ4li prijatelje kateri so Imeli kdaj priliko poznati njih gostoljubje, ds Jim poma-. :i|o bodisi z denarjem, obloko, perilom ali s čimer si budi. Darove s označbo »za Idrijo« sprejema Socialna pomoč v LJubljani. Gosposvetska 2-1. tel. št. 31.61, ček. ruč. št, 11.580, oziroma 3Volfova 12-1. Dvakrat da. kl hitro dal Za Socialno pomoč Za oškodovance po bombnem napadu so darovali: družina Clzelj. Ljubljana, 50« lir, namesto cvetja na grob pok. ge. Joelplne t", 'novar; Sočkn A., Ljubljana, Stroosmajer-eva. 1000 lir; Gnidiea Fani. Beljaška 81. 500 Ur; Neimenovana iz Ljubljane 1000 lir; Božič Ivau. Duna.ska e. 35, 1000 lir; Tvrdka GoH-čar. Sv. Petra c. 5000 lir. Z8 Idrljčane: Klemenči« Ivan. Bohorlče- . 1000 lir; Wintorlecher Karel, Sv. Petra e, 97, 500 lir. Za Socialno pomoč so darovali: Rabe \ gusta. Tržaška e., 500 lir: Zigon Ivan, tlllnfka ce*'a 500 lir; dr. MorSol, Celovška v.. 1000 lir. — Vsem darovalcem iskrena zahvala. Nakupovalnica Socialne pomoči y Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča — tel St. JO-39) kupuje obleke. obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah. cerkev nad prezbiterijem in je nato zgorelo vse ostrešje. OetreSje ccrkve so šele pred kratkim znova prekrili, potem ko so komunisti streho cerkve zažgali. Novo ostrešje je vse pogorelo. Nad 40 bomb pa ie padlo na vae Račno, ki leži pod Kopanjem. Zadeta je bila Stupnikova hiša s hlevom im Za-spančova hiša s hlevom. Na meetu je bil ubit 7 letni fantek Ivan Novak, več vaščanov pa je bilo teže in laže ranjenih in eo jih takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Domači domobranci In gasilca ao se takoj podali na reševalna dela in njihovi veliki požrtvovalnosti in vestnosti se jo zahvaliti, da so bili ponesrečenci takoj odkopani in da so nastale požare takoj pogasili. Naše podeželsko ljudstvo taka strahova bi a dejanja angloameriSkih letalcev z zgražanjem obsoja. Na enega svojih največjih praznikov je malo slovensko kmečko vas zadela strahotna nesreča. Vas ni bila nikakšen vojaški cilj; taka strahovalaa dejanja ne morejo ostati brez kazni. Obvestila Prevoda Nakazila živil trgovcem za april Trgovci In zadruge dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4-II nakazila za raoioniran« živila po naslednjem redu: Začetnice A do O v četrtek 5. t. m.; H do Ko v petek 6. t. m.; Kr do Me v soboto 7. t. m.; Mi do P v ponedeljek 9. t. m.; lt do T v torek 10. t ra. in O do Z in zamudniki v sredo 11. t. m. Nakazila ae bodo oddajala od 7 do pol 10. Držite ee točno javljenega redal Rlžarna bo delila riž lz skladišča v ri-žaml od 9 do 14. aprila od 7 do 10.30 ter od 1B do 18. V soboto pa samo dopoldne. V skladišču ser Iž tudi plača In oddajo vrečo. Delitev surovega masla za april Otroci do 16. leta in noseče ženo v LJubljani, kl dobivajo sveže mleko na nakazilo mleka, prejmejo od 7. do 10. aprila pri spodaj naštetih trgovcih za meseo april po SO« gramov surovega masla namesto zaseko u.