flvstPijsfaa-ifiilljansKa bajlšče. Bo] z;i Gorico se nad.aliu.ie /. dosedanjo srditostjo. Italijanske 1x>mbe priha.ia.io v Gorico, Italijanski vojaki ne. Gorica ie razdo,}ana f)d italijanskih !:omb, toda trdno v naših rokah. Kakor poro&i uašie > ojno vodstvo, so pripeljali Itfi.l;jani.na goriško fronto zopet nove, sveže čete, fci s) jih odtegnili tirolski ; ronli in nabrali v zaledju. ViSok boja zu Gorico Se |,o mnenju vojnib strokovnjakov ni dosežen iu se pričakuje, da se bo srditost te dni še povigala,. Dne 1. decembra se je otvoril državni zbor in general Kadorna bi rad pokazal, kaj zna. General Boroevič in naši vojaki so pripravljeni, da ga skuSajo, a so s-irogi profesorji. itaJija še Nemfiiji ni napovedala voiske, a tudi .Nfemčija Italiji ne. Italijanska vlada je celo dovolila, da sta ava nemška kardinala smela te dni svobodjio potovati v Rim k papežu, kaarioi' je bil tudi pozvan belgijski kardinal. ¦,.. Italijo od vseh straiii silr;/), dh, bd ^e udeležiln boja na Balkanu, prihajajo tudi novice, da je Italija res že pripravijena, toda do resnico nepride, Lah imii ob Sofi z nami dovolj opravila, i»:ma niti' moCi ¦ nif. veselja za druga podvzetja, Gorica v plamenu. Lahi so zadnji tedeu metali v Gorico ludi vžigalne bombe z namenom, da mesto zažge^o. Vžigaline bombe ne Irftijo samo iz topov, ampaik tudi iz zraikoplovov, ki neprestano krožijo nad mestom. Mesto gori skoraj \isak dan navečkrajilu Goriška požarna bram' ba ne more ve8 obvladati vebkega dela, Na pomoč so že prišli ognjegasci iz Ljubljane, Gradoa, Duuaja in drugih mest. Najhuje je dosedaj, kakor smo že [joro&ili, jx)žar divjal v mestnem delu, ]q se zove MTravnik" in Semeniška ulica. Vžgala se je nadškofijska palača, ^-elika stavba ^Panchotel", semenišfie, Trgovski dom in druge važnejSe stavbe. V noči od 23 na 24. Dovembra je nastal požar tudi v župnipki cerkvi na Placuli. Vsa notranjščina cerkve je zgorela alj ožgana. Le štiri gole stene brez strehe šo stojijo. Zvonik &e sicer stoji, a trainov^e je tudi pregorelo. ŽupniSffl zraven cerkMe je pogor«lo do tal. Pogorelo je dosedaj okrog 30 hiš; Število porušenfli hlg znaša liOO—400, 1800 hiS pa jo težko poSko^ovanih. Hiše, ki ne bi bila vsaj nekoljilco poškodovana, pa v Gorici menda sploh nL V Gorici nad 25 milijonov kron škode. Ocl 18. novernbra naprej padajo dau za dnevom težke sovražne granate in šrapneli v Gorico. Na stotine hiš je že v razvalinali. AArstrijsko uradno poi-oWlo z dne 26. novembra pravi o obstrolievnilnju Goi-ice: : ¦ Cira jasaaj^e- izpoznavajo Iialijani brezkoristuost svoie zadnje ofenziv©, tem gostejSe padajo težk« bombe in zažigajne granato v mesto Clorico, ki jo zdaj načrtoma razatreljujeio v razvalino. Vsak dan je višje fttevilo požganih in unLCenih MS in oerlcva. — D o 8 8 d a n j a Škoda na poslopjth »e c e¦ i s 26 milijoni kron, precenili se pa, n« more ftkodfi /.asebtne ia*?ti, umotnin in zbirt. Zakaj «bstrcJ.iui<\io liali.Uuii «»orico. IttilijiiHski lisl ..