Posamezna številka 30 vinarjev.
Štev. 39.
V Ljubljani, v sredo 26. septembra 1917.
Leto N-i
Naši vojaki popravljajo po bitki strelski jarek na Krasu,
Iz sivih kraških skal iztesani strelski jarek za Sočo. V pletenicah je kamenje, v vrečah pesek: oboje kot zaščita pred laškimi streli.
Fritz Singer
Nenatisnjeni Izidor.
Poslovenil M. Hinko.
Imenoval se je Izidor Burgthaler. Ime mu je delalo veliko veselja. Bilo je pa tudi res nepopisno lepo, — ime, v katerem de-
lujejo vsi peteri samoglasniki in katero se mora v vsako uho prilagoditi. Izidor Burgthaler je večkrat sedel za mizo in delal s svojim imenom lepopisne vaje, poskušal je različne manuproprije in gestikuliral, obra-čaje list na vse strani, katera bi mu najbolj pristojala. Take igrače, izdelane v črnem in modrem črnilu, je pa uganjal Izidor le v svoji mladosti.
Pozneje se je vzbudila v njegovem srcu druga vroča zelja: da poveliča svoje ime s tiskovnim črnilom. „Kako veličastno," si je mislil, ,se mora videti vendar to lepo ime v gotskih črkah v kakem časopisu!"
Pri tem ni mislil — kako naj bo navedeno v njegovo hvalo — mogoče na zadnji del časopisa — petit vrsto po 20 v — ne, spredaj hoče biti in tisoči ljudi naj naletijo med zanimivimi noticami na ime Izidor Burgthaler.
Ali kako dospeti do takega cilja?
Ženskemu spolu je posvečal že od nekdaj malo zanimanja in ženski spol mu je vračal enako z enakim. Saj je revež meril le poldrug meter dolžine, številko, ki ni vzbujala pri damah posebne ljubezni. Ali kljub temu je skakl al od plesišča do plesišča. V časopisih je našel neštetokrat novice, ki so se glasile: „Med prisotnimi smo opazili tudi itd." Postavljal se je torej na prste in sicer sredi dvorane, prav pod svetiljko, a ne da bi videl, ampak, da bi ga drugi videli. Sunke v rebra, kakor tudi enake druge grobosti, katere so mu prizadevali na tem mestu, je sprejemal potrpežljivo kot sredstvo k cilju.
Malemu gospodu z naočniki, pri katerem je videl, da si dela beležke, se je klanjal in ponujal najboljše cigare. Nekateri teh gospodov so jih sprejeli, ta in oni ga je celo vprašal po imenu.
»Izidor Burgthaler" je odgovoril z naj-sladkejšim nasmehom, »Burgthaler z mehkim B".
Ali vsa ta sredstva niso nič koristila; v poročilih ni bil niti trdo niti mehko pisani Burgthaler. Šele po dolgem brezuspešnem trudu v tej smeri ga je opozoril neki veliko-dušnež, kateremu je zaupal svojo bolest, da, ako hoče biti v javnosti imenovan, ne zadostuje le lepo zveneče ime, ampak mora zanj tudi kaj storiti.
Ta prijazni opomin je dal ubožcu nove cilje. „Nekaj vrednega storiti," je bila misel, ki ga je jela mučiti noč in dan.
Ali v kateri smeri naj bi bilo potlej zanimivo delo? Da bi se vpisal v armado in se junaško odlikoval v bitki, bi bil pač
prav zapeljiv program, ali pri svoji meri je moral opustiti to misel že vnaprej.
„Kako bi bilo s kako politično kari-jero?" si je mislil. Začel je obiskovati javne sestanke in poslušal govornike z vso pazljivostjo. Njegov ,bravo" je bil kmalu naj-
glasnejši. Nekaj najbolj navadnih gesel in rekov si je kmalu zapomnil.
Opiraje se na te, je.mislil — žalibog prehitro —, da lahko zamenja prostor v parterju z odrom.
Nekega dne je splezal na oder in jel govoriti. Dospel pa ni daleč; kmalu je izgubil nit govora — ropot, sikanje se je za-čulo in prihranilo njemu konec govora.
Jutranji listi naslednjega dne so obravnavali prav smešno njegodek: »Možiček, ne prav velik, katerega ime smo pozabili — za kar naj nam bo hvaležen — se je priril proti koncu shoda do odra in hotel najbrže govoriti. Kaj je hotel povedati, je nam, kakor tudi gotovo njemu nerazumljivo."
Ne, s to nesramno druhaljo ni hotel imeti nikoli in nič več opravila. Njegova navdušenost za parlamentarizem je biia izčrpana za vedno, s tem pa še dolgo ne njegova častiželjnost.
„Ali ne razpolagam," si je dejal, »mogoče s tihimi darovi, katere je treba samo še izšolati?"
Premišljeval je in mislil. Žarek svetlobe prešine njegov um. Spomnil se je šolskih let, različnih nalog, za katere je dobival vedno prvi red! „Da, tukaj je pot, na katero moram kreniti," si je mislil.
Nastopili so zanj lepi srečni dnevi. Videl je v duhu množico ljudi v knjigarnah, ki vprašuje: „Imate li pesmi Izidorja Burg-thalerja?"
Ali vsak začetek je težak. Pesnil je v potu svojega obraza. Končno pošlje pesnitev, ki se mu je dozdevala najveličastnejša izmed vseh, uredništvu znanega tednika. Samo ob sebi umljivo se je podpisal s polnim imenom. Z mrzlično nestrpnostjo je pričakoval naslednjo številko. Izšla je. Nož se mu je tresel v njegovi roki, ko je rezal list. Hitrim okom je pregledal vse pesmice v listu. Njegova ni našla sprejema. Goljufan je že hotel položiti lisi iz roke, ko opazi rubriko
»Listnica uredništva: Izidor B........."
Se li tiče to njega? Potne srage so mu stopile na čelo. Stalo ga je precej truda,
predno je mogel brati sledečo opazko: »Pesnitev „Srce in bolest" prav obsežna. Žalibog je naš koš sedaj s takimi špecija-litetami že tako preobložen, da vas moramo prositi, da drugič za take izdelke uporabite lastni koš." (Konec prih.)
stran 454
TEDENSKE SLIKE
štev. 39
11   ¦
Naš cesar, ki je 17. avgusta 1917 imenoval več generalov in častnilcov za viteze reda Marije
Terezije, v družbi odlikovancev.
Sprejem naSe zmagovite vojske v iznova osvobojenih Črnovicah.
E. G. Brat:
Beg za milijoni.
Roman Slovenca Amerikanca. 9. nadaljevanje.
»Do tega kroga je prispel rumeni avtomobil št. 1177, ko se je začelo daniti,< je podučil policijska uradnika. Brzojavite nemudoma na vse postaje, ki leže tikoma ob obodu tega kroga. Defravdant je dejal, da se   pelje   preko   St. Louis  Bridge,  to je
seveda samo zvijača, da bi nas spravil na napačno sled, kakor da je potoval v New York.«
Policijska uradnika sta si urno zapisala imena vseh dotičnih mest, Bobby Dodd pa je sestavil medtem notico, ki jo je izročil policajem.
»Razmnožite in pošljite takoj v vse časnike !« je ukazal kratko. »Kakor hitro se kdo oglasi in zveste kaj, mi sporočite na tale naslov.« — In pokazal jima je list, kjer je bilo napisano Pollyno ime in stanovanje, ki sta si ga tudi zabeležila.