< številčne odrezke »Mar 23, 21, 25, 24« osnovne živilske nakaznico za marec brez pretlsksnlh v ' ravnih črt in na odrezke »nakazila mleka«: »II/Al, II/B1, II/C1, NI, I/E2, 1/03« za ----'1 (val odrezkl le ne odrezani!) Prejemnikom mleka na akupuo »nakazilo mleka« ali Beposreduo od proizvajalca Izda odsek za ml«\o (Maistrova 10) potrdilo, s katerim dvignejo le-ti an Prevodu. Gospo-aka 11, soba št. 7, na predložene osnovne nakaznice sa maa-eo nakazilo za nakup surovega masla. Mnslo IkmIo prodajali naslednji trgovci: Slmonč.ič (Celovška 62); Gobcc (Ciril-Metodo-va 43); Kemperle (Smartlnska 14); Dolinar (Zaloška 22); Koretič (Ulica 3. maja); Motoh (Krekov trg 11); Kranjc (Igriška 15); Miklič (Rožna dolino. Cesta 11-39); Cešnovar (Dolenjska cesta 1); Novak (Litijska 1); Nabavna zadruga železničarjev (Cesta 800 let Ljnbljana); Nabavna zadruga drž. uslužben-oev (Vodnikov trg); I. Delavsko konzumno društvo (Kongresni trg) in Nabavna zadruga meotnih uslužbenoev (Prečna ulica). Trgovci dvignejo takoj na Prevodu nakazilo masla kot običajno, maslo po v potek I. aprila; ostanek masla vrnejo v sredo 11. aprila zjutraj: odrezke (nalepljene ločeno vsako vrsto) predložijo Mestnemu preskrbo-valnomn nradu 12. aprila med *. In ». uro. Blagajna odseka za mleko v Maiatrovi ulici posluje od 7 do 10. ZATEMNITVENI ČAS od 20.25 do 6.20 KULTURNI OBZORNIK Knjiga o vzgoji značaja Med največje svetovne katoliške mladinske vzgojitelje štejejo pokojnega madžarskega škofa dr Ttliamer n Totlia, ki j» napisal precej vzgojnih del. znanih tudi le med Slovenci. Zadnji čas je v prevodu p. Jožeta ftavor« izšla nova takšna knjiga z naslovom Značaj (str. 1421, kl ima nalogo, vzgojiti mladega človeka v — značaj, nega človeka. kHi je ilanes «ro:ovo eden največjih vzgojiteljskih ciljev. Za uvod v to knjigo je Toth poživil spomin na rimskega junaka Regula. katerega so Karta-žani kot karlažanskegs ujetnika poslali nazaj V Rim. da bi v domovini govoril za premirje s Kartažanl; če bi pa nI« ne opravil, pa da se mora vrniti nazaj v ujetništvo. Regul pa nI govoril za premirje, za kar jo bil poslan, temveč proti nJemu, pa se Je kljub temu vrnil nazaj v ujetništvo, čoprav bi lahko ušel. Toda kljub temu. da je vedel, kaj ga čaka, je hotel držati besedo in se vrnil v smrt. Bil Je značaj! Ta zgled Je postavil Toth v uvod knjigi, kl hoče vzgojiti mladca, da bo znal gospodovati nad avojiml čuti in čustvi, da ho imel red v svojih mislih, da bo delal tako, kakor mu bo nrejona misel velela ter da bo živel v zavesti, da dela za srečno smrt ▼ Bogu. Za tak llvljenjskl načrt pa mora imeti vsak pravi značajen fant najprej Naredba o izdaji novih postnih znamk Po pooblastilu Vrhovnoga komisarja na operacijskem ozomlju »Jadransko prlmorje« 7, dne 9. decembra 1944 in na podlagi \ 48. /akona o poflt.i z dne 16. julija 1931, Službeni I st št 388/59 iz lel« 1931, se izdajo v promet sledeče nove poštne znamke: L Frankovne znamke s pokrajinskimi slikami Ljubljanske pokrajine: Lir 0.05 Križna Jama pri Lolu — črne barve, Lir 0.10 Cerkniško jezero — oranžne barve. Lir 0.20 Borovniški viadukt — rjavo-rdeče barve. Lir 0.25 Na Ljubijajiekem barju — sivozelene barve. Lir 0.50 Kapiteljska cecr-kev v Novem mostu — modrovijoličaste barve, Lir 0.75 Ribnica — rdeče barve, Ltr L— Ljubljanski grad — temnozelene barve, Lir 1 25 Glavni trg v Kočevju — modre barve, Lir 1.50 Slap »Pekel« prt Borovnici — ollvno-sive barve. Lir 2,— Kostan jovlški grad — Icmnomodre barve, Ur 2.50 TurjaAkl grad -tomnorjave barv«. Lir 3.