List 37. rri v • lecaj XLIY i Gospodarske stvari. malo Dokipeli mošt pa še ni vino. On nima še vseh vado kleti dijo sod. zakajevanji vina z žveplom. Spisal R. Dolenc. nekaterih krajih imajo pridelovalci vina senem tistih prijetnih lastnosti, katere se pri popolnoma do "T. posebno več let starem vinu tako cenijo kajti on nima še tiste preprijetne vonjave, tiste slasti kakor popolnoma dovršeno. i posebno staro vino. da v kletarstvu na žveplo ž njim, rabijo kar Rab i j to je pri obravnavi vina v ga na ta način, da zaka se da močno pri pretakanji pr v katerega mislijo vino presneti ali pretočiti zadobi vso potrebno je neobhodno da se prepusti mlado vino, noma nemotenemu kemičnemu razvitku V sodu Da mogočo plemenitost v vonjavi in okusu da se prepusti dokipeli mošt dalnjemu počitku popol zakadijo še celo posodo kupčevo napolnijo T ud i nočem povedati v i č n o s t vv*t vvvuiti J del preclno jo z vinom Slovenskem se nahajajo taki kraji, ker si nočem brez potrebe 7 za aštva na glavo nakopavati v n i preja glede deva. m ni kemičnega p oči t k kai .—.--------Jtvai u to spnčuje, ker se nam vino od dne nam vonjave, okusa in slasti Da spremenjeno razo- 9 da se mlado vino v dalj potrebno je še celo, da se dokipeli mošt do dobrega poznatem kemičnem plemenitem, dasi tudi ne Vprašanje nastane sledeče z žveplom opravičeno, pošteno pira ali je zakajevanje vina zrakom m to s Ako dotičnika, katei upotrebuje, tako vprašamo. odgovoril nam bode, sme se potrebno delo ali ne? vina kar je se moi razvitku v sodu pod-pravočasno zopetno spravo v dotiko s spojeno z enakočasnim odstranjenjem vse°-a eplo za zakajevanje to pa se ve da' javno, razvitku iz sebe na sod vrglo mlado S kratka, podpirati vino v daljšem plemenitem kemičnem Bog eči b to se ne i vsak eme o s pravočasnim in pravil vede vsa njih okolica tudi širši svet me delati! In vendar ve nem p resnem a nje m. Ako se pa dokipeli mošt koj da najo, da vino neusmiljeno z žveplom n j i h To da dotičniki tako odgovarjajo tako sami akajajo. pr rav- plom zakadi prvem pretakanji iz kipelne kadi v sod uže zve tudi to se godi! če se potem vino avnanje kajt to potrebno djanje tajiti??? učene kletarske strokovnjake čemu ono opravičeno obsoja pn^ vsakem presnemanji neusmiljeno z žveplom potem uniči žvepleni dim ravno vse tisto kadi Ako pa vprašamo umne pošteno m bi se imelo s presnemanjem doseči tek za- — kar uniči se plemeniti tarsko znanje in > to je. može, katerih kle- Zvepleni dim sam vina, m vsi njegovi mogoči zaželeni nasledki ne na slabo in neum nanje je na vedo, na študije in namreč, kakor žvepl sokislina navado oprto, se sme svoje kemične vino z žveplom zakajati, odgovorili nam bodo tudi oni odločno: ne! dokler je vino z d doki ni zbolelo, dokler ga ni treba zatajevat Pravi kletarski strokovnjak nam bode svojo trditev tudi pojasnil, opravičil; pa svoj ek vsemu ugodnemu razvitku vina vsled lastnosti nasproten, razrušljiv. Še neugodnejši postane pa zvepleni dim ugodnemu, zaželjenemu, plemenitemu azvitku vina, kedar se v vinu samem v žvepleno e ali žve- kislino spremeni, to je v hudič edal, da dokazal on žveplom zakajevati, in to tako akaj da se ne sme zdi bode po p 1 e n o v i t r i o 1 s o m kaj Od tod pride da - —. piuu, .A«, nimajo vina resnično nobene plemenitosti hati zdj ako Ako se pusti sok vino z ne v okusu ne v vonjavi in da so kakoi pusti mošt kipeti (vreti. šumeti, ku premmja se v njem navzoči sladkor vsled ega značaj Ona so sicer močna ali plemenitosti, ljubosti pa nimajo čisto nobene koliko da zamoi se rece, su tudi lepo čista v sebi prečudnega fizijologičnega vpliva mikroskopično majhne, tudi hudič pa v strasansko velikem številu v miljardah v moštu olje pa pijača, v kateri se nahaja zdravju hasljiva ali samem astajajoce rastlinice gl m oglenčevo kislino (pilz) v alkohol biti, to presodi lahko