SL 68. V Mariboru, četrtek \ S, junija. I\. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 8 gr. — k. „ pol leta 4 „ — „ » četrt „ i „ 20 „ I*« po -ti : ia vse leto 10 g. —k „ pol leta „ — „ „ ćetrt . 2 - 60 . Oznanila Za navadno tristopno vrsto sa plačuje : G kr. če se tiska 1 krat 5 i» i» ii n 2krat, ■ ii ii, ii ii 8krat. veče pismenke se plačujejo po prostoru. Za vnuk Usek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Volitve uh Hrvatskem. Z dnem 10. t. m. so volitvo na Hrvatskem dokon čane. In dokončale bo se lepše in veselejše nego smo a svojim tako sijajno izkazanim zaupanjem naložil sveti, vzvišeni nalog, da zagovarjajo in branijo njegove narodne pravico povzdigniti in ohrnbriti. Zastavo poštenja, zastavo prava, zastavo Slavenstva, mi Slovenci, in nego so celo Hrvati sami pričakovali, ktero so ti možje, blagoslovljeno in s sočutnimi željami Izmed 67 zastopnikov so šteje 52 narodnjakov, 2 sta spremljeno od nas Slovencev in od vseh Sla\enov v Starčevičijanca in samo 11 je vladnih. Mesto Reka pa burnih časih in hudih dnevih v boj nosili, — X^hJ svojih dveh po msgjarskem ukazu volila ni. tudi zdaj visoko drže, da bodimo tako radostno njTfi Ko smo pred volitvami v „Slov. Narodu" o važ- dela pozdravljali kakor emo njih poslednje srečne ko-nosti pisali, ktero imajo hrvatske volitvo tudi za nas rako 1; on-rnu mostu, kdor m o roj o delati. In mi Slovence, omenjali smo simpatij, ktere jo hrvatska na-.trdno upamo, da bodo to tudi Btorili. rodna stranka v časih, ko je imela svoje najteže in Govori in piše se, da bodo hrvatski sabor, ki ima najviharneje »tanje, zmerom pri nas Slovencih nahajala, po prvi naredbi sestati se 3. julija, zopet odložen in ker smo v njej edini videli nositeljico prave s 1 a- *icer na september. Bodi to istina ali ne bodi, časa venske politike, slavenske bodočnosti Hrvatov in nas imamo in hočemo izpregovoriti v tem listu še natanč-vseh, in pravo reprezentantinjo hrvatskega, bratovskega nejše in večkrat o programu hrvatsko narodno stranke, nam naroda. Rekli smo da je zmaga narodne stranko o različnih in zajodnih težnjah narodnjakov, o izgledih v Hrvatski tudi naša zmaga. NaŠ članek je gotovo pozornost, ktero smo v svojem narodu vedno živo ohranjevali za borbo Hrvatov (morda bolj nego bratje Hrvati v svojem narodu za našo borbo), med Slovenci še bolj vzbudil glede vršitov in zvršetka volilnega boja. Zares smo videli, kako so vsi naši narodni krogi volilne dogodjaje, obestranske dogodjaje, obestranske agitacije pazljivo in z največim interesom gledali. In po narodnih zmagah prvega volilnega dneva (16. maja) zaoril je po vsoj Sloveniji glas radovanja, širilo se veselje kakor ga moro Čutiti in izraziti samo pošten brat nad uspehom svojega brata. Vse našo ntirodno časopisje je izrazilo to narodno veselje in preverjeni smo, da so narodno zmago na Hrvatskem i mnogemu domoljubu pri nas pomnožili; upanje v našo jugoslavensko bodočnost in ga okrepilo v delu za stvar naše domovine. To voselje je bilo mod nami tem večje, ker smo imeli priliko opazovati, kako jo hrvatski narod, kterega bo bde brutalne izdajalske roko ob tla vrgla , kteretnu je bila magjarska noga na tilnik stopita in surova sila usta zavezala — kako so jo ta narod kakor velikan iznenada, naenkrat, na strmonje vse monarhije, na slavo slovenske vztrajnosti vzdignil iz svoje poniženosti, svo jega magjarskega vraga osupnil, in zavezo od ust odtrgal, da bode aopot govoril, glasno govoril krepko besedo za svojo in slavensko koriBt in na uničenje vsega, kar nepošteno tlači Slavenstvo 1 Iznenadno I Mi smo namreč pisajo oni članek pred volitvami, pričakovali in upali ali večino, ali pa vsaj tako lepo manjino, da vlada ne bodo mogla več gospodariti z dozdanjo svojevoljo. In zdaj imamo na Hrvatskem ne samo zdatno munjino, ne samo večino, nego prav za prav ves narodni sabor. — Dva in petdeset narodnih in samo 11 vladnih! In izmed teh poslednih 11 vladinih jih jo več nego polovica s ^tako kričečo nepostavnimi, nepravičnimi pripomočki voljeuih, da jih narodna večina no moro nikdar potrditi pri verifikaciji, nego jih mora »pahniti iz sabora naroda hrvatskega. Iw to bode, kakor se nam navcBtjuje, tudi storila. Ako smo v „Slov. Nar.u mi pričakovati in upati si menj upali, negi vidimo da je dosoženo, nikakor ne priznamo, da bi bili slabo podučeni. Vse kaže da narodna stranka, narodna inteligencija, — ali boljo reči : hrvatski narod sam ni poznal vso svoje moči in so je, zdaj na nogo proti svojemu sovražniku stopivši, gotovo sam svoji vrlos'i in kreposti začudil. To pa mora one hrvatsko može, kterim je narod ktero imajo in za zdaj nimajo za uspeh, o tom, kar mi Slovenci pričakujemo od zmag in ravnanja sorodnih nam bratov, in česar želimo, v njih in našem skupnem interesu, da bi so ogibali. ^ To hočemo govoriti ne samo, da svoj novinarski nalog, podučevnti in navajati naš narod o politiki in gibanji najbližoga nam zaveznika ter seznanjati in spri jnteljiti Slovenca s Hrvatom , nego hočemo tudi zato, da bratje na jugu sami čujejo, če hočejo, kaj želimo in kako mislimo, da se stopinjo za Htopinjo pride do boljo bodočnosti, o ktori Hrvati sarnj priznavajo, da jo skupna zajedna z našo. J. stuje, dokler treba samo teoretičnega znanja; ko pa treba pisati zapisnike v slovenskem jeziku, se obelodani, da manjka potrebnih tehničnih izrazov; v tej zadevi so se že dogodili jako čudni „quid pro quo". Očita se nam revščina našega jezika. Da to priznajemo ; ali baš v ta namen, da se naš jezik liči in razvija, zahtevamo slovenske učilnice. Jezik, ki se še razvija , potrebuje nježnega gojenja. Nadejam se, ka pride doba, da bodo narodnosti v Avstriji no le v miru druga pri drugi živele, nego tudi krepko vzajemno si pripomagale. Predlagam tedaj resolucijo : C. k. vlada naj stori, kar je potrebnega, da bo ustanovi slovenska pravo- in državoslovna ter slovenska modroslovna fakulteta v Ljubljani. Še pred kratkim je govornik z one strani rekel proti desni : „Navodite nam konkretnih slučajev in vzeli jih bomo v pretres" Tu je tak konkreten slučaj, ki ima podporo v §. 