kmečka trgovina in upori FERDO GESTRIN Po srednjeveškem pojmovanju družbene de- litve dela je meščanom pripadala trgovina in obrt; zanju so si meščani in mesta v okviru mestnega gospodarstva izbojevali številne pravice. Plemstvo naj bi prodajalo le presež- ke proizvodov svojih zemljiških gospostev in kupovalo za svoje potrebe, posegalo skratka le v tisto dejavnost, ki plemiški časti ni bila nasprotna. Kmetje pa so praviloma smeli prodajati in kupčevati le s presežki svojih pridelkov in izdelki domače obrti na mestnih in trških trgih, na raznih sejmih in prošče- njih. Ze zgodaj v fevdalni dobi je podložnik posegal v zamenjavo in nato v trgovino, na široko — kot razred — pa se je vključil v blagovno-denarne odnose z uveljavitvijo de- narnih dajatev; s tem pa si je proces komer- cializacije zemljiškega gospostva z vsemi po- sledicami zanj na široko odprl vrata v okvi- re gospostva.' Za krize zemljiškega gospostva od konca 15. stoletja dalje in za velikih kmeč- kih uporov na Slovenskem, ko so se že moč- neje uveljavili elementi zgodnjega kapitaliz- ma in so se poglabljali ter utrjevali blagovno- denarni odnosi v celotni fevdalni družbi, so se kmetje še v večjem obsegu usmerjali v trgovino.^ Posegali so v trgovino mimo mest in trgov in na večje razdalje, začenjali s kup- čevanjem in prekupčevanjem tudi z blagom, ki je bilo dotlej predmet poklicne meščanske trgovine. S tem so se zaostrovala nasprotja med mestom in vasjo, ki so jih fevdalci še povečevali.^ Rešujoč se iz krize zemljiškega gospostva v veliki meri na podlagi blagov- no-denarnih odnosov — s čimer se začenja druga stopnja komercializacije zemljiškega gospostva — so namreč fevdalci sami v pove- čani meri posegli v kupčevanje in vanj zo- pet potiskali tudi svoje kmete. Hoteli so v čim večji meri obvladati presežke podložni- kov, zahtevali so od njih pravico poprejšnje- ga odkupa, jim nalagali dolžnost opravljanja trgovskih poslov za svoj račun, jim nalagali tlako za tovor j en je svojega blaga na razne, tudi zelo oddaljene trge in podobno. S tem so fevdalci na eni strani zavirali kmečko kup- čevanje, na drugi strani pa so ga posredno spet pospeševali. Brez dohodkov iz ne- kmetijskih dejavnosti kmet ob sorazmerno majhnih kmetijah namreč ne bi zmogel po- večanih fevdalnih in drugih bremen tega ča- sa. Zato so fevdalci v boju mest in meščanov proti kmečki trgovini in obrti stali na strani podložnikov, tudi proti deželnoknežji podpo- ri meščanskih prizadevanj v tem boju. Splet nasprotij okoli kmečke trgovine je postajal vedno večji in je vedno bolj odločujoče vpli- val na zaostritev razrednih bojev in na nji- hov vrhunec v tem času, na kmečke upore. Okvire, v katerih se je gibala kmečka trgo- vina, so postavljali tedaj uveljavljeni bla- govno-denami odnosi in proces komercializa- cije na zemljiškem gospostvu. Vanjo so pod- ložnika potiskale tudi sorazmerno majhne kmetije, fevdalni pritisk med krizo zemlji- škega gospostva in potrebe življenja nasploh, a olajšale so mu posege dejavnosti ugodne prometno geografske razmere slovenskega ozemlja. Materialne osnove za trgovino so jim v tem obdobju nekoliko večali napori za zboljšanje kmetijske proizvodnje in pa moč- no vključevanje v nekmetijsko proizvodno dejavnost. Kmetje so posegali kot dopolnilo svojemu gospodarstvu v domačo obrt in pro- met. Cela področja zlasti tam, kjer so bili slabši pogoji za kmetijstvo in pa v krajih bliže morja, so se ukvarjala z vsakovrstno obrtjo, katere proizvodi so šli na trg, pogo- sto celo na velike razdalje. Zal ne moremo go- voriti o obsegu in množini proizvodnje obrt- nih izdelkov na podeželju. Vendar važnost tega blaga v trgovskem prometu kmečke in tudi poklicne trgovine ni bila majhna. Doma- ča obrt je bila vsekakor važen dopolnilni vir dohodkov kmečkega obrata in pomemben del materialne osnove kmečke trgovine; kljub odporu mest je ta proizvodnja rasla. Enako vlogo je imelo vključevanje kmetov v tovorništvo in druge obMke prometa.