- Žužemberk — rde. čovijoličaste barve Lir 5,— Ob Krki — rdeče-rjave barve, Lir 10— Grad Otočec na Krki - tomnoolivne barve. Lir 20— Dolenjska kmetska hiša - zelenkastomodre barve, Lir M,— Tabor, utrjena oorkev kot zatočišče — vlnskordečo barve. II. Portovne znamke z orlom Ljubljansko pokrajine: Lir 0.10 or«l Ljubljanske pokrajin - olivno barve. Lir 0.20 orel Ljubljanske pokrajine - vijoličaste barve, Lir 0.25 orel Ljubljanske pokrajine - oranžne barvo, Lir 0.50 orel Ljubljanske pokrajine — sivozelene barve. Lir 1— orel Ljubljanske pokrajine — rdečo barve. Lir 1.50 orel Ljubljanske »Mdtjattea sa««« teeremin prtMflf RADIO L3UBLDANA Dnevni spored za 5. april: T Poročila v nemščini — 77 0 Jutranji koncert, vmes 7.?0 Poročila v slovenščini -9 Poročila v nemščini - 12.30 Nemški spored nato opoldanski koncert - 12.30 Poromlo o položaju in poroeila v slover.ščlni - Radijski orkestor - 14 Poročila v nemščini -11.10 Od dveh do treh. šare mej; - 15 Nemški spored - 17 Poročila v nemščini In slovenščini — 17.15 Drobne pesmi — 1» Gin« slo-vonakega Doinobrnnstva - 18.3« Nnroilopisno predavanje - 19 Na ' irmoniko Igra Avgust H«onko - 19.30 Poročila v-slo*fenM nI - 19.45 __________— 50 Poročila v nemščini - 20.15 »Ti "in jaz ob' svit« luno« -"t Večerni koncert — 22 Poročila v nemščini Ti naipovod sporeda - f}15 Salonski orkestor - 21 Glasba prod polnočjo. pokrajine — zclonomodre barve, Lir J— orel Ljubljanske pokrajine — rjavordeče barve. Lir i.— orel Ljubljanske pokrajine — modre barve. Lir 10— oral Ljubljanske pokrajine — črne barve. Ta naredba atopl v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. trdna načela, to Js red v mišljenju, in si-oer taka, kl vodijo v dobro. In to pot v dobro mora hoditi značajen fant z vztrajnostjo in pripravljenostjo na žrtve. Mora iti enovito linijo, ne spreminjati načel po gmotnih koristih, temveč zavestno težiti za vzori. Za tak značaj vzgojiti mladega človeka, je nad vse lepa naloga, toda opraviti jo mora vaak človek aam. Res da okolje, druščina, šola lahko mnogo pripomorejo k vzgoji, toda največ koristi samo-vzgoja. kl naj pripelje človeka do tega, da bo spoznana dobra načela spreminjal tudi ▼ dejanje, da bo torej Izpolnil s svojim življenjem načrt, kl ga Ima z njim Bog. Zato jo treba največje vzgoje volje ter z vso vztrajnostjo hlepeti po dobrem, po tistom, kar si spoznal kot dobro ln ti sedaj predstavljajo tvoja načela. Po teh smernicah daje veliki poznavalec mladenlških src ln slabosti navodila, kako naj bo fant vztrajen ln pogumen v borbi za visoki cilj, odločen, pravilno razumevajoč svobodo, kakor Jo razumeva močna duša, ki ne sme biti sebična, temveč polna odpovedi in žrtve. Tak značajen fant si bo znal kovati svoje življenje, znal krotiti žival v sebi in zmagovati nud sabo in drugimi. Tudi če pade, bo znal vstati in vztrajati v borbi za dobro. Taka mladina naj bo predvsem mladina z močno voljo ln z veseljem do dela, kl ne bo lz. gubljala dneva zastonj, kl ne bo v trpljenju tožila, kl