»Zdaj se odpeljem k njegovi soprogi,« je dejal Heganu. »Ali greste z menoj'«
»Jaz moram najprej k Dicku Pattonu,« je odgovoril Hegan, »potem pridem za vami.« »Well, torej vas ondi počakam.« »Ravnajte kolikor možno obzirno, mister,« je prosil Hegan, trepetal z vekami z vso silo in si resnično iztisnil dve solzi. Počasi si ju je otiral z robcem. »Sirota je nepopisno ljubila tega lopova, in jaz sem mu zaupal, kakor bi bil moj sin. Nezaslišano! Taka ne-hvaležnost nama zlomi srce!«
Sočutno je Bobby Dodd stisnil bankirju roko Zanesite se name — ravnal bom kot gentlemam!«
In odfrčal je s svojim avtomobilom skozi Chicago, mimo Lincolnovega parka, tik ob Michiganskem jezeru k vili sredi prekrasnega parka, kjer je čakala in trepetala plavolasa Polly ...    ¦
Medtem pa je stopil Hegan že v privatni kontor Dicka Pattona.
»Hegan, Hegan !< je zahropel debeli bombažni kralj ter hitel na svojih stebrastih nogah kakor okoren slon prijatelju nasproti. »To je preneumna istorija! Kaj storiva sedaj?«
»Jaz napovem bankroti« je odgovoril Hegan kakor ves ubit.
Tedaj ga je zgrabil Dick Patton za najvišji gumb na telovniku in kričal rdeč kakor piruh ter grgrajoč kakor astmatik, ki se duši: »Ali ste blazni? Zaradi dveh milijonov? Vi ste vredni še vedno vsaj petnajst . . . ne?«
»Dvajset je odgovoril Hegan. »Toda v tem hipu tvrdki Dick Patton ne morem plačati niti dveh!«
»Well . . . sediva!« je zavzdihnil Patton. Pomeniva se. Danes je vaš plačilni dan . . .
res. Potrebujem vaša dva milijona . . . res. Toda zato bankrota vendarle ne napoveste. Plačate, kadar lopova dobite. Toda stavim vam pogoj, da najamete Bobba Dodda.«
»To sem že storil. A če ga ne dobi?«
»Dobi ga — bodiva brez skrbi! Bobby Dodd ujame vsakogar in . . .«
»Toda v slučaju, da Jacka Bella ne ujame —?«
»Izključeno! — No, počakajva . . . plačate pač, kadar boste mogli . . .«
»Plačati ne bom mogel tako kmalu,« je ječal Hegan. Preveč sem se zaril v bakrene papirje ... Ali hočete bakrene papirje ?«
»Hvala . . . niti zastonj jih ne maram !<
»Ali papirji se gotovo zopet dvignejo, — morajo se dvigniti, sicer pojde vsa industrija k vragu!«
»Pa naj gre! Ampak bakrenih papirjev ne sprejmem!«
»Potem  vendarle  napovem   konkurz!«
»Nič ne napoveste!« je kričal Dick Patton. »Kaj hočete, da res izgubim svoja dva milijona? To niso mačkine solze! — Ne, ne, počakam . . . potrpim . . . pomagam vam . . . zopet morate priti kvišku in potem . . . potem . . .«
Ves se je zasopel debeli bombažni kralj in pot mu je lil za ovratnik ter mu kapljal z nosu na ogromni trebuh. Končno pa sta se pogodila.
»Dobro sem ga odrinil!« se je smehljal Hegan, ko se je vozil k Polly.
»Dobro sem ga privezal !< se je smehljal Dick Patton v svojem naslanjaču ter pušil debelo britaniko . . .
Ko je prifrčal avtomobil z Bobbom Doddom pred vilo sredi zelenja in 'cvetja, je stala na balkonu mlada žena. Takoj je videl Bobby Dodd, da je krasotica in ko je videl še njene solze, njen obup, je bil tudi takoj prepričan, da ni soprogova sokrivka in da nima niti pojma, kaj se je ponoči zgodilo. In ker je bil Bobby Dodd res gentle-man, je začel res z največjo obzirnostjo:
»Mrs. Bell! Moj čas je zelo dragocen. Zato moram govoriti brez okolišev. Mr. Bell je osumljen, da je nocoj tvrdko Oliver Hegan v Chicagu okradel za dva milijona dolarjev ter ž njima pobegnil.«
Kakor od strele zadeta je strmela Po\\y v detektiva in zakričala:
»Ne, ne, nikdar, nikdar! — Kaj govorite?! Moj soprog ni tat! To je nemogoče!«
»Well!« je pritrdil Dodd sočutno. »Tudi jaz sem vaših misli. Vaš soprog ni tat . . . vsaj zaveden ne. Če je milijona ukradel, je storil to le v duševni zmedenosti ... v hipni blaznosti. V zadnjem času je bil zelo nervozen . . . večkrat nejevoljen . . . osoren Tako vsaj so mi pripovedovali v banki. Ali mi morete pritrditi?«
štev. 39
TEDENSKE  SLIKE .
Stran 455
K 11. laški ofenzivi: Glavni trg v Tolminu; na levi hiša Cazafurova, na desni Kranjčeva
gostilna z mesnico.
•1
K 11. laški ofenzivi: Pogled na slovensko vas Avče, za katero je bil hud boj.
»Da, res, nervozen je bil . . . toliko dela in skrbi je imel z banko . . ,« je pritrdila Polly, a solze so ji neprestano lile iz velikih modrih oči. »Toda z mano je bil vedno ljubezniv . . . nepopisno dober . . . o, moj Jack ni tat!«
Dodd je prikimal in se naslajal nad lepoto mlade gospe.
»Mr. Hegan mi je naročil, da imam va-*šega gospoda soproga ujeti in denar rešiti.«
»Strašno!« je zaječala in se zgrudila na blazine na divanu.
»Ne, nič ni strašnega pri tem!« je tolažil Dodd ter se sldonil nad jokajočo ženo. »Ne mislite, da ga dam zapreti in kaznovati! Samo domov ga vam privedem in oddam denar zopet Heganbvi blagajni . . . Milostiva, veste, kaj vam predlagam? Pomagajte mi, da ga zdobra pregovoriva, naj denar vrne! Ko se to zgodi, ga pošljeva za par tednov v kak sanatorij, kjer naj si pozdravi svoje živce. Potem se lahko zopet vrne k vam.«
Polly je le še ihtela in sedla. Doddovo prijazno, skoraj ljubeznivo nežno prigovarjanje jo je zelo pomirilo.
Začela je upati. Ali more biti drugače, nego misli ta mož? Jack Bell je pobegnil z denarjem prav gotovo v hipni zmedenosti.
Večkrat se je doma togotil na strička, da špekulira brez premisleka, da kupuje kakor brez glave bakrene papirje, da bi bilo najpametneje, če bi se mr. Hegan končno tudi oženil ter se odvadil igranja v klubu: samo za napredovanje, uspeh in dobiček stričkove firme se je trudil Jack, — in zdaj da bi firmo okradel ter jo uničil?! To je izključeno. In da bi pobegnil — izginil ter pustil njo, svojo ljubljeno ženo? Vsak dan ji je ponavljal med poljubi in objemi, da je nepopisno srečen, da jo ljubi bolj kot samega sebe ... Pa da bi bil lagal, hinavil, mislil na beg in tatvino ? Koliko je prestal v svojem življenju, koliko stradal in prenesel ponižanj, a kradel ni nikoli! In zdaj ko je živel srečneje, udobneje kot marsikak evropski milijonar, zdaj naj bi kradel in bežal kot tat? To je nemogoče! Zares, samo zmešalo se mu je, — in treba ga je rešiti.