(,'orrit're (idhi Sera" je priob(¦il slede^e zanimivo pororilo o vzroku, ki je napotil Kadoi-io, da hoče uni^iti mosto Goriro: ItalijnjisM gencralni stab je sklenil razdcjati Gorico zaradi tega ker so zanosljivo izvedeli, da so zupustili mesto (k>rico vsi italijanski, tn je iredentistieni prebivalci, in so ostali v Goriri lo Avstriji zvesti Slovani, neka-j Neracev in nokaj malo Avstriji zvestih Italijanov. Zartuii poalednjih se pa ne izplaža prizanašati mfistu, za katero.se'ie prelilo že toliko ttalijanske krvi. C«ts*t milii«»a ranieucev v Itsill.il. !z \!;lana so porooa. da- so vsf1 zasobrie in vo. jaške bobiišnice v gornii Italiji z raujf-nri t-i-ko prenapolnjene, da ni najti v deželnib, juestuih in zaaebnih LolniSnicah nobenega prostora zn novoiaSBoe oee be-bolnike. Sedaj se naltaja v italijauakih bolnifnicak 250.000 ran.ienih vojakov. V tem št^vilu. šo pa ui VvštetiJi G0.000 mož, "ki so zl"iol«H vsIpM mrazu r. nalezljivih holezni . in ki se ^daj zdr,riviio r.a ru^nih italijanskih otokih v Sredoz<?inskem mor.ju. V iialijanski armadi je zaftel razsajati legar. ki zalrtevu -,sak daa ivovpreeiiO \:> dn '20 žrtov. \"slšo ž7iftve. Z italijaiiskega boiiSfta se nam piše: Slrašnc oielodiie, katerc iinm igrajo pules.iarski topuvi, smo se že rmvadili, vfitsiit uain je to le v asabavo. Nekatori pridn« kiijejo spominske prstane od raznih kosc&v sovražnih Srapiielov. Posebno Uubo nani j-e časopisje.: ,,S1. Ciospod^f in .,StraŽa", kater© \edno z uetitrpnostjo pri^akujemo. Nekiij žrtev pa le zaliteva divie bombardiranje ixjlontarskega topništva. Mi snio izgubili !> tovaTiše. Vsled tega je, v marsikatei^emu sreu vskipel hujši srd do izdajalskega v«u n.ilomnika. Dne 22, oktobra je [>a<l©l od granate zadct An_ ton Zam-ernik iz Luč v SavLnjski dolini, Dne ^. akt. pa sta bila težko ran.jena l^uka Hribaršek iz I>lihvod, k5 je pozneje izdihjiil svojo duSo za domovijio* l-^osebno pa nas }e sroe zabolelo, ko smo sliSali, dav je kot težko ranjen moral v bolnici umreti Matevž Po« toCnik, ralad mož iz Zavodnje pri Šoštanju. SrCno m je želel Se enkrnt videti dom, aivojo ženo in ljutoe otrotibe, pa božja volja ie bila drugače. Blagi, žalujo« niegovi ženi naše sožalje. Tolaži jo pa naj upanje, da se je njen mož presebl v boljSo, sretaejšo dommnno. Saj .je bil pripravljen. On je bil doroa kot tukaj narofinik ,,S1 Gospodarja" ter tajnik ,,;Izob3-aževa.lDega društva v Zavodnji". Dragi nam tovariš! Sovražna krogla ti ni prizanesla, zadela te je, a božja roka te je v. nebo aprejela. Srčne pozdrave vsem domačinom ter prijateliem ,,S1. Gospodnrja". Blaž GoriOan, Ivain' Toplak, Marko Kos, Jaaiez Gosten^nik in Leva Janez. Živili Slovenci! Slava Slovenkam! Neznoscn smrad nopokopanih iiali.lanskih trupel. Očiviilec, častuik nepristransko države. opisaje borbo za goro Sv. Mihaela sledeče: Borba za go* ro Sv. Mihaelu- prekaša glede srditosti in ftloveSMk žrtev vse boje, katere sem dasedlaj vidBl. Boj traja tn nofi in dan. Italijaaii žrtmjejo na tisoče svojih vojakov. Rkozi oelili 40 ur j« pošiljida italijanska težka artOerija granate na avstrijske p<titojanke na gori Sv. Alih&ela. Mislec^, da je strt vsak hujši a\-strijski