bo vesela v pokorščini in ne lažniva, ampak mn/. beseda. Odkrit in delaven naj bo značaj, pa tndt pobožen, s voljo po učenju In sploh z veliko zavestjo dolžnosti. Tak mladenič ho kot značajen človek zavestno hodil s Kristusom ln za njim. Knjiga je pisana izredno živahno, kot že poznamo Totha po drugih, večinoma seksualnih vzgojnih delih. Knjiga je namenjena mladini, ki jo v lolah, pa tudi vzgojiteljem, ki naj po njej vzgajajo našemu narodu pravih značajov, ki smo jih danes tako potrebni Stane vezana 95 lir, brolirana «0. t d. Vsakdanja Ljubljana... Nad 28 milijonov vknjiženo oinljiška knjiga Ijul nskega okrajnega sodiš' . Je v prvem četrtletju t. 1. zaznam i. al« 118 različnih -vknjllb hipotoč- posojil in kreditov v skupnem znesku 28,879.834 llipoljčni krediti so bili vknjlženi zlasti na razne nepremičnine, ležeče v kat. občinah Ljubljano ln najbližje okolice. V marcu jc bilo 31 vknjižb za 6,044.100 lir. Najvišji vknjiženl kre<'" v marcu Je znašal 1,800.000 lir. Zemljiške špekulacije ponehavajo Zanimivo je dejstvo, da so letos kaj po-dkl prenosi lastninske pravice na osnovi kupnih pogodb, kakor jih Izvedo zemljiška knjiga. V marou Jo bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih okoli 16 kupnih pogodb za ' upno vrednost 1,250.000 lir. Lani je bilo izredno mnogo ponudb prodaje zemljiških parcel, kar je letos zelo redko. Zemljiške Spe. l.ulaclje nekako ponehavajo. Špekulanti seda' obračajo poz-ornost na razna večja podeželska posestva, ki jih kupujejo, da jih bodo l>oznojo razparcellrali in nato z dobičkom prodajali. Požar na šišenskem hribu Komaj je bilo v časopisih objavljeno svarilo o gozdnih požarih, ki ao zlasti nevarni na StSenskem hribu, že je polarna kronika zaznamovala en tak primer gozdnega požara. V torek okoli 20 Je bila gasilska po-s' i telefonlčno obveščena, da je Izbruhnil na Sišonskem hribu gozdni požar. Na kraj p.,žara so odhiteli 3 gasilci, kjer Je bila v akciji že gasilska četa iz ftlSke.. Gorela je snba trava, stelja ln grmičevje. Požar Je bil hitro udušen. Operno gledalliče Četrtek, S. aprila, ob 17: W. A Mozart: Čarobna plSčal. lted A Gostovanje basista Retotta Julija. _ . „, Petek, I. aprila ob 17: Bernard Sbaw: P.vgmalloii. Kod Četrtek. ' Sobota. 7. aprila ob 17: F. LehaT: Paganlnl. Rod Sobota. Cenj. naročnike naših listov vljadao opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino ia časopise tudi v naši podružnici na Miklošičevi cesti. Motam sprejemamo inseratna naročila ia aaročila ns »Slovea-čevo knjižnico« ia »Rast«, PRODAMO: otomaae, visoke omare, preprogo, posteljnino in otro. sko perilo, predsobno farnituro. zložljive in esen. postelj«, šivalni »troj sa domačo uporabo, moške suknjiče, domske čevlje In drugo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg >■_ jahalne HLAČE, čast-niške - sivomaslenasti knmgoru . in usnjene gamošc prodam. Ns-slov: Kossig, Miklošičeva 17._ Otroški VOZIČEK, globok, skoraj nov, prodam. Smarlinska 127. PLAŠČ iz balonske svile prodam. Pintarič - Wotfova 12._ GRAMOFON, velik -vrtni, . 