vsak količkaj misleči človek odnosna moštu, kislina to je vinu in ga Alkohol ostane v dokipelem stikrat tožiti vsakega v Po teh in teh vinih boli . _ stori upijanljivega, oglenčeva zpuhti pa večinoma, in v vinu je ostane prav Da ada glava, se sliši do more po pre o bil vži tku močnega glava boleti, moi osobito pa alkohola jako bogatega vsakemu, o kemij - * ' w2 r z«—- vsako sredo do celi v tiskarnici jemare za celo leto 4 za pol leta 2 so iT., za eetrt leta i>» ia eeio leto 4 troid septembra 1886 j zHKajevanji vina z z žveplom. — I kanskih trt. — Gospodarske izkušnje. niča. — Zemlje- in narodopisni obrazi Ptavnanje z gnojem ameri a plemenske in obrtna ovicar pojem imajočemu človeku jasno biti: da mor pa po voljen naj bode denar na posodo dati vinu, katero ima tudi hudičevo olje v sebi, tudi po ki posojilo porabijo zato gospodarjem prav zmernem povžitku uže glava boleti; tozapopašti ali "pa kmetovanje v dobrem in p r a vem t ek u ob K more pa tudi tisti človek, kateri o kemiji čisto golo nikakega pojma nima, kateri pa vendar hudičevo olje pozna (Dalj prih.) Kmetijske zadruge. Pri tacih gospodarjih ni se bati zgube. Združenje gospodarjev pripomore k skupni in vsled tega boljši prodaji njih pridelkov in izdelkov, posebno mleka. Iz malega nastane veliko in ravno iz tacih malih gospodarskih zadrug Kmetovanje postalo je pri nas tako težavno, da ako kmetovalcu donašajo obilo koristi astejo s časom podjetj N a j je pridnemu gospodarju le tedaj mogoče izhajati članka naš nasvet dobro premislijo in naj ki bralci tesra > drugi, ki čuti ne eden ali boj zamore porabiti ona sredstva, katera kme tijstvu kaj dobička prinašajo. Veliko je pa teh sred stev tacih, da jih naš priprosti manjši kmetovalec ne kaj enakega pričeti v sebi sposoonosc, kaj tacega vpeljati, se raznih zaprek. Tu ni treba biti ponižen ter se zanašati na druzega češ v^o, da je drugega, re< Vsak bode dobil sposobne može reč more rabiti, ker mu v to primanjkuje navadno denarja Kmetijski stroji stanejo veliko se ako jih zamoremo zadostno rabiti, kar pa manjši po sestnik za svojih par mernikov posetve ne more sto tedaj izplačajo, v začetku na kateri mu bodo šli na roko, in akoravno bodo zadeli zapreke, pokazali bodo s svojo ne- od vseh riti Mleko da se stno in po visoki ceni spečati, ne izboljšajo le gmotne sebičnostjo svoj dobri namen, in želi bodo strani priznanje in zahvalo. Gospodarske zadruge pa ni če ga imamo v zadostni množici, a tudi to pri nas v Slovencih pri posameznem kmetu skoraj nikdar slučajno. Na slabih potih in cestah izgubi kmetovalec veliko časa in delavnih moči, kar vse pomeni izgubo denarja, a za izboljšanje ne zgodi se nič, ker posa- tudi azmere vasi ali občine bolj prijateljsko občevanje muč vzbujaj kjer je je razmotravanje važnejših gospodarskih razmer bralec 5 te _ _ „ „___tam bilo prej opravljanje m kreg na dnevnem redu ) gospodar, ki \ meznik popravo cest skupno delovanje Ta pa potov ne more izvršiti malo kje kedaj mislijo j na dosedaj še ni ud enega ali dru zega kmetijskega društva, naj pristopi k tacemu dru štvu, kajti kmetijska društva zadobe še 1 svoj p darj enaka premišljevanja privedejo naj gospo- lavnih udo pom z dos t množic združijo bali a do sklepa, da jim bode mogoče vspešno tedaj, ako se med ---,, ~ — v*", ji z dobičkom kmetovati to je, seboj kmetijskih ali gospodarskih dru kmet 11 o v o drug ah, dobil bode naš hirajoč Ravnanje gnojem na č, s kat s bode njivi. blagostanj pel Tako družbo ali zadrugo zamorejo osnovati gospodarji v najmanjši vas\ ako se med njimi le eden Na njivo speljani gnoj je takoj raztrositi, ker na kupu se gnoj segreje in hitro razkroji. Poleti to še bolj velja kot pozimi. ki je malo več se učil ki ima sosede, da je delujoč kmeta. Začetek se ve svoje biti tem lepši za probujo našega pridnega da je težak, a vspeh zamore začetku