19. drž. temeljnih postav. Nadejam so tedaj, da se resolucija prejme. Pri glasovanji je, kakor poročajo brzojavne veBti, ta resolucija ostala žalibože v manjini. Iz ilržuvnegai zho a. Pri posvetovanji o državnem proračunu jo po slanec dr. K os ta pri specijalni debati (o državni pripomoči za zaklad nauka) imel govor, kterega jako okrajšanega posnamemo iz nemških listov : Po predlogu prejšnjega ministra gosp. pl. Stre mayr-ja se je dovolilo 3600 gld. za slovenska prodavanja juridičnih predmetov. Slovenski narod je veselo nazdravil to odločbo, ker je bila prvo pripozuanjo pravic, vsaki narodnosti v Avstriji po državnih temeljnih postavah zagotovljenih Finančni odbor pa je ta znesek prečrtal in mislil, ka zadostuje, da se prednaša o slovenskem slogo (Ge-schaftstvl). Finančnemu odboru se je zdelo vzroka dovolj, da ni pripravnega osebja za taka prednašanja zagotovljam pa, da so jih jo več, ki 60 kot doktorj prava na jako dobrem glasu, oglasilo za take stolice Finančnemu odboru so jo zdelo neugodno, neprilično razmero, kakoršno so na mnogojezičnih vseuči liščih, tudi tu uvesti; ali te neugodno razmero niso vtemeljeno v reči sami, nego lo v posebnih razmerah ktere sedaj pri nas \ladnjo in se bodo zgubilo. Oo bi daljo v odborovom sporočilu pravi, da so potreba slo venskoga prednašanja o pravoslovnih znanstvih no čuti se moram čuditi, da jo veleučeni specijalni poročevalec (prof. Glaser) v tej zadevi mogel kaj tac-ga trditi. Kedar izrekamo tako željo, so nam kliče : „Saj nimate učiteljev I", kedar zahtevamo učilnico, da si pripravimo učiteljev, so nam pa pravi: „Saj nimate učnih knjig!" itt tako se nam stavi nasproti vsigdar cir culaB vitiosus. Oil kod je pa nemška literatura zadobila tako izvanredon razvitek, da se niso vseučilišča tako razvila V Ravno zbog tega zahtevamo ravnopravnost, ki nam jo zagotovljena po državnih temeljnih postavah Nemški poduk v pravoslovnih predmotih morda zado H o p i s i. Is Ljubljane, 13. junija. [Izv. dop.] Kdor ne pozna razmer našega mesta, mora, bravši naš „Tag-blatt in njegovo neprestano trobentanje o nemški inteligenciji in omiki, gotovo misliti, da so Slovenci hujši nego Botokudi, ljubljanski nemškutarji pa cvet m smetana vsakoršno omike. Da pa temu ni tako naj dokaže naslednji, popolnem istiniti dogodjaj: Ljubljanski Sokol jo napravil preteklo nedeljo „tajin izlet*, kteri izraz kakor tudi način izletavanja ni ravno posebno srečno izbran. Sokol je šel in corpore do Cojzove hiše na bregu, kjer se jo ločil v dva oddelka, eden je šel čez Trnovo, drugi skozi nemške ulice. Ko je stopal drugi oddelek skozi nemške ulice, je gledal gospod dr. Robitsch, c. k. notar in po svojem mišljenji ježast nemškutar skozi okno svojega stanovanja v prvem nadstropji in komaj jo bil zadnji „Sokol" mimo, kar pljune gosp. dr. Robitsch prav nesramno skozi okno in zakliče nn glas „pfui" !, da bi tako Sokolu pokazal svoje zaničevanje. Jaz sem šel s tremi prijatelji za Sokolom in sem gospoda Robitscha že prej opazoval, moje tri prijatelje je pa še le glasni „pfuia storil pozorne. Vsi smo bili razžaljeni in nevoljni zarad tega nesramnega obnašanja. Izmed mojih treh prijateljev sta dva po rodu in mišljenji Nemca, oden Slovenec in če bi utegnil „Tngblatt" gosp. Robitscha zagovarjati, lahko tudi z imeni poslužim. Dogodjaj sam po sebi ni ravno važen in škodljiv, gosp. dr. Robitsch nas k večemu opominja na neškodljivo krastavico, ktera tudi časi čuti v sebi potrebo se znebiti neko posebne mokrote, ktera je pa pri vsem toni tako vljudna, da vsaj ^pfui" ne zakliče. Živela nemška omika in dvorljivost zastopana po gospodih Dornik, Mahr in dr. Rebitschl — Katoliško društvo posebnim oklicem vabi vse katoličane, da naj razsvitle okna 15. t. m. in tako „skazujejo veselje zavoljo tako dolzega, skoraj prečudnega 251etnega pa-pestva očitno." Razsvetljava bo monda splošua in cirkvo se bodo posebno odlikovale. — Ne morem si kaj, da bi no izrazil obče nevoljo in jeze zarad surovega obnašanja naše policije zlasti pri zadnji procesiji. Ljubljanska policija je itak že znana, da je ravno toliko surova, kolikor nesposobna za posel, a neotesano vedenje gospodov .Špiceljnov*, nepotrebno in brezozirno suvanje ljudi je nase slabo mnenje o njih kolikor mogoče še pohujšalo. Naj bi se gospod Perona blagovoljno pomujal in svoje špiceljne enkrat toliko posvaril, da se začno dostojno obnašati, da ne bodo mislili, ka je naloga njih posla občinstvo — iz čigar novcev so plačujejo — žaliti surovostjo in neotesanostjo. Is Zagreba 13. junija, flzv. dop.] Volitve na Hrvaškem so končane. Njih za narodno stranko črez vsako nadeje povoljen izid je v prvi vrsti, to se razume, Hrvatom v največi prid, v drugi vrsti se ima smatrati kot izdaten korak do rešenja slovanskega vprašanja, kolikor namreč tega uprašanja v okvirji Habsburžke monarhije tiči, v tretji vrsti je pa zlasti za vidljivo vpodobenje jugoslovanske ideje neprecenljive važnosti. Slovenci in Dalmatinci, pa tudi Bosniški Hrvati