odpor, so se zaAele pomikati cele vrste italijansklh vojakov in sicer deset polkov, pitrti gori Sv. Mihaela, da ,jo naskoči. V tero hipu zagnni avstrijska artilerija in pokosi cele vrste. Samo prvi nlaval ]e 1» stal ItaJijane fez 1000 mož in ta prizor se je petkrat jionavljal. A vse breziiP{>e&no, %-sa naskoki italijanitke pehoto so bili odbiti, na tisoč« mrtvih Italijanov je polrriv&Jo bojiSfte, na katerem \e ie leiaio iz pr^^rijih bojev nred petimi dtievi v»^ stn italij&HHkih — nepokopanih trui>el, ki so raz&irjala grozen smrad. : Ceprav je bilo nebo popolnoma mirno in ni pihal no- j beden veter, je bil smrad, ki ivam- je udarjal v ob- | raz, nezniosen. Nobeden avstrijski vojak ni po uepo- • trebnera odprl ust, le da bi ne dihal va-se srarad, ki so ga razširjala nepokopana itaiijaoiska trupla. Bojišce je pokrivalo kupe mrličev, na nekaterih mestih je ležalo po deset mrtvih trupel drugo na dmgem. Grozovit je bil prizor, če ie treščila granata v kup mrlifiev. Mrtva trupla in deli trupel kakor roke, iioge in glave, so frčali daleč okrog \>o zraku — bil je to prizor, ki ga nisoui še videl na nobonem drugem bojišču. pretresljiv, da ga ne pozabim vse | žive dni. | Xc> inorejo na jjrohove svoilli tlragih. I-ranc L n j ii , doma o<l Sv. Jurja ob šeavniei piše z italijaiiskega bojiš&a: Dan Vseh svetnikov je bil letos izredno žaiosten. posebno za one, katerih dragi poeivajo pod hrilxim matere zemlje v daljni tujini. iviiiOgi so la-.i že ta daj) bili veseli m pomagali kijičati grobove svojih rajiiih. Nihče od domačili, ne žena, ne mat. ali oče ali kak drug sorodnik m kini^al grobove naSih junakov, ki sladko poeivaio pod tujo grudo. Nihčc ni zažigal luftke na gro.iu, niM-e tam zmolil oftenaSa. Mnogi, kaitere Se smt.trajo domači zn živo, že spc tukaj na bojni poljani večno spanje Molimo drug za drv.gega! (Hej, ijuba Zefika, tudi tebe kli6e glas rajnega nioža Lovrenca Korošec, ki so ,ie vojskoval z meiso.; vrer' v daljni Galiciji. Zadela ga je sovražna krogla in bli.gi moj tovarš je izdaknil svojo duSo. Njegov duh pravi tebi: Ljub:i: žena, prižgi tudi ti tneui sve5o na mojo gorailo. Pa tega ti ni mog,oče, ker ne mo. rob l'o njo. Moli doma pridno za njegov dušni blagor. da se 1-os'a cnkrr.t zopet združila, k kor i.ekdn] pred altar.ie.ni. -- ¦"ozdn.vljam vse Jurjevftaiio in vam kliftp.m:i;a svidenie. ee ne'v župmji jurjevširi. pa i*ad zvezi;uni, k;er ni vojske in ne bridkosti." Porofta se nam, da je Franc Lajh na dan Vseli svet.iikm-. torej Se t:sti dan, ko ie pisal gorej omeujeno pismo, bil zadet od šlirih itaaijanskili krogel. Sedaj se n&uaja v Koprivnici na Hrvatskem v tamošnji boluiSnici Rdečega križa, Kako sva ofohajala Martinovo. Pi.