naj se majhno kmete m društvu Tudi dež izpira gnoj na kupu ter odvodi redilne snovi iz njive, če pa deževna voda. njivo, pa pride gnoj ne naredi kmetovalcu ki se odteka od gnoja, vendar pride na dotičnih mestih toliko redilnih snovi "v zemljo tijsko bralno ali čitalnično društvo, naj se člani podučujejo z branjem o naprednem kme žito polega. Raztro nikdar toliko izgube kot "pa je, raztrošeni gnoj precej podorati, da se tijstvu Družabniki o razmerah, kater se kmetijstva tičejo kroji Če gnoj kupu. Najbolj zemlj vec časa na njivi leži, izgubi svojo naj se zbirajo ob gotovem času ter naj pretresavajo kmetijske in krajevne razmere, premišljajo naj skupno v stvareh, katere kmetovalcu škodujejo, kako jih odpraviti in zopet o stvareh, ki so kmetu na korist, kako jih uvesti. Od tacega splošnega premišljevanja pride naj se na krajevne razmere in kmalu bodo prišli na koristno stvar, ki jo je pa mogoče uvesti le s združenimi močmi. Skupna naročitev semena od žita, trave itd., krmil in gnojil je izdatno boljša, ter večje množice trgovci raje tega stane pa tudi vožnja veliko posameznike predragi ali lastnost, zemljo zrahljati, ker z razkroje vanjem veči del sprsteninskih obstojnih del razpade; to je posebno zemlji važno pri obdelovanji težke ilovnate zemlj __ nadaljevano razkrojevanje gnoja vpliva izvrstno na izboljšanje njive, zato hasne dosto več precej podoran gnoj > kot pa tak, ki je dalje časa Razti njivi ležal gnoj sme se nepodoran na njivi prstiti večemu v naslednjih slučajih 1. Kjer hočem doseči hitr če moramo pa daj Stroji, katei ad premajhnega posestva nepriporočljivi posta uže v jeseni podorati > vspeh gnoja, na pr., ječmenu gnojiti, pa gnoja nismo zamogli so koristni ako jih več skupaj naroči. Skupno morejo si gospodarji držati lepega plemenskega bika, ki v kratkem času izboljša celo govejo pleme dotične ter tako premoženje kmetovalcev na mah večje vasi Ako na in ni bilo mogoče dobiti ob pravem času gnoja, zamoremo mlademu žitu pomagati, ako ga potresemo z gnojem. V tem slučaji gnoj dobro in hitro Jara krom- se ob deluj uje večkrat rastline pred mrazom žita bolje je z gnojnico politi. Tuii koi pir preneseta dobi tako postane. Za vse to bode pa pri vsem tem, da bode delovanje skupno, vendar-le primanjkovalo denarja, katerega je pa tudi dandanes prav lahko dobiti gospodari okopavanji potem pod zemljo spi gnojenje in gnoj naj 3 Dobro upliva ležaii] ako tam, kjer pr gnoja na površj • • njive osnujejo jilnica dobi kmalu denai ed seboj posojilnico. Taka poso godna. To velja posebno na pi njiva kaj posebno kjer so v roki za najeti denar. Imamo uže na sosednih kronovinah nekaj tacih posojilnic, a še veliko družabniki po Kranjskem zemlj njivah ni še dovelj pregnita in zrahlja aa, toraj kojih oe sposobna za setev da se doseči ako na njiv premalo jih je ; vsak okraj celo vsaka večja fara ali kake 2 do 4 tedne pred setvijo natrosimo gnoja. S tem tudi iz njive veliko plevela odpravimo. občina morala bi imela imeti posojilnico. Pri posojilnicah treba je biti izvanredno natančen ter previden in do zadevah amerikanskih trt • • • potrjujejo izkušnje razpošilja društvo za varstvo avstrijskega vinarstva okrožnico z naslednjo vsebino: Društvo letu 1886. z dovoljenjem vis. c. ki jijo bučele krajih kj er očilo je v tam. / bila so rodi sadovno drevje veliko marljivo go kjer bučel nimajo bolje kakor Po nekojih planinskih dolih kmetijskega mini- stvo sterstva 150.000 kolčev (rezanic) amerikanskih trt od orte „Riparia sanvage" in na nekai drnzih snrt ki Ko so ob enem tudi sposobne za pridelovanje vina Od J^t naročilo je društvo 100.000 iz Francoskega, * rj1rte^ prjšie naravnost zastonj vsa prizadevanja uvesti lepo sadiar ) so pa bučele tje spravili, je vse pVosnevSo Tud, znanstveno je blagodejni vpliv bučel^ tukaj f dokazan. Bistroumni angleški prirodoslovec