videli bodo od seh mal v Zagrebu in v narodni večini hrvaškega sabora svoje dušno središče! — Če na sijajen izid hrvaških volitev pogledamo, moramo pripoznati, da še nikjer drugod v Evropi opozicija ni toliko zmago si priborila, kakor hrvaška opozicija, pa tudi nikjer drugod v Evropi še ni nobena vlada s svojimi kandidati tako sramotno ob tla vržena bila. kakor sedanja hrvaška vlada pri ravnokar končanih volitvah. Najsijajneje pokazal se je naroden duh po primorskih straneh. Primorje zaslužuje glede na narodno zavednost in moževno značajnost odlikovanje velike zlate kolanje. Od Jaške počemši pa tje do Senja, Bakra in Kraljevice ni bil ne en magjaron izbran. Primorski Jugoslovani od Soče do Bojano so pravi biser in cvet jugoslovamjtva. Glede na dušne zmožnosti in obče izobraženje nadkrilijo vse druge Jugoslovane. Malo zlato kolanjo prisodili bi volilcem, križevske, zagrebške in sremške županije, v vsaki teh županij je samo po en magjaron izbran bil. Veliko srebrno kolanjo zaslužili so ai pa volilci ostalih županij : varaždinske, virovitiŠke (oseŠke) in požežke. Čez malo dni se bo hrvaški sabor odprl. Hrvati so kot govorniki na glasu. Nikjer se toliko slavnostnih govorov ne drži, kakor na HrvaŠkem. Pri vsakej, tudi najporednejšej priložnosti se .govori*. Največa arena za govorniške turnire so že od nekdaj bile županijske skupščine, pred vsim pa saborska dvorana. Manija „govoriti", postane ob času saborovanja epideiničnn. Vsak poslanec misli, da je svojim volilcem naBproti dolžen, da se če že ne z več, vsaj z onim dolžim govorom oglasi. Ta poslancev govor se potem po celem volilnem okraji kolportuje. Volilci ga merijo po svojem političnem vatli, in zaupnica ali nezaupnica pošljo Be že z vračajočo se pošto v Zagreb. V saborski dvorani odprejo se na ta način govorljivosti vsi jezi. To je neki abusus, ki je Hrvatom do sedaj več škodoval kakor koristil. Po nepotrebnih govorih potrati se mnogo dragocenega časa, in delavnost saborska ohromi. Saborski uspehi niso do sedaj v nikakoršnem razmerji stali nasproti potrošeuim govorom. Za doseženo vspehe bi bil tudi deseti del potrošenih besedi zadostoval. Kar tedaj mi od svoje strani sedanjemu hrvaškemu saboru svetujemo je to: da naj manje govori, pa zato naj tem več dela. Duh sedanjega časa je po tem, da se lapidarno piše, dela in govori. Kakor Čujomo, so je v na-rodnjaškem klubu res tudi zaključilo, da bodo v vsakom predmetu samo dva ali k večem trije že prej zaznam-vani govorniki govorili, tako da se glasovanje ne bo predolgo zatezalo. Govorniško veselje se bo iz saborske dvorane v klubove preložilo. Tako velja. Prva skrb hrvaškega sabora bo ta, da so svobod-nostne naprave, kakoršno so po Ogrskem in Avstrijskem že dalje časa vpeljane, tudi na Hrvaškem prej ko preje vpeljejo. Svoboden tiskovni zakon, pravica združevanja, porotne sodnije, revizija volilnega reda v vseh teh za-konib so namerava žo v nekolikih sodnicah — saj to ti predmeti že drugod zodosta prerešetani bili — do zaključujočega sklepa priti. Po vsem tem prišel bo šo-Ie proračun za 1872. leto na vrsto. Državnopruvna vprašanja (nagodba) prišla bodo še-le tačas na vrsto, kedar se bodo imeli izbirati poslanci (29) za ogerski državni zbor. Po duhu, ki denes na Hrvaškem vlada, soditi, bo postopanje narodno saborske večine zmerno in trezno, poleg tega pa odločno, brez strasti, pa tudi brez straha. Ogerski časopisi prinašajo vsakovrstno disortacije o hrvaških volitvah in o akciji prihodnjega sabora. Vsem tem disertacijam se na prvi pogled pozna, da so unlašč in naravnost na narodne hrvaško poslance adresovane. Duh teh disertacij je navadno tako pomirljiv, da človeka dremec posili, časih pa spet tako bodljiv , da bi človek na viške poskočiti moral. Zdaj se Hrvatom medenimi listami prilizujejo, zdaj pa grozijo in rugajo. I/, tega neenakega postopanja ogerskih časopisov bo vidi, kako nepovoljno jo Magjarora sedanje politično stanje na Hrvaškem. Magjari bi so radi na smeh držali, pa se ne morejo. Kako se bo Andraši nasprot narodni saborski večini držal? to denes gotovo šo sam ne ve. Jegova negotovost in nesigurnost je Hrvatom nasproti očividna. Sicer jo pa vse eno, ali se Andraši nasproti narodni večini v hrvaškem sabotu tako, ali inakn postavi : situvacija na Hrvaškem stoji na tako širokem in čvrstem temelji, da jo razne Andrašijeve fronto no morejo alterirati. Situvacija na Hrvaškem v lečo Andraši j a za seboj, ne pa narobe Andraši situvacijo. Opreznost, ki se Hrvatom od toliko strani svetuje, ta naj se raje Andrašiju v pomisel priporoči. On ima več razlogov oprezen biti, nego narodna večina v hrvaškem saboru. Ta že denes ve, kaj bo zahtovala in kako bo postopala, Andraši pa še zmerom cinca sem ter tje ne vede, ne kaj bi, ne kako bi. —p. —cs. Is Dunaja, 11. junija. [Izv. dop.] Gospoda dr. Prochazka in dr. Gruber bota menda vendar vre-sničila „osterreichischen Patriotentag". V vtorek bo glavni zbor političnega društva .Demokratische Union", v ktereun «o bode v tej zadevi poročalo in posvetovalo. Dotični odbor se je porazu mil za naslednji resolucijaki predlog, kteri bo podlaga pri obravnavah na „oster-reichisehon Patriotentag" : 1. Edinost, blagostanje in moč pod slav i tim žezlom habsburško-lotrinške dinastijo združenih kraljestev in dežel je cilj naših želj in prizadevanj. 2. K temu treba, da se zopet naredi in vtrdi notranji mir. Mi bodemo tedaj le tako vlado podpirali, ktera si bo prizadevala vresničiti besede cesarjevo: „Naredite mir mod mojimi narodi!