še se nam: Približeval se je god sv. Martina. Že veekrat poprej sva se pogovarjala s prijateljem, kako bova obbajaia ta dan v postoja,nki, s katere svra prežala na sovražaika, najin god, ker sva oba dobila pri krstu lme sv. Martina. Dne 10. novembra, zgodaj v jutru, rečem prijatelju: ,,Martin, jutri bo najin god. Priporočima se Bogu, Mariji in najinemu patronu sv. JViartinu, da naju naj varujejo laških krogel in vseh drugih nevarnosti. Opravila sva res prav pobožno jutrno molitev in se priporoCila angelju varhu. Kar naenkrat prileti v bližino granata in vzdigne visoko v zrak razbito kamenje. Žalostno poglednm prijatelja v oči :n mu rečem: Bog ve, kako ho kaj; že zgodnj ie začel, pa kor z granatami, ta Srni izdajalec. V tem hipu je že priletela druga, tretia in za&ele so so tresti postojanke in na obeh straneh so začeli topovi svojo grozno pesem. Pa hvala Bogu, zadel je sovražnik prav maio. LaSke granate so razbijale samo doberdobsko kamenje. Proti večeru je pojenjalo grozno tuljenje topov. Oddahnil sem si in opozoril toviari.^a, da se zahvaliva Bogu, da sva še ži\"a ostala. ker bil je res groziii dan. Zgodaj v jutvo, dne 11. novemhra r-efton t'.varišu: Danes bo mogoče boljši clan, ko midvaobhajava god. A: tudi ta dan ie bufialo in grmelo, da sem rnislil, da boče lla.ijan vso granatc Iu ftrap:,olo izstreliti. No, mislim, da bodo bralci ,,Slovenskega Gospodarja" sedaj znali, kako sva obhajala s pri.;ateljem god. Pozdrave! Martin Sumrak in Martin Krajnc, doma v Skorisnjakn, župnija Sv, Andraž vLeskovcu. .JtaliJHQo:n nesem večerjb". Vi-l jti;«ak Franc B a r b e j sedaj korporal 12. stotnije našoga slovensko-štajerskega železpega peSpolka St. . . .,piše z italijanskega boiiš(%a svoji materi na Ljubnem v Bavinjski dmJini siedeče: ,.n -e 12. r-ovomHra seiii iniel izvrSiti zelo nc- varno nalogo. Naš blagi gospod nadporoftnik je vpra- šal nas vojake, kateri bi si upal bližnje italijansko \itrjeno kritjo z minami spustiti v zrak. Jaz scm so takoj oglasil. Izbral sem si Se dva korajžna fanta za pomoft. Proti 11. uvi po noči se pcdamo s polrobhimi ročnimi granatami in minar.n na ncvarno pot. Preden •smn ndri.iili, dobili sinr šo nd našega dobrega |>ovelj- ;iika krep^il. Med r>ctio pridemo mimo našega oddelka in moj prijateli me vp^nšn: ,,Kn.m pa ideš Bairbej s •-temi minami?" — -llalsjnnom nosem vočerjo!" mu od- •frovorim in haid naprej. Ko se [>ribližamr> sovražnikovemu kritiu, plaziMno s^ po trolmlni do polcntnriov. Kakth deset ko:-J.-ov od njihovih utrdb oddaljeni, \Tžemo na nje naSe ToSne granatc za pn-i pozdrav. Nato sko^ini Mtro do •?;akritja. za katerim je Hlo 30 polentarjev, položim x>n$p miiu* tor se spraviru tiho do svoiih tovnrišev na7:T. Sftveda so Italijam stn.ljali hudo na nas, a zndeli niso nikogar, svinčenlve so Žvižgale prevlsoko. a\Ta5o mine so straSno učinkovale. 29 polentarjo^1 jo 1>ilo nrtvih in enega sem pa ujel; ^el je pa tudl prav rad z nami. NaSli smo tudi nekaj nepok>"ar}ei:ih its- iijanskili min. ^>lj siiio pot<*-ni i!o našu pu.st >ia;ii-e L gos[K».u Siadporo^itikii, katfreimi sisto Si'\o>Ln vso :uv tanko poročali.Bili smo jalco pahvaljeni tor dobili kot nagrado obilico krulia, sira, salame in drugega kropčila Drugi daii me je naA gospod polkovnik povišnl v korporala ter mi tudi obljubil, da dobim srebrno kolajno. Dokler hodo naši lirabri slovonski polki t^-kt) junaško stražili meje naše mile domovine, jo laški kraljiftek Viktor Emanuel ne