* Ude- ležba v prometu je prinašala podložnikom vsekakor pomemben del dohodkov, ki so jih lahko deloma vložili v svoje trgovsko kupče- vanje. Možnost za kupčevanje pa je podlož- nikom dajalo tudi vključevcinje v dejavnosti. ki so bile tesno povezane z rudarstvom in fužinarstvom, predvsem za kritje potreb obeh panog (oglar j en je, drvarjenje). Lahko bi trdili, da je kmet zmogel velika fevdalna in državna bremena tega časa prav zaradi povečanega vključevanja v nekmetij- sko dejavnost, pri čemer je kmečka trgovina zavzemala posebno mesto. Že opisana vloga plemstva, ki je večalo svoje fevdalne zahteve, a hkrati podpiralo kmetovo poseganje v tr- govino in obrt, nam postane s tem povsem razumljiva. Čimbolj je namreč kmet dobival sredstva drugje, tem laže je plemstvo večalo svoje zahteve v okviru zemljiškega gospostva. Kmečka trgovina je v obravnavanem času zajela vse habsburške slovenske dežele, ven- dar njen delež ni bil v vseh deželah enak in prav tako tudi ne njena vloga.* Toda tudi s kmečko trgovino so se slovenske dežele v tem času že močneje gospodarsko povezovale, se- gala pa je daleč v hrvatske in ogrske pokra- jine, proti Italiji in habsburškim nemškim de- želam. Po svojih smereh se je kmečka trgo- vina v veliki meri prilagajala splošnim tr- govskim potem in tokovom na Slovenskem: poglavitna smer je bila vzhod-zahod, linija od hrvatskih in ogrskih dežel proti morju in Italiji. Seveda se je kmečka trgovina razvi- jala tudi samo proti avstrijskim nemškim de- želam in nazaj ter v hrvatske in ogrske de- žele in nazaj. Prav tako je imela v osnovi enako strukturo kakor poklicna, namreč da je v eno smer pošiljala blago ene vrste, v drugo smer pa drugo.^ S kmečko trgovino so se ukvarjali vsi sloji podložniškega razreda. Vanjo so posegali imetniki celih in manjših podložnih kmetij pa tudi kaj zarji in oseben j ki ter vaški obrt- niki, čeprav je bila njihova udeležba lahko zelo različna. Bili so posamezniki na pode- želju ne glede na socialno pripadnost in go- spodarski položaj, ki so se s kmečko trgovino ukvarjali precej redno, drugi pa so se od- pravljali na pot le občasno, nekajkrat na leto.' Vsekakor je moral podložnik — če ne drugje, na najbližjem mestnem trgu — pro- dati toliko blaga, svojega ali tujega izvora, da je dobil potrebna sredstva za plačilo fev- dalnih in drugih obveznosti v denarju. Po podatkih, ki z njimi razpolagamo, so številni kmečki kupčevalci na svojih trgovskih poteh segli ne samo prek meja svoje dežele, marveč tudi do meja slovenskih dežel in tudi prek njih. Niso bili redki, ki so v svoja trgovska pota zajeli vse slovensko ozemlje od morja do meja slovenske Koroške in Štajerske. Pod- ložniki so s svojo trgovino posegli na beneško ozemlje v Istri, kamor so jih pritegovala zla- sti mesta z bogato proizvodnjo soli pa tudi bližnja rodovitna Furlanija.