- 3. Sredstvo, l kte-rim se ta cilj doseže, obstoji v tem, da so zopet vpeljejo iz pragmatične sankcije izvirajoče in cesarsko diplomo dno 20. oktobra 1860 slovesno potrjene pravne razmere. 4. Pot k temu cilju je porazumljenje med krono in deželnimi zbori kot postavnimi zastopniki kraljestev in dežel. Poprej pa treba na podlagi pravice prennrediti deželne volilne rede. 5. Iz tega porazumljenja pričakujemo očvrščenje delegacij, to je organa, kterega deželni zbori neposredno volijo v posvetovanje o skupnih zadevah cesarstva. Politični razgled. O državnem zboru se je, kakor je žo na prvi strani našega lista povedano, obravnavala osoda Rlovensko pravo- in modroslovne fakultete v Ljubljani, za ktero so je jako iskreno potezal poslanec dr. Kosta. Dotična njegova resolucija je ostala v manjini, debata o njej pa jo pokazala zopet sovraštvo, zaničevanje -in preziranje naših nemških nasprotnikov naši narodnosti nasproti. Dr. Rechbauer je v svojem govoru proti Kostim resoluciji rekel, da se vsa naša literatura lahko v robcu odneso in da je naš jezik kmetu nerazumljiv, ker jo šo le sedaj iznajden, nn kar mu jo dr. Kosta prav dobro odvrnil, da bi on (Rechbauer) ne govoril o novi iznajdbi našega jezika, da mu jo le nekoliko znano, ka jo že v šestnajstem stoletji prišla na svitlo prestava svetega pisma v slovenskem jeziku. Poročevalec dr. Glaser pa je priznal, ka je narboljši, da se BITI n II I I I II I III li 11 i ■ I 11 iii SJSSSSSSJPJ !!■ Illll ■l—UUE ,To je Eva." „Ne, sv. Cecilija je to." „Koliko hoče imeti za ta kos platna tu-let trideset cekinov, trideset korcev pšenice. Ali ste že slišali kedaj to ?" .Idimo obedovat —" Razgovor je zdaj na drugi struni: „Kako de imaš?" „Kako se imaš pa ti ?" „Ali si žo dolgo časa tu?w n Denes sem prišel zjutraj." .Kaj je kaj novega?" Jaz sem zaigral skoro vso Bvoje novce." „Kde bodeš na večer?" „V gradu.1* „ Ali si žo obedoval ?" „Nisem še." .Idi z menoj." Tam-lo strhla harfenistka igra iu poje vmes. Mladež zije vanjo in hehečo se jej; od nje ideje prod šator, kder sedi zala Nemka, ki ima najlepše blago. Razgovarjajo so, beretajo in reže se jej v obraz, naposled pa odido in na poti se dolgo šo ozirajo zanjo. .Dalipan (bogme), ni groša več ne dam najemnine, ne, ne," — kriči nokdo na strani, „pa še trdi, da bi rad ugodil mit" .Izdatnost na tom pšeničnom zemljišči," — upije nekdo drug, .ta izborna zemlja, petdeset malih kmetov, tlaka, žitnica, davki, obresti, zakup . . . !" H>ixt>onsli.e> pogodbe. (Poljski ipisal I«n. Kraszevski, poalov. L. G. Podgoričan.) (Konec.) Po obedu jasni velemogočni Pan zasukne besedo na neugodne čase. „A kar sem žo na misel vzel en pot . . . . " — in poprosi tisoč ali dva tisoč rubljev Plemenitaš v taki česti, na prvem mesti pri mizi, ves poln že samih priklonov — ne more odreči, posodi, — za obresti še enkrat pride k obedu. Bodoče leto so mu duri zaprte. Že je čas, bralec, da stopiva v pogodniško sobano. Godci godejo, krama se sveti, iz sladkornice in obednic nama veje v not vonjava različnih jedil, raz novritnega tobaka, kajti tu pulijo dim iz lul. palijo ci gare, kakor in kar more kdo. Pri durih neki orjašk Švicar stoji, zato da dela parado, ali vsakega bezi kakega iziraka pusti v sobano, prav za prav pa vendar-le ne znam, čemu je tam. Hrum in gnječa kraljuje v sobani : tu kupujo voDJila, tu naočnike, dežnike, rokavice itd., tam-lo na glas bero oglase, ktera posestva bo naprodaj, ktera odločena v najem. Ondnkaj-le ukaze razglašajo prav pred nosom mimo idočim, blizu tu-kaj-le je vesel razgovor, tam-lo pa jedo, pijo, pozdravljajo drug drugega, rukajo se, po robi postavljajo drug drugemu, pogovarjajo iu pričkajo. Kaka zmes glasov je tu, čutov, obrazov iu postav. Po straneh drugo sobe so umetniki razobesili obraze. Tu je .Ecco Homo" poleg „Carla Dolce" b podpisom : 50 cekinov, a znam, da bi no dal za-nj ni pet grošev ; dalje vidiš ohrazo — cenjene 100, 200, tudi 300 rumenjakov, kteri nama, če jih dobro pregledava, ljubi bralec, kažo, da smo še daleč od Evrope. A tu, gledi, že bo se sešli pogodniški izvedenci in presojajo. „Tn Suzana roeju starci, kakovo noge ima ! ka-koršna so stegna M drči Dobrodziojul to je mojster-skaza, pa ne malar!" .Hal ha! ha!" ,Ej, pane, to je malarija I A, a, a! (pokažo po vsej strani). Kdo je to, gospod?!" „Hodkijević, kako izroča hetmansko „butawu" (žezlo)." Zdaj se nekdo pritlači in tiho povpraša : .Kaj ? ali jo „panu Pčtkevič to, kako čokolado razdaje? he?a „A barva, kako so sveti !" — „Kako je zadel tega starca 1" .To je nekov svetnik." .Vsakako je svetec." „In to velja sto cekinov — ko bi tako bogat bil!' .Resnica." On-le obraz kaže pa Venero. človek znanstveno p od u čuje v svojem jeziku, da je pa boljši tuji jezik nego prednašanje v mnternem jeziku, kteri nič ne velja, kteri je v znanstvenem oziru 1 e otročje bebljanje. Proti temu izrazu je dr. Ko9ta proteatoval ter rekel, da nikako ni prav, da kdo, ki jezika čisto nič no pozna o njem tako razžaljivo go vori. Vsi tehtni razlogi, ktere je dr. Kosta navel, vsa zgovornost, vsi zgodovinski dokazi in primera z nemškim jezikom za časa Marije Terezije in poznejem razvitku, vse naštevanje istinitih naših razmer, vse ni nič pomagalo, da bi se nam bila dovolila ta mala drohtiun položili na Tomšičev grob. Kdo ga je naročil in daroval, nismo :iogli nikakor povzeti, razvidno je samo toliko, da ga jo spletel vrtnar Jožef Ermacora. Nepoznani roki, ki ga je darovala, bodi izrečena iskrena zahvala. * (S Črnomlja) se čujejo slabi glasi. Roparji drže coli okraj v velikem strahu. Pred tremi dnevi so žandarji enega roparjev v jeli in v Črnomelj odpeljali, kjer v ječi sedi. Tovariši njegovi nameravajo njega na vsak način iz ječe rešiti, ker so bojijo, da sokrivce izda. Velika pozornost je tedaj sila, timveč, ker se je bati, da mestice zapalijo, nadejajo se v tej zmedi to- vaz bogato obložene mize Nemcev. Od državnega zbora na Dunaji, kakoršen je zdaj, nam Slovencem ni ničjvariša oprostiti. Ponočne straže so tedaj ostro naro-pričakovati. čene, in včeraj jo prišlo 60 vojakov s tremi častniki, pričakt Sicer pa zborujejo poslanci še dalje in obravnavajo o državnem proračunu. Zborovalo se bo menda še dolgo, ker vlada, namerava predložiti tudi državni proračun za I. 1872, kar bi imelo ta poroon, da bi se po potrjenem proračunu za 1. 