43 ploščami -al; samo plošče, prodam Mllatovič, Golje- vica 236._ PRODAM: 2 pomladanska plašča, damska. kostum z bluzo in par čevljev št. 38. Naslov v upr »SL« št. 2348. SPALNICO, dobro o-hranjeno, prodam za 23.000 lir. Keržon, Gosposvetska c. 130-111. (----- Srce hrepeni po neskončnem. (Oianam.) KOLEDABi Četrtek, I. malega travnat Vlncanc T*-rerij, s poznavalec; Irena, dovloa In mučeniea; Julljana, dovloa. Lunina sprememba: Zadnji kraje« ob 20.18. Petek, C. malega travna: Sikst I., papež in mučeneo; Coleatin,I., papež; Kre-scenclja, devica. LEKARNIŠKA SLUŽBA« Nočno alužbo Imajo lekarne: dr. Picooli. Dunajska eesta 66; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška eesta. ZATEMNITEV od 21.25 do 1.21 .J (Službe I dobe | HIŠNO, obenem voditeljico, odločno, s prakso in znanjem kakega svetovnega jezika sprejme v stolno službo podjetje Ponudbe s prilogo slike na upr. »Slov.« pod »Marljiv« hišna« — Prav tam dobi mesto KUHARICA ki kuha družini 20 članov. Ponudb« n« upravo »Slov.« pod »Vestna in zanesljiva kuharica« št. 2281. te novice Zvezna pisarna alovensklh narodnih pionirjev nI voč na Miklošičevi eesti 29, temveč na Sv. Petra eestl 2/II. Mesečna rekolekelja za gg. duhovnike bo na prvi petek 6. aprila po poletnem času: ob 16. skupna adoraolja, ob 17. medilaoija. ob 18. kouferenca. V primeru alarma ee po njegovem koncu vrši dotični url pripadajoča vaja. — Vodstvo. Kongregaclja učiteljic pri Sv. Joiefn v Ljubljani vabi sv,je članice, da se udeleže dne 6. snrlla 1945 ob pol 10 pogreba naše blage aosostre gospodične meščanskošolske učiteljico Marije Mladičeve. Gospodje s akademsko Izobrazbo bodo Imeli molitveno uro v nedeljo, 8. aprila t. 1., v kapeli Slomškovega doma ob 19. (od 7—8. zvečer) V počastitev spomina blagopokojne ge. Baje« Ivane je darovala g. Gnsti Fuehs-ova 400 lir po bombnem napadn oškodovani družini Bučar, Tržaška oesta. — Bog plačaj vsemi V počastitev spomina nmrle ge. Cešnovar Frunjo ao darovali stanovalci njene hiše 400 lir za Ellznbetno konferenco av Jakob. — Mesto vonca na grob ge. Cešnovar Je darovala ga. Erjaveo Marija 200 lir za Elizabetno konferenco pri av. Jakobu. Namesto venca za pok. Ivana R"t"-'-Grom Josip, lastnik »Alne«. daroval 1000 lir za onemogle obrtnike. Bog plačajl Strojenlsnl tečaji se nemoteno rršljo zgodaj zjutraj, pozno poiK>ldne ali _____ «11- lomobrsnska Učno ure dogovorno po želji. Novi tsčaJI S. fi ln 7 nprila. Informacije: Trgovsko ... - * |ii zavod«, Izvršilne določbe k naredM o povečanem pridelovanju oljnih raatlln Sef pokrajinske uprave Je Izdal naredho: Člen 1. Vsak lastnik, zakupnik ali drug obdelovaleo kmetijskih zemljišč, ležečih v Ljubljanski pokrajini, jo dolžan sadi« oljne rastline po predpisih te naredbe. Člen 2. Za Ljubljansko pokrajino ee vob-če kot oljna rastlina predpisuje sončnica. Povsod tam, kjor sončnica ne uspeva, t. j. v hladnih legah, zlasti v krajih nad 500 m morske višine, se more namesto sončnice saditi kaka drnga oljna rastlina, predvsem buče, lan, mak, ogrščica »li replca Člen .1. Osebe iz Člena 1. morajo oddati najmanj naslednje množine oljnih semen: 1. pri voč ko 1 do 2 ba njivske površine po 2 kg oljnih semen na vsakih 1000 m' njivske površine; 2. pri več ko 2 do 10 ha njivske povrSine po 3 kg oljnih semen