»Kje pa je?« je vprašala in si pogladila zlate kodre s čela. »Peljite me k njemu!«
»Saj to je ravno: k njemu!« je pritrdil Dodd razveseljen, da sprejema njegov predlog.
»Najti ga morava. »Upam, da doženem vsaj tekom pol ure, katero smer je ubral za svoj beg, in potem jo udariva za njim. Odkritosrčno priznavam, da izvira moj predlog iz
špekulacije. Predvsem: vi ga dobro poznate, jaz pa čisto nič . .   «
»Tu je njegova slika!« je dejala in mu podala fotografijo. Zopet je ihte padla preko divana in si zakrila oči. »O, Jack, Jack, zakaj si to storil!«
»E, ne obupavajte, milostiva!« jo je pomirjal Dodd ter natančno motril fotografijo. »Zelo inteligenten obraz! Zelo pametne oči! In te obrvi ... ta usta... ta brada . . . presneto energičen človek mora biti. Brado si bo dal seveda obriti in menda si da tudi lase do golega ostrici. Kako naj ga potem spoznam? Vi, milostiva, pa ga menda spoznate tudi brez brade, brk in las?«
»Med tisoči ga spoznam takoj!« je izjavila in se dvignila.
Culo se je trkanje, in vstopil je poU-cijski uradnik v uniformi. Polly se je prestrašila iznova.
»Rumeni avto 1177 je bil pred dvema urama v Springfieldu, pred eno uro v St. Louisu,« je javil.
»In kam se pelje?« je vprašal Dodd hlastno.
»Prav zdajle se vozi v Louisville.« »Torej je vendarle na poti v Newyork !< se je čudil Dodd. »Opraviti imamo z naivnim začetnikom ali pa s popolnim blaznikom.«
Avto bo okoli 1. ure popoldne v Cin-cinnatiju,« je dejal policist. »Ali naj ga ondi ustavimo in prim.emo?«
»Ne, nikakor ne!« je vzkliknila Polly ogorčena. »Policija naj se nič ne vtika!«
Dodd je premišljal nekaj hipov ter nato dejal: »Jaz sam ga bom lovil in ustavil. Brzojavite v Cincinnati, naj zasledujejo rumeni avto in pazijo, kam pojde! Vse drugo opravim sam. Telefonirajte takoj tvrdki William Webster & Son po najhitrejši avto z dvema najbolj zanesljivima šoferjema!« In obrnil se je k Polly: »Kako dolgo potrebujete, da se opravite za potovanje?«
»Četrt ure,« je odgovorila in stekla v sosedno sobo.
Policijski uradnik je odhitel k telefonu naročat pri avtomobilski tovarni Webster & Son najhitrejši avto in dva šoferja, Bobby Dodd pa je medtem preiskal pisalno mizo. Našel ni nič važnega, ker Jack je opravljal vse,svoje pisarije v banki. Našel je le potni list Jackov s točnim popisom njegove zunanjosti.
»Tudi prav!« si je mislil, spravil potni
I___list in opustil nadalnje iskanje. Nato je stopal
zamišljeno po sobi semintja. Vsega je prevzela vroča želja, da čimprej dobi ukradena dva miljona, in sicer na način, ki bi kolikor možno malo žalil gospo Bellovo.
Mlada dama je napravila nanj globok vtisk. Pa ne samo iz sočutja do nje, tudi čut pravičnosti je branil Doddu, da bi .lavnal z Jackom Bellom kakor z navadnim zločincem Mož, ki ga ljubi tako dražestno, nedolžno bitje, ne more biti. vsakdanji defravdant; tak mož se je moral polastiti denarja resnično le v hipni zmedenosti. Razun tega je reševal Dodd kot privatni detektiv svoje težavne naloge najraje popolnoma sam, če le mogoče brez sodelovanja javnih ob-
stran 456
TEDENSKE  SLIKE
štev. 39
K II. laški ofenzivi: Nekdaj krasni, danes popolnoma uničeni gozd na hribu sv. Marka
pri Gorici.
Z azijskega bojišča: Velblodi, otovorjeni z vodo za nemško vojsko, počivajo ob
studencih v puščavi.
lasti. Saj se je potem tudi sam solnčil v žarkih svojih uspehov.
To je bil tudi vzrok, da je obrnil hrbet javni varnostni službi in je začel delovati na lastno odgovornost. Policija mu je služila samo kot poizvedovalni organ.
Slučaj Jacka Bella mu je bil jasen kot solnčni dan. Sedel je v rumeni avtomobil 1177, in ta avto sem videl na poti v Louisville.
Tedaj je vstopil drugi policijski uradnik
in je poročal o nadaljnih poizvedovanjih v Louisville:
>Bell je izstopil ob sedmih zjutraj pred hotelom Bristol. Rujavo brado ima.«
Dodd se je smehljal: »Tak mazač! Niti obriti se ne da! Nemogoče, da bi bil ta Jack Bell normalen!«
»Kako se je vedel?« je vprašal Dodd.
»Prav dobre volje je bil videti, in pil je šampanjca. Gostilničarja je vprašal za pot v Cincinnati,« je poročal uradnik.
»Naročil sem že, naj brzojavijo v Cincinnati,« je dejal Dodd mirno. »Opazujejo naj avto, a naj ga ne ustavljajo Opraviti imamo z umobolnim človekom. Denar je gotovo skril, zato ga ne smemo zgrabiti. Preveč bi se prestrašil in lahko bi se mu popolnoma zmešalo. Kje naj iščemo potem dva milijona ? Tudi ga lahko zadpne kap, kar bi bilo seveda še huje. Postopati treba z največjo previdnostjo.«
In tudi drugi policijski uradnik je odšel.
Dodd je stopil k stranskim vratcem in vljudno vprašal:
»Še niste gotovi?«
»Takoj — takoj!« je odmevalo.
»Uboga ženka!« je razmišljal Dodd ter se znova zazrl v Jackovo fotografijo. »Čeden mož, žal, da tako zelo neumen! Milijone krade, uhaja z rumenim avtom in si ne da niti brade obriti! Modem tat uniči tudi vse svoje fotografije, ta Bell pa pušča svojo sliko — policiji na razpolago! Ha, tiralnica bo lahko izvršljiva in opremljena celo s tatovo sliko.«
Tedaj je pred vilo zabučalo in ustavil se je pred vrati mal avto. Dodd je skočil k oknu, a avto je bil že prazen. Takoj nato pa je stopil v sobo — Oliver Hegan, šef.
(Dalje prih.)
Dr. Iv. Š-i:
Kako živimo v Pulju.
Podnaslov po vzorcu starih romanov in kinematografskih dram bi bil: „ali kako boste morda, če se bo vojska sama in ž njo tehnika letal nadalje tako lepo razvijala, živeli tudi še vi v Ljubljani, Celju in Mariboru itd." ... In prav zato bo to moje poročilce za marsikoga morebiti ne samo zanimivo, nego tudi poučljivo. Posebno ko
je kvečjemu tu znabiti videti, kakor da hočem strah delati. Nasprotno: pokazal bi rad po pravici in resnici, da je ona še vedno prava, ki pravi, da nobene juhe ni treba tako vroče pojesti, kakor je skuhana.