1872 državni zbor razpustil in vsaj celo loto ne sklical, ampak bi ta čas deželni zbori, kterim bi se dal menda tudi obširneji delokrog nameBtovali državni zbor. V Pešti je tudi nemir med delalci, ker se je prepovedal ljudski zbor, v kterem bi bili delalci izrekli priznanje in sočutje s parižkiroi komunisti. Osno-vatelje in voditeljo demonstracije so deli v zapor. V Bor ol in u se delajo velikanske pripravo za vbod zmagonosne vojske. V Ems-u bo v kratkem pravi shod vladarjev, kajti razve nemškega cesarja pridejo tudi kralj Vir-temborški, nadvojvoda Badenski in Hessenski obiskat ruskega cara, kteremu na čaBt so se višine okolo Etnsa krasno bengaličnim ognjem razsvetlile. Na francoskem so sedaj, ko so uravnano zadeve pregnanih Orleancov, suče vsa pozornost o finnn-cijalnem vprašanji. Posojilo za 2500 miljonov frankov se bo kot nujno sklenilo in tudi dovršilo. Vrh tega se bodo, dasiravno imajo Francozi že 2000 milijonov letnih davkov, raspisali novi davki za 463 miljonov frankov, kteri se bodo s tem pridobili, da se bo od surovih predmetov, sladkorja, kave in od petroleja pobirala viša vžitnina oziroma mitniua. V narodnom zboru so ji sklenilo razpustiti narodno stražnike. Picard, ki je sto pil iz ministerstva, se je tudi odpovedal biti načelnik (gouverneur) francosko banke, ker so mu uradniki bili nasprotni ter vložili protest. Razno stvari. * (Iz Ljubljane) smo dobili predvčeranjem po pošti jako lepo in umetno pleten venec, kterega smo da pripomorejo hudndelnike pregnati, ali ako bi mogoče bilo, poloviti. Čuje ro, da jih je do 50 hudodelcev iz hrvatske pokrajino ali granice v črnomaljski okraj se privleklo; vendar do zdaj ni bilo od posebnega napada slišati. —e - * (Uradniška spo ved niča.) S Črnomlja so nam poroča o tamošnjih uradnikih: Okrajno glavar stvo: Martin Tribuzzi, okrajni glavar, govori slo vonski in pišo tudi za silo. Jožef Merck, okrajni ko misar, govori in piše dobro slovenski. Jožef Pichler okrajni tajnik, govori in pišo dobro slovenski. Pripo znati so mora, da so pri političnem uradu sploh veči dol i občinami slovenski uraduje. Dr. Viditz-, okrajni sodnik, govori slovenski. Janez H u d o v o r n i g , pristav, govori kranjsko špraho. Macun, pristav, govori in piše izvrstno slovenski. Vitez Pagliaruzzi, kance list, govori kranjski. Peter Aschmann, kancolist, govori kranjsko špraho. Janez Miillor, kancelist, govori in pišo dobro slovenski. Horaček, geometer, rojen čeh, ne zna ni besedo slovenski. Janoz M a j n t i n g e r, knjigovodja, govori in piše slovonski dobro; Niotsch poreznik, govori in zna pisati slovenski, pa ne rad Antončič, kontrolor, govori kranjski. Nace Mul lor, oficijal, govori slovenski, piše pa tudi za silo Furlan je tukaj že nekoliko časa finančni komisar hud nomškutar, jo v uradniji nekemu Slovencu obotal da bo Črnomaljcem že šo — zabijal. Dr. Janez Postotni k, zdravnik, iskron domoljub, govori in pišo prav dobro slovenski. Paul in, celnik (Wundarzt) govori kranjsko špraho, zagrizen nomškutar. Janez P 1 es k o v i č, poštni odpravnik, govori in pišo dobro slovenski. * (V Zagrebu) so bo v kratkom izdala po na črtu jako zanimiva brošura z naslovom: „Dor Fuud des Teufels" ali .Gauner in Magnatonhaut", Cona ji bodo 2 gld. Ker jo čisti znesek namenjen pogorolcem v Vi rovitici in ker ho v njej satirično bičano kruto in so .Sedem odstotkov, več no dadem, pa so precej zapišem v pismo, en odstotek pa .anticipativo" nn roko." — .Kdo da več, kdo da več ? Rimska zgodovina, petnajst grošev I — osemnajst, dvajset 1 prvič, drugič, tretjič 1 Kdo da več ! Nihče, dvajset grošev I Ta kupec — kako je srečen, rimsko zgodovino za dvajset grošov I Neie jo domu ; doma jo pogleda o priliki, a vidi, kupil — da je drugi del bezi prvega in tretjega dela. Kaj, ali je tako ceno to ? I .Kaj ? ali bodeš na .pikeoiku" ?u .Sej sem že plačal, pet cekinov sem dal." .Jaz sem zopet dobil povabilo, imam listek." .Izborno se bodem imel." Začel so je večer, z večerom vred pa „pikenik". Prodajalnice jemo znvešati, zato da ne bi nič videl nihče; v sobani ne smejo kaditi cigar; kdor nima listka, mora pobrati se s potepenim pismom ; vso sobano se preminjajo v plesalnice in besodnice; poslednja sobana pa, sicer zmerom zaklenjena, ta je zdaj odprta, oglajena, dobro razBvitljena, in vsako trenotije je več plesalcev in pleBalk v njej. Na .pikenik" se razen pooblaščenib deležnikov shajajo le tisti, kteri so povabljeni, odbrani ; moških srednje vrste jo precej veliko, ženske pak ni nobene. Veča polovica ljudi je veljaškega stanu; ti plešo ognjeno tako, kakor pleše najnežnejše plemstvo. Na vsakdanje veseliŠče, na ktero vabijo 3 listki hodijo različne osobe, ženstvo pa je zmerom tisto samo. Da utegne kdo nepovabljen priti na „pikenik", precej se vse obrne od njega, ali