* Iz notranjosti slovenskih dežel se je kmečka trgovina us- merjala tudi v mesta kvarnerskega primerja, na Reki je imela vsekakor precej velik, če- prav še ne ugotovljen delež. Podrobneje ji moremo slediti šele od srede 16. stoletja in je zajela precejšen del slovenskega ozemlja." Povezava slovenskih dežel s hrvatskimi (in deloma tudi ogrskimi) v okviru kmečke trgo- vine je bila sploh zelo pomembna.'" Sele, če upoštevamo to povezanost slovenskih dežel v okvirih kmečke trgovine, moremo v celoti dojeti uspehe upornih kmetov v povezovanju v kmečko zvezo in v boju proti fevdalcem, ki sta zajela vsaj v največjih puntih velike dele slovenskega (in hrvatskega) podeželske- ga prebivalstva. Podložniki niso kupčevali, kakor že rečeno, samo s svojimi pridelki in izdelki, marveč so tudi prekupčevali in posegali v trgovino 7. blagom poklicne, meščanske trgovine v tem večji meri, čimbolj se pomikamo proti koncu 16. stoletja. Tudi niso trgovali samo z blagom manjše vrednosti, kakor npr. z žitom, s soljo in podobno, za katerega poklicni trgovci niso imeli tolikšnega interesa zaradi transportnih stroškov,'' kmetom pa je kljub temu prina- šalo dobiček, ker so ga tovorih sami, marveč tudi z dragim blagom. Zato je seznam blaga, s katerim so podložniki v tem času kupčevali, kar pester in od konca 15. stoletja vedno ob- sežnejši.'^ Sem je šteti žito, domače in tuje, hrvatsko in ogrsko, živino (voli, krave, biki, konji, svinje, koštruni, kozliči, ovce), dalje doma predelana živila, kakor npr. sir, maslo, loj, suho svinjsko meso (bohi), dalje med, vosek, izdelki domače obrti, zlasti raznovrst- no platno, domače sukno, peče, lan in laneno prejo, volno, usnje, kože in kožuhovino, čev- lje, špajko in vsakovrstne lončene in lesne izdelke, suho robo, dalje tudi železo in želez- ne izdelke (žeblji, podkve itd.). Trgovina z žitom je bila ponajveč v rokah kmetov in podeželskih prekupčevalcev, ki so žito tovo- rih zlasti v primorska mesta in sosednje laš- ke dežele v zameno za sol, vino in olje. S soljo so trgovali po deželah skoraj izključno podložniki.'' Tudi velike količine glav živine so kmetje in vaški prekupčevalci zgnali vsako leto proti zahodu. Prav v tej trgovini se je močno uveljavilo tihotapstvo proti laškim de- želam. Nič manj ni bila v rokah kmetov trgo- vina z vinom. Na Kranjskem je bila kmetom od konca 15. stoletja dovoljena prodaja kis- lega vina tudi daleč na sever v nemške de- žele, a iz laških dežel so na Kranjsko smeli tovoriti boljša, sladka vina. Kmečki kupče- valci so obvladali deloma tudi trgovino s po- sameznimi vrstami krzna, zlasti s polšjim krznom.'* Iz beneških krajev so kmetje v notranjost tovorih zlasti sol, ki so jo posredovali na se- ver do meja razširjenosti kamene soli in hr- vatskih krajev, dalje vina, zlasti sladka vina in posebej malvazijo, olje, beneško kramo in 2 drugo blago. To blago so zamenjavali spet za drugo ali pa prodajali in kupovali za iz- kupiček blago, ki so ga nato posredovali pri- morskim ali laškim krajem. O obsegu kmečke trgovine moiremo za zdaj samo približno govoriti. Toda že danes smo po našem globokem prepričanju zelo blizu resnice, če trdimo, da je bila kmečka trgovina po množini blaga vsaj tako velika, če ni bila celo precej večja, kakor poklicna, meščanska trgovina. Vsekakor je bila kmečka trgovina po številu tovorov v prometu s primorskimi me- sti na prvem mestu. Naj to oceno z nekateri- mi podatki podkrepimo. Samo soli so mogli kmečki kupčevalci v posameznih letih pri- peljati iz primorskih mest v slovensko in de- loma še širše zaledje do 90.000 tovorov.'