Takrat pač, ko sta se že v noči na 3. avgusta nebo in zemlja prvič spopadla v prestrašni borbi, takrat bi bil človek rekel, da od nas vseh z mestom vred niti za spomin več mnogo ne ostane: požari tu, tam,  spredaj,  zadaj,   polomi,  eksplozije,
prasketanje, kar si je vrag izmislil šumov in ropotov. No, že drugo jutro prvi pogled čez mesto, — stanujem na vrhu enega sedmerih holmcev in imam velik del Pulja s celo luko pod seboj, —: vse stoji kakor je stalo in^oko odtod zaman išče izprememb. Šele spodaj, na poti v urad, torej takorekoč v detajlu, ti priča tu okrušena, tam skoro do tal porušena hiša, tej je odbilo most — balkon in še malo lica zraven, oni sklatilo klobuk, tretji pretreslo možgane, četrti zrahljalo „koš" — ti kažejo globoke luknje, zvrtane v zemljo, čudovito zveriženi ruloji, s črepinjami posute ceste, da ni bilo vse skupaj le veličastno-strašen sen. Toda moj Bog, to je komaj v vsaki peti, šesti, deseti ulici — večinoma v onih s kakim neprijetnim sosedom," — predno bo Pulj „uničen", to je predno bo k tem približno petnajstim hišam sesutih še ostalih približno tritisoč zgradb, k tem štirim žrtvam ubitih še drugih vsaj sedemdeset tisoč ljudi, bo treba pač še dolgo semkaj „hoditi".
Da vidimo: prišli so drugi dan drugič, čez štiri dni tretjič,: 3. in 4. septembra še četrtič in petič, vsakrat po istem „natezalnem" sistemu: v presledkih po 10 do 15 minut, v treh, štirih od dveh do štirih ur, — no, moje oko z okna moje sobe „na splošno" še vedno ne vidi ničesar, čeprav se ji je pridružilo k prejšnjim žrtvam približno še enkrat toliko; hvala Bogu, da samo »nepremičnih".
Da, saj to je: včeraj se nas je pogovarjala večja družba, kako si je razlagati, da smo bili prvo in drugo noč vsi po vrsti „tako". O, ni nam bilo dovolj, da bi gledali z oken svojih prvih nadstropij to peklensko predstavo — ker je n. pr. drugo nadstropje pri meni zaprto, smo plezali kajpak v lino v podstrešju, odkoder se je tako »imenitno videlo". Bogme, tu roko, da tudi danes še ne poznam ne groze ne strahu; ko so me četrto noč spečega v podzemskem zatočišču, zbudili »dogovorjeni" alarm-streli, je bilo v resnici moje prvo čustvo zado-voljnost, da nisem prišel zastonj spat v to nekoliko mokrotno luknjo in še posebej, da zdaj ni treba šele „teči": mirno sem se oblačil, čul, kako se 1 udje zunaj na hodnikih zbirajo ter stopi potem ven, vršit svojo „visoko" službo »komandanta meščanske straže", to je: razdeliti ljudi enako-
štev. 39
TEDENSKE   SLIKE
Stran 457
________
Ruski možnar na kolesih : Pri zadnji ruski ofenzivi so uporabljali Rusi ta amerikanski fabrikat. Pri Krivem blizu Bfežan je ostala polovica možnarja.
Pri Krivem blizu Bfežan je ostal tudi ruski 6-20 m dolg top, demontiran z bojne ladje.
Kroglja ima premer 31 cm.
inerno po koridorjih, preskrbeti ženskam in starim ljudem sedišča itd. In ko se je potem »začelo" — od »alarma" do „nastopa" preide vselej dobrih deset minut, — so šle brezdvomno vsaj 90 odstotkov od nas šale in smehi prav res od srca. Tudi ko je za-šumela in treščila ena čisto blizu — edina, katere zamolkli vihar smo culi doli v to globino — je viknila samo ena ženska, ta pa že tako čudno, da ji je takoj sledil glasen smeh od vseh strani. In ko jo je potem štirileten kodrasti brbljač „pogruntar: »sara la testa de quache ammiral" („60 glava kakega admirala"), so bile pozabljene vse bombe tega sveta.
Toda — prosto po Aškercu: „Bil Martin svoje dni vojak vam, na straži stal, — toda: na okno kakega prvega nadstropja ali celo podstrešja bi me pa le nihče več ne spravil. In ker tudi drugi čutijo tako, od druge noči dalje ni poteklo niti kapljice človeške krvi, ako ni kak te pijače poln komar katere dobil . . . Najmanj, kar človek te čase v našem mestu stori, je, da zleze v klet svoje hiše, če je vsaj dvonadstropna in klet samo
obokana. Sicer pa »cvetejo" — zatočišča. Vršili so se pravi »nabori"; glede na to, da je šlo za nepremičnine", je moral to pot Mohamed k gori: vestna komisija je šla od hiše do hiše, ako ni bila že od rojstva očitno »nesposobna": preveč nizka, preveč stara itd. In ona, katera je bila „vzeta", je dobila „listek bel" v obliki manjšega rdečega trikota, ako je bila določena za pribežališče šele „po alarmu"; drugače je to, ako je v kletek prostora za stalna prenočišča, veliko rdečo piko s številom 200, 400, 1000 itd, napovedujočim, koliko pre-nočevalcev lahko ,,drži". In po teh prenočiščih vršimo službo člani že omenjene meščanske straže v uniformah": trak okrog roke v mestnih barvah s črko P, za predsednika, C za „komandanta", dve črni piki za „asistente" ... In „ko se zmrači", se začnejo zbirati v teh katakombah „stalni spalni gostje" —: stare brbljave ženske s simpatično „šjoro Marico" na čelu, mrki delavci, — izmučeni, slabo „rejeni", in zdaj š^e to!" — živahne „mule", vitki „giovinoti". Človek bi jim one noči, ko po pratiki ne bo ne lune ne „njih", iz srca rekel: „Ljudje božji ne mučite se tod in spite lepo doma 1" toda kdo bi prevzel — odgovornost, če bi se le kaj zgodilo?" Tako sedeš rajši med
nje in ž njimi pokramljaš. Tema pogovorov: bombe. Včasih celo »politika". Nazori cesto strašni, da te jezik zasrbi. Toda popraskaš si ga rajši z zobmi. In ob desetih, ko je čas počitka, jih položiš in voščiš lahko noč. Prvi večer me je »šjora Marica" očitujoče pogledala, češ — tako nas pusti 1 Potem pa sem postal slamica »potapljajočega se", češ: „Naš doktor gre spat domov — nocoj jih ne bol" . . . Toda, tiste »prelepe" noči, ko je lunica svetila, se je tudi »gospod komandant" odločil in je ob deseti uri stopil rajši v svojo kabino . . . Hm vse »udobnosti" : slamnjak na tleh, za mobilje stoliea, ogledalo, celo električna luč — samo po kopelji malo preveč diši . . . No, kako bi rekel: človek tako mirno zaspi, ko ve, da ima vsega skupaj kaka dva metra železnega betona med svojo glavo in »eventualno" bombo . . .
Potegni črto pod račun in seštej: o »nevarnosti" v pravem pomenu v takih razmerah, to je pri taki »organizaciji" itd. skoro ni govora in vse se reducira pravzaprav na to neudobnost, da kakih šestkrat na mesec spiš v „kabini" ali pa dvakrat,
stran 458
TEDENSKE SLIKE
štev. 38
Cerkvica blizu Piatre v severni romunski Moldaviji.
iz rumunske vasice: Vaška kapela. Poleg nagnjeno leseno .znamenje.