pa so colo razido. To bo je pripetilo že. Kaj bi so šo moglo povodati o teh veselicah ? To, kar o drugih po imovitojših domeh! To so veselice take, knkoršne so vse druge; kakor povsodi drugodi, tako tudi tu: polovica jih karta, polovica pa pleše; vsi grmadoma bo smijo drug drugemu, ali plešo ali igrajo, pred veselico in po veselici I Tako so vrši pogodniški čas. Po nekoliko hrumnih dneh, po velikih igrah, po .pikonikih", po šumnih pojedinah, ki trajajo do večera, po neizmernem pitji in zapravljanji, po pohajanji, prevarah, dogovorih — jemo ae razhajati : jasni, velemogočni Milostivci, — preskrbljeni po Procentovičih, če niso zopet zakartali vsega, plemstvo — z dolžnimi pismi za nodrijem in z nekoliko dvozlati v zavitku — nekteri veseli, noktori otožni, nekteri pa bolni, kašljevi, bledi, zaspani itd. Krčme se prazno, v sobani jo prostornejšo in prostornejše in oso!) je menj in menj v obodnici. Češka godba pojemlje, prodajalnice borotala zavešajo, ker nimajo komu več kazati svojega blaga; odhajalci nekteri ido na pogodbe v Kijev, nekteri domu, nokterim pa je ves predpust Dubno šo po všeči. Poslednji še nekoliko časa oživljajo mesto, ki kmalo potlej jame dremati, naposled pa trdo zaspi do nove vzhujono8ti oh bodočih pogodbah prvo dni januarja meseca. bično postopanje barona Lovi-j* in vse njegove stranke, obračamo pozornost svojih bralcev na-njo. NaroČuje se Zagrebu pri gosp. Anton-u Ausch-u. — * (Razpisani ste službi) dveh učiteljev na ajni šoli pri c. k. pripravnišči v Mariboru početkom šolskega lota 1871/2 s postavno plačo. Prošnje, v kterih treba dokazati popolno znanje obeh deželnih jezikov, naj se pošlejo do 20. julija t. 1. štajerskemu deželnemu šolskemu sv >tu v Gradci. * (V Parizu) je vslod zadnjih bojev 2000 hiš pogorelih ali tako razdjanih, da jih bo treba zidati na novo. Njih vrednost — izvzemši javno stavbe — se ceni na 500 milijonov, in ako se še vračuni pohištvo n umotvori, ki so uničeni, znaša škoda samo v mestu Parizu okolo 800 milijonov frankov. Popolnem nenadomestljivo so pa nektere izgube, kakor na primer rokopis slovitega matematika Josefa Bertranđ-a o diferencijalnih računih, sad mnogoletnega dela, knjižnice, slike in starinske redkosti. — * (Vienac zabavi i pouci) prinaša v svoji 23. štov. naslednji zanimiv zadržaj : Mali griesi, pripo-vieda Franjo Ciraki. — Dobro jutro I spjevao L. Vuke-ić. — Suputnica. Nizozemska novela, napisao Ivan Gram, provodi Ton. J—c. — Ivan Perkovac, životopis s podobo. — Analiza vode. Piše dr. Križan. — Listak. — * (Orjaško drevje.) Iz Kalifornije je na potu kos onega drevesa za neki evropski muzej. Drevo, iz kterega je vzet ta kos, je bilo 302 čevlja visoko in v premerji 32 čevljev debelo. Pet delalcev je imelo opraviti 25 dni, da so ga posekali. Na štoru so napravili plesišče, ktero je tako veliko, ka daje prostora 32 osebam za kotiljon, godbi in primernemu številu gledalcev. Po lotnicah soditi, je to drevo staro nad 2500 let. — * (V Buenos Ayres) izhajajoči list „Standard" nam popisuje, kako strašno je letošnje leto pobirala žrtve žolta mrzlica (gelbes Fieber). Pred kratkim še se je mesto sploh pripoznavalo kot jako zdravo, od tega tudi ime .dober zrak". Januarja meseca pa je pričela žolta mrzlica v nekem predmestji in se v kratkem razširila Čez vse mesto. Mesto je štelo 180.000 prebivalcev, do velikenoči jih je dve tretjini ubežalo, 20.000 umrlo in od ostalih 30 do 40.000 jo bilo 7000 bolnih ; na dan jih je umrlo po 4 do 500. Najhujše jo razsajala bolezen velikonočni ponedeljek. Od jutra do večera jih jo umrlo 540 in v 24 urah je bilo nad tisoč pokopanih. Ta dan je moral tudi omenjeni list prenehati, ker ni imel več niti sodelalcev niti stavcev. Od 130 zdravnikov jih je ostalo samo še 18, da so opravljali svoj posel. Sedaj se je stanje zdravja poboljšalo in strinjamo se s željo .Standarda" da bi mesto kmalo bilo zopet vredno svojega imena. * (O r m u ž.) Narodna čitalnica napravi dne 18. t. m. ob 6. uri dopoldne v čitalnični dvorani pri g. dr. Mngdiču občni shod in volitev ravnatelja, 6 odbornikov in 3 namestnikov. Po shodu bode tombola v gostilnici gosp. Sove. K temu se udjo in narodnjaki uljudno va- Odbor. bijo. Za Tomšičev spominek: Prenesek . . 496 gld. 50 kr. Gosp. Vinko Sevnik sudb. Bavetnik v Varaždinu . •...... 5 m — „ „ Jak. Krušič, kaplan v Poljčanah 1 „ — . Iz Krškega nabranih po gosp. Hinkotu Žarku 64 gold. 50 kr. in sicer : Gosp. Viljem Pfeifer, zasebnik ... 30 gld. — kr. „ dr. Franjo Bratkovič, odvetnik . 10 „ — . . dr. Josip Kapler, okr. zdravnik 2 . — . „ Franjo Kadivec, oskrbnik . . 1 „ — „ „ Simon Žark, posestnik in trgovec 2 . — „ . Hinko Žark, trgovski vodja . . 2 . — . „ Ivan Irkič, c. k. bilježnik . . 2 „ — „ „ Eduvard Polak, dekan v Le- skovcu......... 5 „ — „ „ R. Hribar, posestnik in častnik 1 . — . „ Bičman......... 2. — . . "Kuavs, vikarij...... 1 „ — „ „ Anton Rejc, dekan na Vidmu . 2 . — . Franjo Kramer...... 1 „ — „ Viktor Maglič...... — ■ 50 „ „ Hinko Hesler ...... — ( 50 „ „ Neckerman....... — . 50 „ Oosp. M. ŠusterSič, koncipijent in posestnik ........ V Mozirji nabrano : Gosp. Janez Lipold, bivši drž. poslanec m Jože Lipold, obrtnik .... Gospa Roza Lipoldova, tržanka . . , Marija Ilofbaver, tržanka . . Gospodična Neža Višek, tržanka . . Gosp. Janez Kalin, župnik .... „ Tona Goričar, poštar .... „ Janez Konečnik, župan . . . „ Janez Štuler, trgovec .... „ Ludvig del Negro..... 