na vaakib 1000 m' njivske površine; 3. pri več ko 10 do 20 ha njivske površine po 4 kg oljnih semen n« vsakih 1000 m» njivsko površine; 4. pri več ko 20 do 30 ha njlvake površino po 5 kg oljnih semen na vsakih 1000 m» njivske površine; 5. pri ve« ko 30 do 40 ha njivske porrllne Po C kg oljnih somen na vsakih 1000 m» njiv. ske površine: 6. pri voč ko 40 do 50 ha njivske povr Sina po 7 kg oljnih somen na vsakih 1000 m' njivske povrlino. Površina njiv se oloča po iskasu zem. Ijiškcga katastra. Člen 4. Oljna semena as morajo oddails Pokrajinskemu prehranjevalnemu savodn (»Provodu«), ki Jih plač« takoj v gotovini. -O oddaji oslr. prr-vzomu mora sestaviti »Pre vod« tofine izkaze. Cl«n 5. Oddano oem« mor* bi« popolno- ma dozorelo, suho, pravilno očiščeno in ne »me biti plesnivo; sicer se odbije ustrezajoči odstotek od kupne oene. Člen 6. Osebe iz Men« 1.. kl v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, prejmejo nagrado v olju, ki se ne šteje v obrok maščobo, in sicer 1. za oddane množine oljnih semen, prod. pisane v čl. 3., po 1 dol olja za vsakih 2V4 kg oddanega oljnega semena; ta nagrada sme znašati največ 4 1 olja na vsako osebo, ki se upošteva po določbi prodzadnjoga odstavka 2. za tiste množine oljnih semen, ki Jih oddajo preko množine, predpisane v 61. po 2 dol olja za vsakih 2H kg oddanega olj nega semena; za določitev te nagrade ne vo. lja omejitev lz točke 1- Projemnik plača olje po uradno določeni ceni. Pri določanju zgornje mejo nagrade po točki 1. se upoštevajo polog oseb Is člena 1 tudi njihovi družinski člani in vse njihove delovne moči v stalni oskrbi) upoštevajo so tudi kmetijski uradniki ln njihovi družinski člani. — Osebe ia člena 1., kl v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, se bodo tudi pri d ^ljevanju umetnih gnojil prvenstveno upoštevale. člen 7. Osebe iz člena 1. dobe po ugotovitvi njihovih pravic iz člena 6 od »Prevoda« nakaznice za nakup olja oz. umetnih gnojil pri pooblaščenih trgovcih ozlr. zadrugah. Clon 8. Osebo iz člena L, ki v polni mori zadostijo oddajni dolžnosti, morejo od »Prevoda« odkupiti 50% oddamomu semenu ustrez. no koliftine oljnih pogač. — To ne velja 7-a tisto množine oljnih semen, kl jih osebe iz člena 1. oddajo preko množino, predpisan« v členu " Člen 9. H tem ae razveljavijajo izvršilne določbe k n ■ db| o povečanem pridelovanju olj 11 h rastlin - dno 4. aprila 1944, št. 55. Slnž. bss! list št ?1 .'2* iz leta 1944 , s spremembami In dopolnitvami z dne 19. avgusta 1944, št. 123, Slnib. list; št. 172/63 lz let« »44. KUHARICO dobro, to-koj sprejmem. Nnslov t upr. »SI« št. 2335. SOBARICO pridno in pošteno, takoj sprejmem. Naslov v opravi »Sl.c pod št. 2336. VOZNIKA, poštenega, k dvema konjema, vajenega vožnje po me. stu, tokoj sprejmem. Nnslov v npr. »Slov.