Iz romunske vasice: Značilna so lesena .znamenja."
trikrat »tečeš". Imam sicer na razpolago zatočišče veliko bližje — kar čez pot — in še boljše — 10 m železnega betona — toda služba je služba. In potem: tam doli v mojem „objektu" je več ljudi in zato — zabavnejše. Ko je zadnjič, po oni bombi, neki starec zahteval tišino, sem ga zavrnil: „Anzi! Čim več groženj in smeha, tem bolje!" Zakaj prelepo je .,definiral" mož, ki ga imam od vseh za najpogumnejšega: ,11 conto della bomba e la voce della Morte." (Glas bombe je glas smrti.) Še čuka in sove človek rajši sliši, čeprav ve, da nista »nevarna" ...
Od danes dalje, ko je zadnji krajec (pišem 8. sept.), bo večina ljudi spala spet doma, vse noter do konca tega meseca ... Upajo pa, da do takrat že „nastopi" dež. In še to se govori: Če pridejo takrat „oni" spet, bodo vse drugače sprejeti nego doslej; in morda jim preide veselje „hoditi", kakor jim je po „Citta d'Jesi" itd. . . .
O vračanju preskrbnine.
Med najbolj temna poglavja avstrijske uprave spada izvrševanje zakona o izplačevanju preskrbnine. Pričakovali bi, da se bodo ti zneski, ki so namenjeni svojcem branilcev domovine, izplačevati s posebno skrbnostjo pri vseh oblastih. To pa nikakor ni bilo, dokler je bil v veljavi zakon iz 1. 1912. Nasprotno! Politične oblasti so se protivile karnajbolj izplačevanju. Preskrb-nino so krajšale in odrekale, kjer je bilo le mogoče. Ali bo novi zakon kaj spremenil tukaj, nam pokaže bližnja bodočnost.
Toda tudi prebivalstvo ne pozna tako dobro zakona, da bi mogel vsak posameznik čuvati svoje pravice. Že odmera preskrbnine je napravila vrsto nezakonitosti. Vendar so se lahko izgovarjale oblasti na nejasnosti zakona in trdile, da je njih na-ziranje in razlaga prava. Velika nezakonitost pa se je vršila v enem vprašanju, ki je v zakonu prav jasno označeno. Večkrat se je preskrbnina dalje časa izplačevala, kakor bi se bila po mnenju oblasti morala. Prav mnogokrat je bil naznanjen razlog, zaradi
katerega je prenehala pravica do preskrbnine, mnogo pozneje nego je nastopil. Če so n. pr. koga odpustili iz vojske, je oblast plačevala podporo toliko časa, da je prejela obvestilo o vrnitvi. Enako se je godilo tudi, če je bil vojak oproščen. Nastalo je potem vedno vprašanje, ali so svojci dotičnega vojnika, ki se je vrnil, dolžni povrniti znesek, ki so ga prejeli od tistega časa, ko je nastala sprememba. V § 10. zakona iz leta 1912 pravi določba: „Preieti zneski preskrbnine se ne vračajo." Nikogar, ki je prejel preskrbnino, se torej ne more siliti, da bi jo vrnil. O tem jasnem besedilu zakona pač ni mogoč nikakršen dvom. Upravno sodišče, ki je že moralo večkrat razsojati o takih slučajih, stoji celo na stališču, da od-merne komisije tudi tedaj ne smejo zahtevati povrnitev preskrbnine, če je stranka doseglo preskrbnino na podlagi neresničnih napovedeb, torej če jo je pridobila z goljufijo. Po naziranju upravnega sodišča od-merna komisija tudi v tem res kričečem
štev. 39
TEDENSKE  SLIKE
Stran 459
lil Naročajte in širite 111 ¦ ¦!   „Tedenske Slike",   lil
Narobe svet! Ruske ženske kot vojaki s svojo poveljnico gospo Bočkorevsko (X) in generalom Polovcem. (XX) Moški polki pa so s fronte pobegnili!
Krasno rumunsko gledišče v Jassah, glavnem mestu severne rumunske Moldavije.
5» .*
Trg v Focsani, rumunskem mestu, ki so ga naše in nemške čete nedavno zavzele.
slučaju nima pravice zahtevati povrnitve. Država ima sicer pravico zahtevati od talcih škodljivcev povrnitev škode, toda le potom tožbe pri sodniji, ne pa od-merna komisija. Tako pravi odlok upravnega sodišča z dne 6. avgusta 1916, št. 6642, s katerim je bila razveljavljena od redba odmerne komisije v Tešinu kot nezakonita. Isto pravi razsodba upravnega sodišča z dne 14. oktobra 1916, št. 10.645 in z dne 25. oktobra 1916, št. 11.256. Ni torej prav nobenega dvoma, da se povrnitev preskrbnine ne sme zahtevati nikdar, pa naj se je izplačala pod kakršnimkoli naslovom. Teh določb tudi novi zakon ne spreminja Tudi novi zakon z dne 27. julija 1917, drž. zak. št. 313, ima v § 8 določbo: ..Prejeti zneski preskrbnine se ne vračajo." Če torej oblast zahteva povrnitev izplačanih zneskov, ali preti celo z zvršbo (rubež-nijo) zaradi takih zneskov, potem je to kričeča nezakonitost, ki naj jo vsakdo zavrne. Mi smo celo prepričani, da se utegnejo taka nezakonita povračila še zahtevati in da bi bila glede tega dopustna proti državi tožba pri državnem sodišču.
Tega stališča tudi ne spremeni dejstvo, če je bil vpoklicanec, namesto, da bi služil v vojski, komandiran v tovarno. Prav nasprotno. Tudi za tak slučaj komandiranja obstoja pravica do preskrbnine dalje, tudi takrat, če vpoklicanec prejema plačo, zakaj dokler je kdo komandiran, je še vojak. Po § 6. starega zakona o preskrbi gre preskrbnina za tisti čas, dokler je vpoklicanec zadržan po vojni službi, opravljati meščanski pridobitni posel. Pri komandiranih se torej lahko vprašujemo, če je li s koman-diranjem spričo prejemanja mezde, ogrožena preskrba svojcev. Ker so pa koman-diranci navadno slabeje plačevani, kakor drugi delavci in žive zunaj svoje rodovine, večinoma v drugem kraju, morajo tam preskrbeti sebe. je torej večinoma smatrati, da so svojci ogrožani v preskrbi. Pravica do preskrbnine se torej nadaljuje. Ne more se torej tudi v tem primeru zahtevati povračilo prispevka, marveč se mora še dalje plačevati. Na istem stališču je tudi novi zakon,
ki je pa glede nadaljnega prejemanja preskrbnine ob komandiranjih ugodneji, ker opravičuje svojce do nadaljnega prejemanja preskrbnine že ob zmanjšanju prejemkov vpoklicanca in ne šele ob ustavitvi dohodkov.
Svetovati je torej vsem osebam, ki so bile oškodovane zaradi napačnega razlaganja zakona, da se branijo proti nezakonitostim.
»Delavec".
Slovenska Matica.
Najhujši udarec za našo kulturo med vojsko je bil gotovo razpust »Slovenske Matice". Zdaj, ko ministrstvo razpusta ni potrdilo in je pričela »Slovenska Matica" spet redno poslovati, ni gotovo nikogar med nami, ki bi ne bil tega pravičnega dejstva od srca vesel. Vsak zaveden Slovenec pa naj da svoji radosti duška s tem, da stopi v krog Matičarjev. Matica ima trojno vrsto članov: Prvič častne, drugič letne in tretjič ustanovne dosmrtne. Častne si voli sama, letni si dobe 1 pravico s tem, da plačajo vsako leto 1 4 K članarine, ustanovniki izroče enkrat za vselej 100 K, ki jih morejo plačati tudi v obrokih in sicer največ , v petih po 20 K. Vsi člani prejemajo ; redne letne publikacije. Matica je vsled i razpusta mnogo trpela. Tri leta so iz-. ostala njena izdajanja, to je prilično I 18 knjig, posebno prizadeto pa je njeno premoženje. Zato je tem večja I kulturna potreba, da pristopi k Matici vsak, kdor količkaj more.