b<) prekorafeil ter se s svojo kraljico Lenčko po avstrij^ci zemlji sprehajal, kakor se ie spomladi ustil. Jvako j[e aa Doberdobu. Anton Klemen Ji6, dotna iz Rožičkega vrha pi-i Sv. Jurju ob ;>čavn.Lei, ki se nabaja sedaj v bolnišjiici v Cakovcu, piše satoji sestri in materi: Bil sem na Doberdobski placoti, kjer se, kakor si tudi sama čitala v ..Slovenskem Gospodai'ju", bijejo boji, ki se morajo račuuati k naistražnejšim sedanjega časa. Doberdob leži dcsiiO od nioria, zatorej smo iepo videli na vodo. Ceravno je italijanska artilerija skoraj zmiraj, odkar sem bil jaz v ognju tako streljala, da so je kar tema delala od samih granat in šrapnelov, pa vendar jaz skoraj nikdar nisem občutil nobenega strahu. Enkrat bilo je zelo grozno. Naša stotnija ravno ni bila takrat v postojankl, mars-efi nekoliko dalje zadaj v votlinah, katere so naim saperji izkopali, ali boljše rečeno, Izstreljali, ker je samo kamenje in so, mora vse izstreliti. Tam smo bili nekoliko zavarovani pred sovr^ažno artilerijo. Pa na»nkrat začnejo polentarji lezti iz svojih postojank in se našlm približevati z namenom, jih nam iztrgatiin nas poguati v t«g. Pa hudo so se zmotili. V najliujšem sorražnera ognju smo bili mi alarmirani in smo zl&zli iz naših lukenj in. bežali naprej v postojanke našim tovarLšem na pomoč. Ceravno je ,,Avanti" se svojim topnifiarstvom hudo rjovel po nas, vendar je samo one^a infanterista ranil. Drugi smo vsi zdravi pribežali v kritje. Pa zdaj se ]e še le pravo prlčelo. — Skofil sem v okop, kier sta bila tudi že dva dmga notri, pa za rnene o še hil prostor. ?\[oram reci, bila sta fo dva plašljivca. Malo da nista cela v kamenje zlezia, tako sta se tišftala k tlom, potom pa se še povrh z zaklii jso glavah pokrila. .!az pa, seveda mi (udi iii ImIo ;>rijet!r,o, pa sem \iendar korajžno sedel v kotu m zdajpazidaj pomolil glavo \- luknjo, kjer sem skozi streljal in čakal, da se kateri poleiitar približa našim žičnim oviram, fteravno mi }& kamenje po gla\i in hrbtu deževalo. Kjer je topničarstvo nti4juije vrezovalo v našo okopo. tam so seveda na-Si postojaiike azpraznili in ko je na.š nezvesti trozveznik blizu pri'šel, pa zopet nazaj zasedli. KonCal pa se je boj kakor vsakokrat,, r j^^azom Italiianov. To bi ve morali videti. Kakor že gotovo iz časopisov vesta, italijansko moštvo ni za prodiranje, posobno tani ne, kjeT stojijo slovenski fantje. Bojijo se grozno naših bajoaetov. Ko so videli, c\n se že jurišu bliža, pa 9o vse jx)meta)i od sebe in z grozvim krikom bežali nazaj in pustiii veliko ran.ienoev in mrtvecev, kateri \)s navadno morajo tam oStati kjer so, seveda tudi tisti ranjenci, kateri se sami ne raorejo dalje splaziti, ker tam med obema švarmlini.iama je prenevarno, da bi mrtvece in ranjence proč spravili. Po Tcon&anem nai>adu pa smo mi zopet šli nazaj v votlijie. Dne 29. oktobra, ko sem bil ranjen, je bilo ravno tako. Sajno še vse grozne.jše po/kanje je bilo. Mi smo bili zopet v votlinaJi in pttio razstrelieno kamen.so ven spravljali. Pa smo bili zopet alnrmiraini, ker Italijan je bil žo dvakrat vdrl v naše