« pod Si. 2220. Hotelsko SOBARICO, pošteno, zmožno nemškega jezika, sprejme takoj Hotel »Soča«. — Od 7-12. SPRETNO MOČ, popolnoma samostojno -neoporečno delujočo ter izvežbano v tipkanju nn pisalnem stroja. Iščemo kot prevajalca (prevojalko). SS-Stan-darte »Kurt Eggers« . Kommando »Adria« — Ljubljana, Miklošičeva cesta 19-11. šče »Chrlstofov nčnl eesla 15. NOVI GROBOVI t Anton Podržal. Na Jc«." dne J4. marca umrl ubit od bombnega napada strojevodja g. Podrtaj Anton, doma z Iga pri Ljubi lani. Pokojni lo bil ugledon katoliški človek. Naj mu sveti večna luči OSEBNE NOVICE Promocija. Dne 17. marea Je bila na univerzi v Ljubljani proroovlrana za doktorja prava edi. Sonja Skvnrča iz Maribora, -i Čestitamo! Iz gospodarstva Kaj pa sojat Ali niso lani te poakusili s pridelovanjom soje na prostoru »rajne« Zvezde v Ljubljanif Sola jo neke vrste fižol. Domovin« ji je tam v Mandžuriji in na sovernom Kitajskem Sade jo tudi na Ja_ ponskem In na Filipinih Ima pa v sebi močne toksine, ki se izgube, četudi ne v zadostni meri. ko se prev.e Bororao. da Je madžarski kemik Ladislav Berezoller odkril preprost način. • katerim pooeni odvzamejo soji strupene snovi, ne da b| se Izgubili vitamini Okus ostane tudi potem nespremenjen In dober Soja Ima petkrat več nranllnlh snovi kot krompir. 1 in pol krat toliko kot rž; dalje im« 50 krat toliko beljakovin kot krompir in i Vi krat toliko kot rž Sedaj ko nešteto milijonov ljudi airada, bi bili nasadi soje rešilni, če bi mogli dobiti dovolj ae. mT Berlinu oo že svoj čas ugotovili, d« ljudje, kl redno uživajo jedi lz soje, v kratkem mnogo pridobe na teži. Za tri funte moke iz soj« je bilo v normalnih časih plačati 15 din. Po svoji rodll-no«U pa Je to izdalo toliko koj 10 funtov me. sa ali 87 Jajo ah 11 litrov m,eka AU so pri naa vsem prizadetim M podatki znanil____. pTiporočamoTKRIK SLOVENSKE ZEMUK (13 lir) - TURJAK (8 lir) - V SLUŽBI DOMOVINE JEDILNICO, črno. masivno, dobro ohranjeno, prodnm. šulterii-čeva 12. Moste. Moške ČEVLJE, nizke rjave št. 42, ženske _ ,„ . _________ semiš it. 38, temnomo- | „- V,, _ ZA LEPO DOMAČO SLOVENSCINO -1__rtlaSA . I, . rv.L ___ L.i:«vn«h | Kupimo | NOVA TRGOVINA -»Hitrost, kupuje jedilne servise, vinske servise in razne steklene predmete. Plača takoj. Stritarjeva ulica 2. Dvo OTOMANI, čisti kupim Plačam komad do 4000 lir. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »4000 lir« št 2176. Tri Ž1MNICE, žimnate kupim. - Lahko ludi blago slabo. Plačam do 2500 lir komod. Ponudbe no upr. »Slov.« pod »Žimnicn« 2174. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupuje umetnine. plača takoj. Stritarjeva ul._2. no va "Trgovin a~ »Hitrost« kupuje razno pohištvo. Plača Inkoj. Stritarjeva ulica 2._ Debelo STEKLO v ploščah od 4 do 8 mm, od 40 X 40 cm naprej, kupim. Nnslov v upr. »Slov « pod št. 2347. Nove RJUHE iu pre-šite odeje (kovtre), vse predvojno blago, kupim ali dam protivrednost. Naslov v upravi .Slov.« St. 2336._ Vodno SESALKO ku-pim. Poizve se pri vrn-inrjii Univerze. HLADILNIK na električni tok, uporaben za kuhinjo, kupim. -Nnslov v upravi »SL« pod št. 2337. I Prodamo j PERJE-PUH. 3 kg -prodom. Skupna cono 2000 lir. Ogled vsoko dopoldne. Fink, Go-uposvetsks 34. OBLEKO, domsko iz finega blago In dcinl plašč prodam. Krojač Pirinnn, Sv. Petra na. sip 17. _ LIMONO v čaju do bro nadomešča limonin ekstrakt »Cltrol. Stekleničko prinesito i seboj. Drogerija Ant Kane. Židovska nI. I. der pomladanski plaič, flanelaste rjuhe, belo pregrinjalo za posteljo, črno volneno pleteno jopico, gugalno vrtno mrežo, črno svileno in letne svilene obleke, vse zelo dobro ohranjeno, prodam. -Naslov v upr. »Slov.