Pred koncem tekočega leta izidejo publikacije za 1914. leto. Knjižni dar bo vsled nastalih razmer manjši kakor prejšnja leta. Izideta namreč 2 knjigi pripovedne vsebine in sicer: E. Kristana »Pertinčarjevo pomlajenje" in Zofke Kvedrove „Njeno življenje". Obe deli sta že dotiskani. Naročniki zemljevida bi bili zaželjeni zemljevid že prejeli, da ne bi bilo svetovne vojske.
Opraviti bi bilo treba le še eno korekturo in zemljevid bi bil zagledal beli dan.
Ali izda Matica kaj za 1917. leto, ali prične z rednim izdajanjem šele leta 1918., vse to je še negotovo. Osigurati moramo za enkrat predvsem njeno denarno stanje. Zato pa je treba mnogo članarine. Naj torej vsak, ki še ni član »Slovenske Matice", pošlje
letnino ali — če mu je mogoče — usta-novnino! Naj se zaveda, da ne stori s tem ničesar drugega kakor svojo slovensko kulturno dolžnost. V vseh zadevah, ki se tičejo Matice, naj se obrne vsak naravnost na »Slovensko Matico" v Ljubljani.
Naj nam bodo v vzgled Čehi, ki pokažejo v največji narodni nesreči vselej največ dejanske ljubezni! Agitirajmo vsi za „Slovensko Matico", da se dvigne iz razvalin vojne še lepša, še bogatejša in potem še plodovitejša!
Hrvatje v Ameriki.
Hrvatje so se začeli seliti v Ameriko okoli leta  1825. in sicer Dalmatinci s polotoka Pelješca. Toda ti so bili mornarji po poklicu ter so se vrnili. Leta 1835. se je izselil stalno Hrvat Anton Bakulič z otoka Brača v Dalmaciji. Naselil oe je na zahodni obali zaliva San Francisca. ki je bil takrat še ribiška naselbina. V dobi 1860 do 1870 se je naselilo  v  kalifornijskih  zlatih  rudnikih mnogo dalmatinskih Primorcev, ki pa so se kmalu lotili poljedelstva in sadjarstva, ker zlata je bilo premalo. Hrvatje so bili torej prvi sadjerejci v Kaliforniji, ki so sadje gojili, sušili in ga pošiljali na trg. Hrvat Lentulič v Watsonwrillu v Kaliforniji je prideloval ogromno jabolk ter postal končno bogat trgovec. Danes je ondi okoli 50 velikih tvrdk v hrvaških rokah, ki se pečajo z izvozom jabolk in drugega sadja. V Kaliforniji in San Franciscu je danes mnogo Hrvatov trgovcev. Baje jih je okoli 100.000. V mestu San Jose imajo hrvaško društvo „Sokol" in izhaja hrvaški list. Tako je tudi v Ooklandu, LosAngelosu; mnogo Hrvatov — dela v železninarskih tovarnah. Od leta 1890. je začelo izseljevanje Hrvatov silno rasti ter se je odpeljalo v Ameriko iz Dalmacije preko 50.000, iz Bosne in Hercegovine 50.280, iz Hrvatske in Slavonije pa 247.212 Hrvatov. Nad polovica teh se je naselila v Zedinjenih državah, kjer je danes okoli 400.000 Hrvatov, bržčas pa že preko pol miljona. Največja hrvaška kolonija je v Pennsylvaniji, kjer je nad 150.000 Hrvatov tudi več trgovcev in poljedelcev. V državi Illinois je 85.000 Hrvatov, v državi New-
Stran 460
TEDENSKE SLIKE
štev. 39
Originalna rumunsica cericvica v Neamzu v severni Moldaviji.
Petrolejsici stolpi po požaru blizu Predeala. Naši tehnični   oddellci   popravljajo  železno ogrodje, da se more iznova začeti s črpanjem rumunskega petroleja.
Petrolejski stolpi v Ploesti uničeni, petrolej razlit in onesnažen.
yorški okoli 45000, manjše skupine po državah Montana, Missouri, Michigan, Minnesota itd. V Chicagu je okoli 45.000, še več baje v Pittsburgu in AUeganem. Povsod imajo narodne šole, narodna društva in svoje cerkve. Hrvatsko časopisje v Ameriki je lepo razvito; Hrvatje imajo dnevnike in tednike. Toda časopisi niso na višini današnjega časa, ker imajo malo sposobne urednike in časnikarje. Vobče pa so Hrvatje tudi v novi domovini narodno zavedni; seveda njihovi otroci in vnuki se amerikanizirajo, kakor pač vse tuje narodnosti.
„Slovan\ 6. in 7. številka .Slovana' prinaša poleg prav lepih literarnih prispevkov tudi dve dovršeni umetniški prilogi: Posnetek dveh kipov {Jakopič in F. pl. Weingraber) slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. „ Slovana" priporočamo prav toplo, da ga naroče vse knjižnice in vsi zavedni Slovenci. Celoletna naročnina znaša 12 K. Naroča se pri upravi ^Slovana'', Ljubljana.
Svetovna vojna.
Vojna napetost je še sedaj prav tako velika kakor je bila spomladi ob napove-danju velikih ofenziv, ki so dosegle tudi letos le malenkostne spremembe v vojnem položaju. Krvavi in ljuti boji so se vršili v poletnih mesecih. Med najbolj krvave pa spada italijanska ofenziva, ki je trajala nad tri tedne. Sedaj se vrše boji na soški fronti le v presledkih. Zadnje dni so zopet divjali najljutejši boji za goro sv. Gabrijela in banjško planoto. Enajsta ofenziva spada med najhujše boje. Nikakor pa menda še ni letos konec bojev na tem bojišču, zakaj italijanska poročila pripovedujejo, da se Ca-dorna še pripravlja za nove napade. Vsi dosedanji napadi pa niso mogli iztrgati gore sv. Gabrijela, ki je važen obramben mejnik ob banjški planoti.
Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Meseca avgusta je bilo na soški fronti nad tisoč poletov sovražnih letalcev in izvršilo se je 438 zračnih bojev, 33 sovražnih
letal je bilo premaganih in zbitih na tla, čete so sporočile- da je bilo strmoglavljenih sedem letal, tri letala je zbil odbijalni ogenj. Mi smo izgubili samo dva aparata, ki sta padla na tla, dva se pogrešata. Pet letal je bilo prisiljenih vsled poškodbe pristati na lastnem ozemlju. Infanterijski letalci so navduševali in jačili težko se borečo infante-rijo, poveljstva so bila podučena o bojnem položaju s poročili, ki so jih metali letalci, sovražnika so vznemirjali ponovno z bombami, ga razprševali in mu napravljali nered. Zlasti na hrib sv. Gabrije a jurišajoče italijanske mase so bile pogostoma cilj naših bomb. Za plačilo bombardiranja Trsta so poleteli naši letalci nad Benetke in dosegli tam najboljše uspehe.