2 gld. — 5 gld. — B „ — a ■ - i „ — i - — 1 — 2 „ ~ 2 „ -2 „ — 2 . — kr. kr. Gosp. Sigmund Lajkavf, zdravitelj Davorin Kaker, pekar . . . Jakob Škollek. učitelj . . . FrAnjo Drozgo, trgovec . . Andrej Urok, kaplan . . . . dr. Janez Lipold, profesor bogoslovja v Mariboru .... gld. — kr. 2 „ — Skup . . 598 gld. — kr. Srebro Napol. Dunajska borta 14. junija. .......... 122 g. 9 1C k. 85 .t V Metliki na Kranjskem jo razpisana služba občinskega tajnika z letno plačo 350 gld. Prosilci morajo biti popolnem izurjeni v kancelij-skem in denarstvenem poslu, tako tudi v slovenskem kot uradnem jeziku, zraven pa v stanji položiti 500 gld. varščino. Dotične prošnji se naj pošljejo na obč. predstoj-ništvo mesta Metlike, najdalje do 25. junija t. 1. Županstvo v Metliki, 1. junija 1871. ^rt.;:;:::-Li Vse predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali naznanjajo. — Popolni cenik o več nego 1S.OOO predmetih zastouj in drago struko, poskrbi N. Olatlan-a Bazar* za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah prodaja in razpošilja v kronovino N. Glattau-a prvi parižki bazar za Avstrijo na Dunaji, Stadt, vcrlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. darila za gospode, gospe in otroke: Blago iz dunajskega usnja. znano kot najbolji fabrikat na svetu. Ročne torbice za ženske z jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1,20, 1.50: iz najfmejega šagren-usnja b pozlačeno ključavnico in okvirom, ena po gld. 1.80, 2.50; velike gld. 8. 3.40 ; prav velike gld. 3.80, 4 ; s predtorbico za 1 gld. več. Praktični portemouiials. za gospo, gospode in otroke, s pozlačenimi zapornicami ah gumi-trakom po kraje. 35, 50, 85; fini gld. 1, 1.80, 1.70; prav fini gld. 1, 2.50, 3, 3.60. Praktični toki na smodke po kraje. 40, 30, 40, 50, 60; s prav lepo slikarijo kr. 40,' 1.50, 1.90; Alpaka-dežnik gold. 2.80, 3.50; 60,80, gld. 1,1.20,1.40; najkrasneje oprav-; Dežnik iz ponarejeno Bvile (Zanella) gld. Ijena gl. 1.80, 2, 2.50, 2.80, 3.20, 4.80, 5; 8.20, ,1.00, 4; iz težke bonske svile po gld. Bouquet cvetlic s znotraj skrito puhljo, 5, 5.50, 6, 6.60, 7, 7.50. ktera po volji izgine, po kr: 80, gld. 1, 1.50; Solncniki. Pomladni solnčnik iz lionske najfineje po gl. 2.50, 3, 3.50 Najbolji glavniki i/, trdega kavčuka. 1 česalni glavnik kraje. 15, 20, 25, 30, 85; 1 gost glavnik kr. 20, 25, 30 ; 1 glavnik /. ročajem kr. 25, 30, 8!> ; 1 vtekljivi glavnik kr. 80, 40, 50; 1 žepni glavnik kr. 10, 1 20; 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10,20, 25, 80 ; 1 žepni glavnik b zrcalom in kr tačo kr. 25, 80, 40, 50. Žepni trm o in etri v etui po samo 25 kr. Najnoveji neseserji v podobi zlatib jajc, v kterih je tul poln šivank, dvojni konci in kinežkega srebra, voljajo 1 60, 80; fini gld. 1,1.20, 1.50; najfineji gld. Najboljše, po novem načinu napravljeni 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50 Pisni« in dennrnose s praktičnimi predeli po kraje. 00, 80, gld. 1.; fine gld. 1.30, 1.50, 1.80 ; najfineje gld. 2, 2.40, 2.80, 3.20, 4. Znamne knjižice (notiz) kraje. 10, 16, 20, 26, 30; najfineje v usnji vezane kraje. 40, 50, 60, 80 gld. 1. Polne torbe iz najmočnejega usnja, s zaporno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2.70, 8.10, 8.70, 4, 4.80,4.80. Cene računjene po velikosti. Waterproof-popotni kovčegi, praktično upravljeni in razdeljeni po gld. 2.40, 2.80, 3.50, 4; prav veliki po gld. 4.50, 5, 5.50,6. Potne »tkleiiice b kupico in usnjem prevlečene po gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40. Krasni albumi na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti, eden za 25 podob kr. 35, 60, 80, gld. 1 ; najfineje okinčan gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2, 2.50; /n 60 podob kr. 65, 90, gld. 1.20, 1.50 ; najfineje okinčan s podobami itd gl. 1.80, 2, 2.50, 8, 3.50, 4; album za 100 podob gl. 3, 3.50, 4, 5 do gl. 12 | za 200 podob gl. 4, 4.50, 5, 5.50, 6, 7 do gl. 18, slednji v najnoveji kraaotni obliki. Albumi 7. muziko, igrapo, ko se odpro, dva lepa napeva, jako pripravni za dariia in kinč salona. V obliki pol OBmerke, najele-gantneje vezani gld. 8.50; ie fineji gl. 11, najfineji gld. 14, 16. V obliki '/, osmerke ravno tako upravljeni gld. 11, 12, 14, 16, 18; krasotvori v obliki četvorke gld. 14, 16, 18, 20, 24. Pisne mape, vsaka s zaporom, jako praktične gld. 1, 1.20, 1.50, 2; s popolnim pisilnim orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 8, 3.50, 4, 4.50. JNeseserji najokusneje izdelani z vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1.80, 2 itd.; prav veliki, najfineji gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5 ; krasotvori za darila gld. 0, 7, 8, 10, 12, 14. Pahlje za plese in šetanje v naječ krtače, kakoršne se le tu dobe. 1 krtača za glavo kr. 80, 40, 50; fino kr. 65, 85. I. 1; najfineje gl. 1.60 J 1 krtača za obleko 50, 60, 80, gl. 1, 1.20; najfineje gld. 1.50, 1.80, 2; 1 prav fina krtača za zobe kr. 15, 20,25, 30, 35, 40; 1 krtača za nobte kr. 25, 30, 35, 40, 50, 60, 80. Toaletno milo samo posebno fino. 12 kosov velikega Glvcerinovega mila gld. 1.15; 12 velikih kosov mila i/, grenkih niandelnov kr. 85, gld. 1.10; dvanajstorka cvetličnega mila z raznimi vonjavami gld. 1.90, 2.50; dvanajstorka mila v podobi raznovrstnega sadja kr. 95. Sicer vse druge baze. I pisna garnitura, obaezajoča 100 najfine-jih listov papirja s povoljnimi črkami in imeni, 100 najtinejih zavitkov in 100 pe-čatnih znamk. Vse to vkup za gld. 1; ie fineji gl. 1.35; najfineji z barvanimi zavitki gld. 1.70. 