ä Kje pa je bilo še drugo blago, zlasti vino in olje, ki so ga od tam pripeljali? Pozneje, proti koncu obravnavanega obdobja, pa se je tej soli priključila še sol, uvožena iz južne Ita- lije s posredovanjem poklicne trgovine v kvarnerska pristanišča.'^ V nasprotni smeri pa je šlo s kmečko trgovino prav toliko to- vorov drugega blaga. Veliko je bilo dalje šte- vilo glav živine, domačega in tujega izvora, ki je šla s posredovanjem podložnikov zlasti proti laškim deželam. Leta 1536 so kranjski deželni stanovi izrecno poudarjali, da se ži- vina iz dežele na veliko prodaja v laške po- krajine in da zaradi tega primanjkuje mesa doma in so zato prosili, naj deželni knez izvoz živine prepove." Podatki govore, da so po- samezni kmetje prodali na leto cela krdela živine in po 500—1000 tovorov blaga.'« Na podeželju, zlasti v smeri proti morju po uve- ljavitve prisilne tržaške poti od konca 15. stoletja, so vedno znova nastajali novi sejmi, na katere se je vezala kmečka trgovina^ Zna- ni so primeri sejmov, kakor npr. sejem na Bločicah v začetku 17. stoletja, ki so imeli lahko tudi do 10.000 tovorov prometa letno." Vzemimo za ilustracijo obsega kmečke trgo- vine samo še eno domnevo. Ce bi vsak v kmečko zvezo in upor leta 1515 zajeti pod- ložnik vnovčil na leto samo štiri tovore svo- jega ali tujega blaga, kar nikakor ni preti- rano— zlasti ne glede na višino denarnih dajatev in drugih obvezsnosti v denarju — do- bimo po predvidevanjih nad 300.000 tovorov letnega prometa v okvirih kmečke trgovine. Kmečka trgovina je seveda nihala iz leta v leto in so na nihanje nedvomno vplivali isti in podobni vzroki, kakor na nihanje po- klicne, meščanske trgovine. Vendar se zdi, da razen v precej redkih primerih glede ni- hanja kmečke trgovine v primerjavi s po- klicno ne gre pretiravati. Kmet si je namreč laže in hitreje pomagal prek posameznih te- žav, ki so nastopile proti njegovi trgovini. Pač pa je kmečka trgovina močno nihala po letnih dobah, pač v skladu z vezanostjo pod- ložnikov na poljska opravila. Toda važna je pri tem predvsem ugotovitev, da je kmečka trgovina tekla nepretrgoma celo leto, čeprav seveda z različno močjo.-" Prav tako pa lahko rečemo, da je kmečka trgovina v tem obdob- ju kljub nihanjem rasla po obsegu ne glede na to, da je podložnik zaradi fevdalnega pri- tiska izgubljal del presežkov svojih pridel- kov.2' Z rastjo kmečke trgovine je rasla posto- poma proti koncu stoletja tudi gospodarska moč dela, morda niti ne tako majhnega dela, kmečkega prebivalstva. Ta del pa je imel v kmečkih uporih tega časa že pomembnejšo vlogo. To se je videlo na zboru kmetov v Konjicah leta 1515; iz vrst tega dela podlož- nikov so leta 1573 deloma izhajali tudi upor- niški voditelji in vodje.^^ Hkrati s to rastjo pa se je večala v vsem tem obdobju tudi občutljivost podložnikov za vprašanja kmeč- ke trgovine in vsega, kar je bilo z njo v zvezi. Od upora do upora se to tudi vse bolj jasno kaže. Kmečka trgovina se je morala tako kot po- klicna podrejati veljavnemu prometnemu in mitninskemu režimu. Oba pa so prav od za- četka obravnavanega obdobja dalje z novimi deželnoknežjimi redi in tarifami podrobneje urejali. Podložnike so v njihovem kupčeva- nju prizadeli zlasti ukrepi o prisilni cesti in drugi odloki v korist Trsta ter uvajanje no- vih in višjih prometnih pristojbin.