Novi veliki boji za hrib Sv. Gabrijela. Italijanska javnost, ki je bila že vsa omamljena samih zmag in sijajnih uspehov po vojnem časopisju, ne more razumeti, kako da so se vse te zmaga in uspehi ustavili pred hribom Sv. Gabrijela.  Sv. Gora je italijanska, Sv. Gabrijela pa Italijani kar ne morejo zavojevati. Da bi potolažili ogorčeno javnost in jo uverili glede osvojitve Sv. Gabrijela, so pričeli sedaj na dolgo poročati, da itak  neko armadno vodstvo pripravlja novo veliko ofenzivo na hrib Sv. Gabrijela in da se ta ofenziva izvrši v kratkem času.
Na rusko rumunski fronti se vrše le manjši boji v Voliniji in Moldaviji, ki pa niso strategičnega pomena.
V Macedoniji tiplje Sarraii neprestano na vseh delih fronte. Do večjih akcij pa tam ne pride, ker to menda tudi za sedaj ni bil namen entente.
Na francoskem bojišču divjajo pretrgoma manjši in tudi prav hudi boji zlasti na Flandrsknm. Te dni je pričelo zopet bojevanje pri Ver-dunu ob Mozi.
Razne vesti.
o ruski revoluciji prihajajo na dan zanimive stvari. Pripravili so revolucijo liberalci in pridobili zanjo sorijaliste. Liberalni vodja, poznejši vojni minister Gučkov se je bil mudil dlje časa v Carigradu; kjer je mnogo občeval v mladoturških krogih. Uspeh svojih opazovanj je formuliral med zaupniki stranke z besedami: Prihodnjo revolucijo na Ruskem je treba napraviti po mlado turškem vzorcu;  treba je najprej
pridobiti oficirje, potem se ni več bati, da bi vojaštvo na carsko povelje streljalo na revolucijonarje. Po tem načrtu so potem delali Gučkov, Miljukov in drugi liberalci. Gučkov je bil na čelu organizacije, ki je dajala tovarnam naročila za vojno upravo. S temi milijonskimi naročili je dobila organizacija velikansko moč. Že srčnost, poštenost in zanesljivost, s katero so delali Gučkov, jim je pridobila veliko zaupanje med oficirji in le-te spravila v tabor liberalne stranke. Ta odbor je pa tudi oficirjem samim pomagal z dovoljevanjem posojil in jih s tem še bolj privezal na liberalno stranko. Njih sodelovanju se je tudi v prvi vrsti zahvaliti, da je revolucija imela tak uspeh. Na drugi strani so pa tudi socijalisti uvideli, da tudi gnili carski sistem ne more pasti, dokler ima na razpolaganje armado in začeli so med vojaštvom soci-jalistično agitacijo, ki se je dobro obnesla. To se jim je toliko bolje posrečilo, ker je v armadi na tisoče študentov avan-ziralo za oficirje in ti študenti so vsi revolucijonarnega mišljenja. S tem so bila odprta agitaciji vsa vrata in da se je posrečila nekrvava revolucija, je to v veliki meri tudi zasluga študentov-oficirjev.
Vodne moči v Švici. Vodnogospodarska zveza v Švici je cenila ob početku vojske po uradnih podatkih ondotne vodne moči na 2 in četrt milijona konjskih sil. V resnici je pa moč švicarskih vodS veliko večja; doseči utegne 8 milijonov konjskih sil. Izrabljena vodna moč je znašala 1. januarja 1914 že 848 000 konjskih sil. Toda izdelujejo se velikanske električne centrale ob raznih rekah. Sedanja uporaba elektrike za razsvetljavo, za električne železnice, stroje, za uporabo pri industriji in obrtu, v kuhinji, itd. ni nikjer tako razvita, kakor v Švici. Električna železnica, speljana v notrajščini gorskih velikanov, te v par urah privede do ledenih plasti, kjer se pa okrepčaš v električno razsvetljenem gorskem in skalnatem salonu ob dobri hrani, kuhani s pomočjo električnega toka. Taka železnica je izpeljana na višine Snežnika Jungfrau in na druge snežnike. Seveda voznina — v zlatu — plačana — ni majhna; zidali so to železnico angleški kapitalisti.
štev. 39
TEDENSKE  SLIKE
Stran 461
Cerkev v Piatri v severni rumunski Moldaviji s 4 stolpi.
Plavičar s svojim plavom na reki Bistrici, ki teče iz južne Bukovine na Rumunsko. Plavičar je Hucul.
Naš torpedni čoln odhaja na — lov.
Korupcijski procesi na Dunaju, ki
se zadnje čase kar vrste, so lep dokaz, kake gnile razmere so se razvile v državi pod gospodstvom nemških strank. Tako se vrši pred divizijskem sodiščem na Dunaju velik proces proti komisijonarju Juliju Briicku. Se ob času balkanske vojne, ko je bil avstrijski vojni minister slavni gospod Auffen-berg, je bil Julij Briick že politično — kup-čijski mešetar. Naše vojno ministrstvo je namreč tedaj prodalo Juliju Brucku puške in ta je potem te puške prodal Bolgariji. Seveda je sploh puške dobil v ta namen. Komisijonarja Briicka je vpeljala v vojno ministrstvo polkovnikova vdova Helena Cziffra, ki je začetkom vojne, hoteč mnogo zaslužiti, poskusila podkupiti soprogo vse intendance v vojnem ministrstvu, gospo Jarzebekovo. Gospa Cziffra je za ta poskus podkupljenja prišla pod c. kr. ključ. Zdaj je ta talentirani Julij Briick s celo vrsto somišljenikov obtožen velikih goljufij vsake vrste. Obžalujemo prav iskreno, da nam je vsled pomanjkanja prostora in papirja ne-
mogoče priobčiti obširnejši izvod iz poročil o tej obravnavi. Ljudje bi kar strmeli, ko bi spoznali, kake goljufije so se zgodile. Nič manjša ni senzacija, ki jo vzbuja proces proti vojaškemu oskrbniku Leinwe berju in tovarišem. Zopet goljufija nad goljufijo, ena drznejša in ne-sramnejša od druge. Človeku se kar lasje ježe, če ta poročila čita in pomisli, da je na eni strani na sto-tisoče ljudi dalo življenje in zdravje za domovino, da prenaša na milijone ljudi najhujša trpljenja in največje pomanjkanje, nekateri »izvoljenci" pa kradejo in goljufajo, da smrdi do neba.
Švedska ljudska penzija. Letno poročilo švedskega penzijskega urada poroča za leto 1916: V tem letu je bilo iznova penzijoniranih 109 878 oseb in je število zavarovanih naraslo na 3 430.000, Penzijski zavarovalni skladi so znašali okroglo 71 m lijonov kron. Za podpore in pen-zijske doklade se je izplačalo okroglo 15 milijonov kron; k tem stroškom je prispevala država 11 Vi milijonov kron, ostanek, okolo 3^/4 milijonov pa občine in deželni zbori. Namen urada je tudi boj proti invalidnosti. Imel je v enem letu 3000 slučajev, od katerih je oskrboval zdravljenje v 2000 primerih. Podpiral je tudi rodovine vpoklicanih, ki jih je zaradi varstva nevtralnosti vlada pozvala pod orožje.
Usmilite se vdov in sirot padlih junakov!
stran 462
TEDENSKE SLIKE
štev. 39
Naša straža na koroško-laškem bojišču.
„Tedenske Slike"
so najbolj  zanimiv in   poučen slovenski ilustriran tednik.   Priobčujejo  vsak teden obilo slik in poročila z raznih bojišč ter o vseh važnejših aktualnih dogodkih.