1000 pečatnih znamk, pozlačeno tiskanih na nov patentiran način gumiranih, b povoljno firmo, grbom itd., velja le gl. 1.60; 500, gld. 1.25. Najpotrebnejši na potovanji je dober Lefaucheux-revolver, s ktc-rim se v 0 sekundah zanesljivo 6krat vstreli, brez da bi se petelin uapel; razen to hi-troBti to orožje tudi daleč nese, na 7 milimetrov gld. 18.50. 100 patron gld. 3.50; na 9 milimetrov gld. 17, patrone gld. 4; na 12 milimetrov gld. 10. patrone gl. 4.50. 1'eatni revolverji 5" dolgi po gld. 8.50, patrone gld. 8.50. Resna beseda kadilcem! Neredko se pripeti, ka po slabem papirji za cignrete o-stane v ustih slab okus, škodljiv zdravju. Temu seje prišlo v okom, ker se zamore kaditi turski labak brez papirja prav prijetno. 1 steklena cev, v ktero se nabaše tabak, ktera nadomesti papir in prihrani vso mujo velja le kr. 25. Kolosalna razprodaja od več na kant prišlih faurik za marelo in solnčnike. svile gld. 1.90, 2.20; s svilno podlogo gld. 2.80, 3; iz navadnega blaga kr. 00, 80; velik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. 1, 1.20; iz težke svile gld. 2, 2.40, 2.80 ; b svilno podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; senčniki gld. 1.80, 2.50, 3. Tovarniška zalogu najboljših prernmnie, za ktere so dajo poroštvo. Dvoje iz angleških koncev kr. 45, 60, 80 ; svilnatih kr. 85, 95, gld. 1.10, 1.00. Imenitni pr-resniki in noži \£ bessemer jekla, znani kot najboljši na svetu, po kr. 20, 30, 40, 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.50. [menittlO Žlice iz bessemer-jekln, dobro po činjene, kakor srebrno nikdar barve ne spre mene. Dvanajstorka jedilnih žlic kr. 85 finejih gold. 1.20; dvanajstorka žličic za kavo kr. 45. Kinežko srobro s srebrnimi ploščami, boljši kot navadno kinežko srebro, ker se predmeti iz kinežkega srebrn provlečejo z močno srebrno ploščo, se prodajajo le v podpisanem bazarji. Poroštvo za kinežko Brebro s srebrnimi ploščami se daje na 10 let. 12 žlic le gl. 10.50, žlic icc M kavo gld. 9.20; dvanajstorka nožev in vilic gld. 20.50, 28; žlica /a Hočivji' gl. 3.90, 4.0U ; 12 nožev za ileMserl gld. 9.80, 12 ; 1 aolnica najflegantncja oblika gld. 2.40, 2.85,3; »tiipiiii-n (za poper) gld. 1.45, 1.90; rasalpavec /.a sladkor gld. 1.90, 2.10; 1 velika žlica zn mleko gld. 2.75, 8.40; 1 volika žlica za juho gld. 5.40, 0.40, 7 ; S1 o nj nk i za nože v novi jako elegantni obliki gld. 3.25; 1 par miz ni h Bvečnikov gld. 4, 4.90, 5.85, 6.30, 7.25. Kina-Alpnka-Žlice, zbog lepoto in vztrajnosti imenitne. 12 navadnih žlic gld. 2.35, 2.75, 3.50, 4.50. 5.20 ; 12 žličic za kava gl. 1.30, 1.60, 2.35 ; 1 velika žlica za juho kr. 9C, gld. 1.20; za mleko kr. 45, 60. Prave pipice za smodke iz morske pene lepo zrezljane po kr. 50, 80, gld. 1 ; krasotvori po gl. 1.50, 1.80, 2, 2.50; po ravno taki ceni so tudi gladke pipice z ustnikom iz jantara v zalogi. NTaifiiieji štaiarski in angležki noži in vilice, dvanajstorka z lesenim ročajem gld. 2, 2.40, 8 ; z bivolo-koščenim ročajem gld. 4.50, 5, 5.50, U ; najfineji gld. 7, 8, 9 ; dvanajstorka za dessert gld. 2, 2.50, B, 8.50, 4, 5. Alpakn-svefniki, zbuhnjeni, priznani kot najboljši: visokost 4" 5" 0" 7" 8" 9U 10" po kr. 40,50,60,70,80, 90, gl. 1. naprstnik kr. 30. le Datekoglodl (Perspective) z najboljčim steklom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gld. 1. AngleŽke škarje najbolje baze: škarje za izrezljavanje kr. 15, 2U, 25, 30 ; 1 škarje za vrezavanje kr. 25, 30, 35, 40, nnjveče kr. 50, 00, 70 ; krojaške škarje kr. 45, 05, 80, gld. 1, 1.20; 1 škarje za luč za svetil-nice s smrdljivcem kr. 85; 1 verižica za škarje kr. 20. Žepne Rvetilnico B tako priljubljenimi sle-pilnimi šipami po kr. 00, 70, 80; s 4 krat-nim ■lepilom gld. 1, 1.20; v podobi knjige za vkup zložiti gld. 2.50 ; svctilnica za bez-rokavčni žep kr. 80. Okviri za fotografije po kr. 4, G, 10, 15; lini kr. 20, 30, 40; najfineji kr. 60, 80; v kabinetni obliki kr. 50,60, 80, gld. I, 1.20. I/.Mstno nngležke britve (za vsako se daje poroštvo na dva leta) 1 Gladstone Razor kr. 80; 1 Prince of Wales Razor gld. 1.20; 1 prav fina Uenoral Na-pier Razor gld. 1.60; 1 najfineia Admiral Razor gld. 2; 1 Model Razor, najboljša britev na svetu gld. 3, 3.50. Vse britve v nožnicah. Nožnice z dvema britvama najboljše baze gld. 1.80; Milo za brit i kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijnka kr. 25; pasta za jermen mazati kr. 25. Vsacemu gospodu neobhodno potrebno. Zahojčck za briti in toaleto, fin, s ključnico, z velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 fina angležka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene pomado, 1 kos mila za roke, 1 skle-nica fine pomade, 1 flacon francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80. Jeklena peresa : Škatljica s 144 najboljših Iieres kr. 80; Kuhn-ova peresa 1 karton :r. 60, 80, gld. 1; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 15, 20, 30, 40. Ecritoire8, olegantno polirani kovčeki, s prodali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih peres, 2 koBa finega pečatnega voska le 35 kr. zberki. Ena priproBta, lepa, kraje. Dežniki (marele). Velika lepa marela gld Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imoli, lahko vso brez izjemka dobe iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjšo naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši (8) N. Glattau-a prvi pariški bazar Za AVStrijO na Dllliaji Stadt, verlangerte Karntnerstrasse Nr. 51, Eck der Wallfischgašse v Tocleco-vi palači. NB. Prodajalcem poseben r*al>at. HHHHHii« (3) Vi 1 m Izdatelj in odgovorni vredziik Martin Jelovaek Lastnik: Dr. Jni* Vnunjak In lir'i^l Tiikar Kdaard Janctehlta