postojauke. Pokalo je- še vse hujše, kakor prvič, ko smo mi drli v nkope. Ime-li »ano vse na sebi, nahrbtnik, krušnjak in 200 patron ier še puSko z bajonetoru Prišli srao srečno v okope. Ko smo se pa razpeljevali na desno in smo že skoraj prišli tja, kam slišimo, pa je naeinkrat prilrfiala italijanska krogla <>d desne strani in vai prevrtala deSno roko. Ni prifrčala samo cna, ampn.k na stotine. Tudi jaz sem jih dobil več, snmo ranila me je samo ena. Druga mi jp pn puško izbila iz roke, nekaj pa se jih jo zabavalo v inojom plašlču in žepu, ker sem pozneje, ko sem robe« iz žepa potegnil, opazil, da je bil robee tak, kalcor da bi ga rni&i iraole v delu. Bila je moja sre^a, da se te krogle i-iso rr.ojoga trebnha lotile. Ko sem kroglo dohil, seni takoj skočil v kritje, kjer so se že trije drugi tiščali in sem se vsodel, ker mi je prihafa-lo slabo. Bil sem tudi par sekfund v neaavesti, ležeG na svo';em nahrbtniku. Pa pokanje puSk rae je kmalu zor>ot zdramilo. Potem me ,;e bojm tovarig obvezal, da so mi je kri usta^ila; potem ko je ogonj mnlo poneKal, pa sem šel nazaj. Omoaiti moram še i'udi to, da so se Italijani dobro naučili beižati, ker vsakokrat, ko srao jib mii vrgli nazaj, so bežaii kakor bi jih sam poklenšček podil. Na dan smo samopo enkrat jodli in to zvečor. Po dnovu živina, katera nani jo r\j. svojcni hrbtu nosila živež, ni mogla do nas. Tam se živež ne more lahko dovažnti, zatorej norajo vse ubogi tonji na. svojiJi hrbtib. po nofti na vtšine nrinosti. Po dnevu ni mogoče, ker bi jih zafe-ltdali italijanski Ieta3ci. kaierih ,je zmiraj dovolj v ^rf.kii, in bi potem uaznanili svoji artileriji. ki bi jih potem lakoj postreljala. Tako smo dobili s težavo po noči juho z mesom, katera ]q bila prav dobra in tu,di no pr&mo.[0. Dobili smo tudi pol litra Čroo ka\«e, trijo možjo skupaj en Uter vina, potem ka^-« z»a enkrat sknhati, katero sem jaz navadno suho giiO<Jel, biPii je dobr&, kor je bila že s sladkorjem pomeSana, pol fttnioe kruha. večkrnt en kogOek aira ali klobase. tudl (iokolado, potem vs»k dan 2 do 3 eigarele iii tudi voftkrat Sibio». Tum po Primorskem niniajn druge vode kakor saiiM) deževnioo. Imajo. skopane voliko stud^», pptcm pa iz strebe žlebe napeljane v studence in to je njihova užitna voda. Potem si lahko mislita, koliko smo je dobili. Pa je vse&no ..liiSio" bilo. i^rvia sem Ael vesel in smo peli v SvannHuiio, zdaj tth> navdaja nekak strah, se mi zmiraj zdi, da ne bom niiklar več gledal doma&h, meni tako ljubih krajev, ToUe, draga ! sostra, in > an, l4ubu mamica. 'Sain Lioj d :j 1} strašni vojski skoraj konec. Iskrene pozdrave! Mi sino zniiraji veseli. Z ju/no-tirolskega bojišfia »am pisf l-'r. L^eben: Dne 15. hovembra pretolio bo žo slooraj 6 mesecev, odkar se bo.ujemo proti laškenm izdajalGu. Kakor niačka na miš, tako prežirao t:oč in dan na hi, navskega polen-tarja. Sprva je mislil, da si bo kratkomalo naložil na svoj hrbet vse naše hril>o in doLine, tako hudo ]e njegova artiljerija streljala, toda pozabila je meriti. Ker pole-ntar ni veliko gledal n-a to, 68 so padale njegov-e