« pod šl. 2334. |zameniamc| 3 m BLAGA, drap, zo moško spomladansko obleko alt damski ko. stum prodom ali zamenjam. Naslov v npr. »Slov.« pod it. 2339. Boljše BLAGO za por metkih srajc - 16 m kotenine prodam oli zamenjam. Naslov v npravi »Slov.« pod št. 2338^____ »SINGER« šivalni stroj dobro ohranjen, z dolgim čolničkom, zamenjam za živilo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod > I zborno Siva« 2350. MOTORNO SESALKO za hlSni vodovod, kompletno. avtomatično -prodnm oti zamenjam. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ul. 12. ŽAGANJE zamenjam . zo beli krompir. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2325. (4 lire). — Dob« «e » knjigarnah. | Poizvedbe Dva moiko KLOBUK A sta bila izgubljena po Sv. Petra cesti, Marijinem trgu oz. Wolfovl ulici. Polten najditelj naj jn izroči proti no-gradi v trgovini Pajk, Sv. Petra cesta._ OSEBA, ki je v torek 3. t. m. ob šinartinskl cesti nasproti Sage po-brnla moj kratki suk. njič (paletol s svežnjem ključev, prosim, da ga oddo v Solki ulici SI. 12 proli na-gradi Lastnik »e bori z delom zo obstanek In suknjič zelo po-grešn OSEBNO IZRAiNltO na Ime Marija Bolta sem zpubil« v soboto 31. 111. popoldne od Sole sv. Jakoba do Smartinske ceste. Po Stene*« najditelja prosim, da jo mldn Da naslov lastnice »H v npravo »Slovenca«. Kinematografi KINO UNION - »Vzorni »prog« - Heinz R«h- mana. Leni M«renb«ch - Ob 17 i« l»-KINO MATICA - »Afer« Roedera« - Ob »7 4nl9. KINO SLOGA - »Velik« aagrads« - Obj7jn_19. + Dotrpel je v ?2. letu »tarosti noš dragi mož In očka. gospod Anton Lengar železniški aradnik Pogreb blagopokojne«« bo r četrtek S. aprila ob '/«9 z žal, kapela »v. Jožef«, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. aprila 1943. Žalujoči: Angela, žena; Zvonko. «in in sorodstvo. — V globoki žalosti sporočamo, da Je 18. III. Tr umrla v Opatiji v 89. letu starosti noša drag« teto in svakinja, gospodična Matilda Bohinec Mašo zadušnica bo 11. t. m. ob '/«8 v cerkvi Marijlneg« Oznnnjenjo v Ljublioni. Pokojoico priporočamo v Molitev in blag spomin. Opatija, Ljubljana, Borovnica. 4. april« 1945. Žalujoči sorodniki._ + Z« vedno nas je zapustil n«š mož, oče in tast, gospod Simon Stare lesni trgovec Pogreb blagega pokojnik« je bil v Bohinju v ponedeljek, dne 2. opril« 1943. Ljubljana, dne 4- aprila 1945. + Za vedno nas je zapustila v 71. letu »tarosti noša predobra in preblogo ljubo sestro. teto, prateta in svakinja, gospodično Mica Mladič strokovna očiteljlca v pok. Pogreb drage pokojniee bo v petek 6. aprila ob 'It 10 z Zal, kapel« »v. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, dn« 4. aprila 1945. _ Zal n joči ostali. J Mojega ljubega očka, našega nepozabnega TT zet« in nečaka, dobreg« bratranca, »vakn in stričks, tragično nmrlapa i. marca t. I.. gospoda Mr. ph. Igorja Ramor j a bomo spremili k večnemn počitku v petek 6. t. m. ob '/,9 z Zal, kapela »v. Andrej«, k Sv. Križu. Blag mu spomini Ljubljana, dno 4. opril« 1945. Žalujoči: Andrejček. Gspanovl in Ramorjevi z ostalim sorodstvom.