^s Kmetje so morali tovoriti ali voziti po obveznih in tedaj veljavnih poteh in ob njih ležečim mit- nicam plačevati dolžne mitnine ter se pod- rejati tudi sistemu bolet. Svoje blago so bili tako kakor meščanski trgovci dolžni ob pri- hodu na mitninsko postajo prijaviti in od njega plačati pristojbino.^* Prav zaradi viso- kih in od začetka 16. stoletja naraščajočih prometnih pristojbin pa tudi zaradi vedno večjega pomena, ki ga je imela kmečka trgo- vina kot vir dohodkov, so se podložniki v vedno večjem dbsegu zatekali v tihotapstvo, to je v promet trgovskega blaga po skrivnih poteh in mimo obveznih poti ter mitnic. Ti- hotapstva oblasti niso mogle uničiti, čeprav so se trudile z najrazličnejšimi sredstvi in ukrepi. Niso pomagale ne številne nove mit- nice, ne sistem bolet, ne novi načini pobira- nja mitnin, ne strožje nadzorstvo in tudi ne nagrade tistim, ki so tihotapce zajeli ali pri- javili, ne posebni mitninski oboroženi hlapci, ki so jih začeli v tem stoletju postavljati na večjih mitninskih postajah za varstvo in boj proti tihotapstvu. Prav tako niso pomagali številni deželnoknežji ukazi vicedomu in zem- ljiškim gospodom, naj preprečijo komori ško- dljivo tihotapsko dejavnost, h kateri so se zatekali predvsem podložniki. To obliko kup- čevanja podložnih kmetov je treba poudariti še tembolj, ker se je v tihotapstvo zatekajoči kmet izpostavljal nevarnosti, da izgubi to- vorjeno blago in plača visoke kazni. Z uva- janjem institucije mitninskih hlapcev pa se je kmet izpostavljal tudi spopadom z njimi. Pri tem je seveda tekla kri in na kraju spo- padov so ostali tudi mrtvi.^* Kmečka trgovina in z njo tako ali drugače povezana nekmetijska dejavnost podložnikov je bila zelo pomembna v okviru splošnih go- spodarsko-družbenih dogajanj tega časa na Slovenskem in tudi posebej za kmeta same- ga. Prinašala je kmetu ne ravno majhne vire dohodkov in je pozitivno vplivala na celotno trgovsko zamenjavo v slovenskih deželah, s tem pa večala njihovo gospodarsko moč. To upravičeno trdimo ne glede na to, da je bila kmečka trgovina — tudi po pojmovanju časa, kakor smo videli — konkurenca poklicni, mestni trgovini, da je kmečka trgovina v ne- kem smislu poklicno trgovino zmanjševala in torej s tem negativno vplivala na rast in razvoj meščanskega trgovskega kapitala. Kmečka trgovina je bila dalje verjetno eden izmed dejavnikov, ki so tedaj vplivali na go- spodarsko (in etnično) povezovanje sloven- skega ozemlja, s čimer je mogoče povezovati tudi ozemeljsko razširjenost vsaj posameznih kmečkih uporov na Slovenskem v tem ob- dobju. Sprožala je dalje ta trgovina v sklopu blagovno-denamih odnosov vedno večja na- sprotja med mestom in vasjo, rušila je do tedaj veljavno družbeno delitev dela in tako po svoje spodkopavala temelje obstoječega družbenega reda, vplivala je na odnose znot- raj zemljiškega gospostva in zaostrovala že tako naraščajoča družbena nasprotja. Na eni strani se kaže to v splošnih objektivnih premikih in nasprotjih, ki jih je sprožala kmečka trgovina v gospodarstvu in družbi, na drugi strani pa se to javlja v zahtevah, dejanjih in izjavah upornih kmetov in nji- hovih voditeljev v tem obdobju.