»Tedenske Slike"
stanejo celoletno   15 K,  polletno 7-50 K, četrtletno 3'80 K.   Posamezne številke se dobivajo po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 30 vinarjev.
Zahtevajte povsod „Tedenske Slike!"
Naročite si »Tedenske Slike!" Priporočajte jih svojim znancem in
- prijateljem! =rr
»Tedenske Slike" Ljubljana, Frančiškanska ul. lO/I.
V zalogi je še nekaj izvodov albuma
.LEPA NAŠA DOMOVINA'
I. zvezek: Kranjska v podobah vsebuje osem krasnih trobarvnih reprodukcij in sicer: Ljubljana. • Kamniške planine. - Bled. - VIntsar. - Bohinjsko jezero. - Belopeško jezero. - Postojna. - PredjamskI srad.
=0=0=
Album ima poieg siik tudi kratek opis dotičnega kraja v slovenskem, nemškem, češkem in laškem jeziku. 3e torej primerno darilo vojakom in drugim. — Cena s poštnino vred 2 K.
Naročite takoj, dokler je še kaj zaloge v upravništvu »TEDENSKE SLIKE" V Ljubljani.
Zavod za masiranje
Poljanska cesta 7 [negovanje obraza, prsi, las in rok.
Zaloga Schroder-Schenkejevilt preparatov.
Šampanjske zamaške, rabljene, ne strte, plačam 70 vinarjev kos. Rabljene zamaške steklenic 6 kron za kilo. Te vrste prevzamem po povzetju in ni treba poprej povprašati. Kupim nove zamaške po vzorcih za najvišje cene.
KASZIRER EMIL, Budapest, VII., Alpar-utcalO. poleg Garay-t6r.
Gosi
z Ogrskega, žive lepe, velike, za poskuš-njo 4 komade 110 K z embalažo vred franko kamorkoli razpošilja
Rozenkranz,
Kormend, Ogrsko.
Kislo vodo, vino ^= in sadjevec
razpošilja
A. OSET, pošta Guštanj, Koroško.
Kupim vse vrste zamaške, steklenice in sode.
3osip Jus
pleskarski in llkarski mojster
Ljubljana, Rimska c. 16.
se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem.
Solidna in točna postrežba.
Tiskovine vseh vrst
kakor:
Časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vabila, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne lično in ceno
tiskarna D. HRIBAR
V Ljubljani,
Dunajska cesta št. 9
štev. 39
TEDENSKE   SLIKE
Stran 463
Prima ^ISa za šivalne stroje in \(o-.^^= WlJ6 lesa, šivanke vseli vrst posamezne dele priporoča na drobno in debelo
I6N. VOK
specialna trgovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št. 7
Mazilo za lase
varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križa) v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulld 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednlti zrastejo najlepše lase. Steklenica po 4 In 5 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za gotovost se lamill. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago.
Priporoča se.
umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ
LJUBLJANA.
Vsaka gospa
naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem
negovanju prsi.
Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti!   -   Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg   (Ogrsko)   Schanzstrasse   2, Abt. 95. — Ne stane nič.
Suhe sobe,
črno in rdečo deteljo, kumno, janež repno, korenjevo, razna trava in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANČIČ, - Ljubljana, Wolfova ulica 12. -
IVAN DAX in SIN
Ljubljana. Dunajska cesta 17
priporoča svoio bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in :: strojev za pletenje (Strickmaschinen) ::
Brezplačen "S—^ Zahtevajte
cenik, ki ga
pouk v vezenju Tovarna v Lincu ustanovi j. 1867.
dobite brezplačno in poštnine prosto.
FramUflnl sredstvo z« pomlajenje riCllliyUUI las ki rdeče, sveUe in sive lase in brad« za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270.
,! rožnata voda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila:]
1.^
Rydyol
Jan Grolich,
drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, Moravske.--
NU   I
= Zamaške =
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih  zamaškov
JELAČIN & KO. LJUBLJANA
Sijajno bodočnost
imajo turške in nove srečke avstrijskega Rdečega križa vsled svoje vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka
zadene! Glavna dobitka znašata čez
BV   1,000.000 kron!
Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3 Ljubljana.
Slav.   občinstvu in  gosp.   trgovcem   priporočam
slamnate čevlje (solne)
in slamnate podplate za V čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe,  ki imajo opravilo v sobah,
prav dobro došla. Naj vsakdo poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
BLflZ JANČAR
pleskarski mojster
več let pri tvrdki BRATA EBEfJL, se pripo-ročann slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena in pohištvena dela.
Delavnica: Oražem, Breg št. 6.
Cunje, želod, kosti in divji Icostanj
kupuje po dnevnih cenah za c. in kr. vojaško oblast edino pooblaščena tvrdka
Viktorija Panholcer,
Pražakova ulica stev. 4, Ljubljana,
katera tudi želečim izda dovoljenje za pošiljatev.
i
giiiMiiiiiiMififiiiniiiiiiiNiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiinfin
Največja slovenska hranilnica:
Mestna hranilnica Ijubljanslca
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
^     je imela koncem leta 1916 vlog..................K 55,000.000—,
^      hipotečnih in občinskih posojil...................'• . 30,600.000—,
J     rezervnega zaklada.........................„   1,500.000-—.
^ Sprejema vloge vsak delavnik  M oj  večje in nestalne vloge
Wd in jih obrestuje najvišje po   "fr 10     pa po dogovoru.
^ Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5o/o, izven Kranjske pa proti 5V4°/o obrestim in proti najmanj 1% oziroma ^/lOjo odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo.
Zaloga pohištva
VIDO 5RAT0VŽ
Stari trs 5
UUBUANA
Kmetsica posojilnica  j \
r. z. z n. z.
Obrestuje hranilne vloge po
Hranilnih vlog triindvajset milijonov.  Popolnoma varno
4
4
Ljubljanske okolice
^      v LJubljani ^==
O   brez vsakršnega odbitka.
naložen denar.  Rezervni zaklad    MllljonSkron.
stran 464
TEDENSKE SLIKE
štev. 39
SANATORim • EMONA /J
r ¦POROD^sDSNICA.
flLtJUBLtJAlMA-KOMENSKEGA-ULICA-^ ?fc
/ SEy-ZDR^^w:PRirwijD'^FR.DERGANGj|
^^^^^^^
Obiskujte
v deželnem aledališču
Krasna darila!
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, l^ajti ona je
=   mojstrsko delo urarske umetnosti!   =
Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku^
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosiu.
:: Vse ure so natančna preizkušene ::
Lastna znamka .IKO* svetovnoznana.
Št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura..............K 1240
št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova...........K 18-60
št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16-20
št. 99865 Kovinasta verižica K   1-60
št. 99645 Uhani amerikanski double zlato.............K  3-40
št. 99022 Srebr. rožni venec K   9-50
Lastna protokolirana tovarna ur v SvlcI.
Svetovna razpošiljalnica
H. Suttner t Ljubljani št. 5
Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice.
LJUBLJHNSKH KREDITNA BHNKH V LJUBLJANI
»  Delniška glavnica 8.000.000 kron,   »s STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1.000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro-Ogersko: V« leta K 3 80, '/2 leta K 7-50, celo leto K 15-—; za Nemčijo: V* leta K 5—, '/a leta K 10—celo leto K 20—; za ostalo inozemstvo: celo leto ir. 24—. Za ameriko letno 5 dolarjev.
Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, I.nadstropje
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar.
Tiskarna Dragotin Hribar (Anton Pesek) y Ljubljani.