granato 100 koraJcov pi'od p.aroi ali pa za naširai postojankami, nam seveda tii napravil \elike škode, ker si ie raislil, da nas bo kar gromenle njihovih topov prepodilo iz naših strelskih jarkov. — Večkrat so se pa tudi priplazili do naših žiosjdh ovir, toda ]M krtitkem boju so nam zopet pete pokazali, ker si nami'e6 niso rnislili, da se slovensk; fantje- in možie ne uraaknejo, in sn prlpravljeni braniti «osar]a in do~ movino do zadnjoga moža, do zadnje kaplje krvl. Mi slovenski fantje . . polka smo zmiraj veseli in si marsikatori i.lan zupOjtjmo kako naSo slovensko pesem v našili strelskih jarkih. Tudi 15. i.ovenibra ,je lepo sijalo sulncc v.\ naš Franc Kranjc, doma iz GaJuftaka, nam j<; zaigral ua mali harmoniki in bili smo vsi veseli in dobre volj« v naši podzemeljski bišici. Italijanska uš, to je res taka žival, da. jo mora vsak poznatu Je vsa kosmata kakor vevercu, tega pe verjame \nsak. Kdor pa ho&e to žival po7inat. 3e mora na ltalijansko mejo podat. Pozdravljamo \se braloe ,,Slovenskega Gospodarja".. Alojz Leš, Ruixirt Galin, Ravošek, Trbovljjčan Turk, Lauh, Rosec, Hlebec, Mejav&ek, Golob, Velrier, Jagodič. Kranjc Franc in Fr, Leben. * * Kako sodi generai Boroevič o Itairjanih. Vojni poročevalec lista ,.Tag" piše o generaln Boroevifiu': General Boroevič, ki so je, kakor znaao. v boju zoper-^Ruse v Karpatih tajco proslavil, in katere^ niu je sedaj v boju zoper Italijane izrofien najvažne}ši del avstro-ogrske bojne črte, je rodom Hrvat. Izgleda s svojim zagorelim obrazom, kakor bi bil gtar kakih 50 let. Brke iraa kratko pristrižene. oči majhne, temne, ostro gledaioče in prodirajoče. Vede ae p& mirno, hladno kakor Hindenburg, toda mnogo bolj izbrano. izrazito in kitro. Usoda je pač rsizlična. Boroe\iče\o irae je kakor n. pr. tudi ime bavarskega prifica Runrehta, ki oba zadržujeta trikrat aiočnejšega nasprotnika, mnogo manj znano kakor ime generalov, ki z velikirni iinnadami podlvzremajo ofenzive, i.n izbojujejo zmage. Z generalom Boroeviftem sem govoril začetkoBB zadnje ..četrte) italijanske ofonzive. General je izvaial: ,,Ce se presojajo dela Italijanov, se ne sme prezreti, da razpolagamo z izkušnjami 15mosečne tn. naporne vojske, Kadorna se je začel pa, Sele uftiti. Naj se vojak v vojni šoli kot priučen vojskovodja 5e tako izkaže, se le novodobno bojišče zolo razlo^uje od §ole. Kadorna se je zdaj že veliko naučil. Lahi so se začetkom ognja nekoliko bali. Vojska jim je bila nekaj novega, naše Čete so pa tvorile v vojski izkuSeni veterani. Laški vojaki so se hitro poboljšali. Priznati se mora pošteno, da zdaj hrabro iKiskakujeio.. Vsak narod ima svojo nrav, ki se kaže tudi na bojiSču. Nemec se odlikuje z zavestjo dolžnosti in z ljubeznijo nasproti domovini: odločen je, vstrajen, ne pozna strnhu, miren in hladnokrven. Tr lastnosti »o mu prirojene in se mu v šoli od prvega dne dalje ttiskavajo. Rus, 6e ga oastniki dobro vodijo in 6e jins zaupa, kaže vse najboljše vojaško lastnosti Slovana. Prodir;), zelo pofjasi, a z veliko vstrajnostjo, dokler nfl pade. Srb se vojskuje do nezavesti