^' Prav tako je kmečka trgovina v povezavi s celotnim gospodarskim razvojem načenjala zemljiško- gospostvene okvire in prispevala k procesu družbenega osvobajanja podložnikov. V skraj- nih posledicah je v povezavi z drugimi vzro- ki znotraj teh okvirov ali zunaj njih sprožala kmečka trgovina tudi kmečke upore, in sicer tembolj, čimbolj gremo proti koncu 16. sto- letja. Kmečka trgovina in z njo povezana na- sprotja so bila torej važen vzrok za nasta- janje kmečkih uporov. Zahteve podložnikov, izvirajoče s tega področja njihovega življe- nja, so postajale sestavni del uporniškega programa. V uporu leta 1573, v katerem je program upornikov dosegel višek, je bil po- leg boja za osvoboditev izpod zemljiškega go- spostva in boja za posebno cesarsko namest- ništvo kot cilj upora postavljena tudi svoboda kmečkega trgovanja. OPOMBE 1. Prim. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. I. Agrar- no gospodarstvo, Ljubljana 1971, in tam nave- deno literaturo. — 2. B. Grafenauer, Boj za sta- ro pravdo, Ljubljana 1944. Isti, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962. F. Gestrin, Trgo- vina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Ljubljana 1965. Isti, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja, Ljubljana 1972. S. Vilfan, K zgodovini kmečkega kupčeva- nja s soljo (Gospodarsiko-pravne podlage povesti o Martinu Krpanu), Kronika 10 (1962), str. 129 si. in 11 (1963), str. 1. si. B. Grafenauer, Po- glavitne poteze slovenskega zgodovinskega razvo- ja in položaja, Kronika 19 (1971), str. 129 si. — 3. Prim. F. Gestrin, Gospodarstvo in družba na Slovenskem, ZC 16 (1962), str. 5 si. Isti, Gospo- darske osnove razrednih bojev na Slovenskem konec 15. in v 16. stoletju, JlC 1962, str. 33 si. — 4. J. Zontar. Nastanek, gospodarska in druž- bena problematika policijskih redov... zC 10/11 (1956/7), str. 65 si. — 5. Prim. B. Grafenauer, Poglavitne poteze o. c, str. 133. — 6. F. Gestrin Mitninske knjige, o. c, str. 49 si. — 7. Prim. o tem mitninske knjige, glej J. Zontar, Drobec registra ljubljanskega nakladniškega urada leta 1.^44, Kronika 16 (1968), str. 32 si. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c, str. 101 si., 273 si. — 8. F. Gestrin, o. c, str. 59. — 9. Prav tam, str. 232, 243, 246. — 10. R. Bičanič, Začeci kapitalističkih odnosa u hrvatsko-slovenskoj seljačkoj buni go- dine 1573. v MHK br. 6, Zagreb 1952, str. 5 si. V. Valenčič. Ljubljanska trgovina v 16. in 17. stoletju. Razprave zv. 2. Ljubljana 1971, str. 102 si. O. Pickl. Die Auswirkungen der Türken Krie- ge auf den Handel zwischen Ungarn und Italien im 16. Jahrhundert, v Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Socialgeschichte, Bd. 1, str. 71 sl. — 11. Prim. S. Vilfan, Sol, o. c, str. 135. — 12. Prim. določbe o kmečki trgovini, policijske rede in prepovedi kmečke trgovine, dalje mit- ninske tarife in mitninske knjige. Glej J. Zon- tar, Nastanek, o. c. Isti, Drobec, o. c. F. Gestrin, Trgovina, o. c. in Mitninske knjige, o. c. — 13. S. VUfan, Sol, o. c, str. 133 sl. — 14. J. Zontar, Villach und der Südosten. 900 Jahre Villach, 1960, Str. 517. — 15. Prim. F. Gestrin, Trgovina, o. c, Str. 148 sl. — 16. Prim. Mitninske knjige, o. c, Str. 288, 310, 337. — 17. AS, Stan. a. F 207, t 416 — 1536 nov. 15. — 18. J. Zontar, Nastanek, o. c, str. 39, 65, 99, - AS, Stan. a. F 293,'a 16(16 jan. 1 — 20. Prim. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c, str. 60. — 21. Prim. J. Zotnar, Nastanek, o. c, str. 47, 65, 76, 83 sl., 92 sl. V. Valennčič, Trgovina, o. C. str. 133. — 22. Prim. R. Bičannič, Začeci, o. c, str. 12 sl. — 23. F. Gestrin, Trgovina, o. c, str. 94 sl. — 24. F. Gestrin, Mitninske knjige, o. c. str. 36. — 25. Prim. F. Gestrin, Se o tradiciji Mar- tina Krpana, JiS 5 (1959/60), str. 191 sl. S. Vil- fan, Sol. o. c. — 26. Glej literaturo o kmečkih uporih.