in je obfiudo-vanja vreden borilec, spopadljivejši, divjejši, odlofi-nej^i kakor Rus, ki ga presega po podvzetnosti iii sp.mozavesti tudi Italijan. Ttalijan je prtavi zastopaik razburljivega latinskega temperamenta. Napada ka^ kor veter, a če so izjalovi napad, se um-akne Se hitreje, kakor je priSel. Italijan dozdaj Se ni pokazal tisto vstrajnosti, tistc zagrizcnosti z nohti in zobnri, ki jo pokaže Rus večkrat, Srb pa vsolej. Veliko soveda jo odvisno od fiastnikov. Lahke se trdi, da prispeva k bojni vrednosti fifite poveljnlk in častniki morebiti 80%. Vidol senr ftete, ki so reljale za ničvredne, a junaSko so se izktaale, ko so do> bile nove častnike. Prigovarjaj četam ia jih nav(fo^ Suj, da se ti pofirni obraz, obetaj jim, da pridejo v deveta nebesa, a ničesar ne opraviš, fie cote nimajp pravih Castnikov, ki poznajo svoje ljudi in ki jim tedi ljudje zaupajo. Razlikujejo se pa tudi Cete sams r em ?n isti armadi. So Cete, kl najboljSe postopajo te s polnim želodoem, ki so najboljt5e volje in nftjvslraj' nejSe, dokler morejo veliko in dobro jesti, Druge 5ste Imajo zop^t dniga^ne laatnoaii. Kakor se zd« te 1»stnosti malenkojitue, m pa le mnotpokrat zeHo ražo^k. Cagtifiiki n>orajo zato hafanfcno poznati 9voje Ijudi in zanimati se mora.K> za nje osebno. Osebna hrabrost, izkušn,je, znanje in vodilne lastnosti časinikov Se le iz[>opolmjo čete. Kar pomenja nrbet telesu, to pornenja f-astniški zbor armadi. Ce ,i-e ranjen brbet. sledi lahko oslabelost. Možgani poSiljlujo še vedno s\o,ja poveUa. a udi jih ne morejo več ali jih pa le deloma izvedejo. Ravno tako se godi armaldi, če je častniški zbor ¦aIuI) JiJi pa pomanjkljiv. U sedanjih dogodkili je tzjavil general: 0 izsrubau Italijanov sevuda ne morem podali mitancnih podatkov, a po raznih informacijskib virih oenim, da so izgubili Italijani v prvih trehi bitkah približno ;>0O.0O0 mož. Njih izgube so na gotovih mestih naravnost strašne. Prcd na&imi strclskimi jarki leži na tisoče nepokt),j'a-nih italijaaiskah mrlieev. Samoobsebi umljiVo je, da so naše izgube neprimerno nižje. Naši Ijirdje stoje namreg v jarkih, ki jih sovražuik nc vidi. Njih puške in strojnice koso Lahe, ki naskakujejo na strmini. Tukaj sta dva. zcmljevida (general me j« peljal k mizi, na kateri so ležali zemljevidi, a ta miza s tremi stoli je tvorila edino opravo sobice); (Mi zemlvevM kaže našo postojanko mesca junija, na druyem scm zaboležil našo sedanjo ] osto-janko. Kakor vidite, se ni nič izpremenilo. Veliko nižino onstran Soče smo izpočetka prepustili Lalioin in nismo poizlru-Sali, da jo zopet vzamemo. Kier smo zavzeli prvotno postojanke, tam še stojimo in ostanemo, Ce bo le to v naši moči, Videli boste zdaj zopet junaško hrabrost, vstrajnost in neprekosljivo vojno sposobnoat mojih čet, ki so dozdaj držale 6rto . . . Ttalija pomidiU imr? Švicarski list ,,N, Ziiricher Ztg." poroča ijsRU ma: V tute-i.i&njih političnih krogiji, so rnzSirjfne \e.4i. da .ije Italija ponudila Avstriji mir. Poročilo pravi tudi, da je odirovor Avstrije in Nem<"ijo italijansko \iad.o ponolnoma poparil.