Darvin dal prešteto število bele 50.000 pa iz Amerike m rudeče detelj uže je ker so bile sploh všeč zarad njih lepote so zavite v mah in pesek, uže semkaj skoraj ukoreni čene dospele. Cena teh trt, ki je bila v Trstu 20 gld 7 naredi se ve da, da se jih bodo zamogli po sluzevati le premožnejši vinogradarj' čolonom zagrniti. In zopet blizo ta deteljno cvetje. Učinek je' bi Hud en i, x , . ------s finim pai- da bučele niso mogle cvetja obirati, je dal bučelam prosto obletavati od 100 rastlin bele detelje, od bučel svobodno obletavane za tisuč 2290 kaljivih deteljnih zrn, od 20 belih detel in i h lin. ki so bile e naiV^l^n---r.. -. 1 CJJIJin dobil je Za hitro obnovljeuje vinogradov so pa te trte sebne vrednosti ker po kaljivega ni prejel pajčolonom pokrite, pa niti st t . i - . - / jt — vDGffft zi ua deteljo, je dalo 2700 kaljivih in sposobne precej za požlahnitev A V * 100 astlin od bučel obiskovanih zamorejo prihodnje leto uže posajene biti Iz Francoskega došle amerikanske na mestu 9 do 15 gold. tisoč nadile a so — (5«»«' vi k, j a> o \j ad njih drobnosti. Poznej zalo, da se te trte vzlic pognale hitreje zanica). trte stanejo logradarje iznese je pa poka-jih drobnosti prav dobro zrn 100 rastlin s pajčolonom pokritih bučele niso mogle, pa ni dalo niti enega Iz teh poskusov je toi do kojih torej kaljivega zrna. važnost? so bučele za vspešno jasno in očividno, kolike plojevanje rastlin in se je izkušnja, da Riparija se tem boljše ukoreniči čem drobneja je kolč m Gospodarske izkušnje , Iz neokuženih krajev je društvo tudi nekaj kolči dobilo. Tako je dobila iz kraljevega vrta v Potsdamu 11.500 rezanic, katei Čer Pitna voda p resice beni trtnici v Schwechatu je društvo porabilo v svoji druž- vode< vendar ima on dobiva prešič uže med svojo krmo 800 trt, katere letnem času poželenj i o ---- v j eano, posebno pa v vročeni ___ v ® ^ « m . društvo dobilo od kneza Sclnvar- ?ebno povdarjamo zenberga in 3900 trt iz Ptuja razdelilo je društvo in čista da po sveži m oi j dobi pitni vodi mnogo po- Po Pokazalo se ročitvam iz še da se zamoglo zadostovati na- zadovoljen, ako se v ker marsikdo napačno misli biti voda sveža (frišna) očitve še le sedaj izvi okuženih krajev ter da se bodo na- stano ali mlakužno vodo nesnagi valj , da je prešič le daje prešiču ob da Vodstvo društva vabi poddružnice društva očitve naravnost na društvo pošiljajo ne damo naj ude ob pitne vode ohladiti z gnojnico, in Naj vsak gospodar Se ve da. ako prešiču sploh potem si mora svojo žejo enem naznanijo ali želijo trte iz Amerike ali iz Fran- P^no vodo in. prepričal se bode coskega Vsak rad bode prešič pil očnik dobil bode precej doposlan blanket, bode napil — .. _____^ 1 • V A 1 • - — katerega naj z zavezo podpiše, da bode trte rabil le sieiJ°. Ko bi naši gospodaril naš 7^ 1 za-se ker to c. kr. kmetijsko ministerstvo zahteva. tfevali, koliko manj* bi Sreš L^LSln i 7n Naslov društva, p- v^r^in troic Ki «__________ J poginilo in koliko h abil steljo kako okrepčan Ko bi naši gospodarj sicer na kvar svojemu zdravju. enkrat skusi ponuditi prešiču svojo korist, kako kako hlastno se jo bode zopet vlegel v dobro vodo Naslov društva je: Verein zum Schutze des oster Vien, I. Herrengasse Nr. 13 reichischen Weinbaue trej bi se prešiči odebelili koliko hi Bučelarstvo. Med gospodarskimi strokami je bučelarstvo tista Konjem Pred spomladi z malimi stroški pomaga do ajvečih dohodkov cega konj nenega semena v sedmih konjem skozi štiri tedne editi lepo svitlo dlako pred jesenjo skuhati je za vsa na teden dvakrat do trikrat eno pest la vode. To vodo daje se Za druge stroke: konjarstvo, govedarstvo, ovčarstv hiti ča mjerejstvo t d treba nogo kapitala, za vrdr vrši, konji ne obole ter dobe lepo dlako. piti > m spreminjanje dlake se kakor je navadno v tem nje mora zopet biti precej denarja. Drugače je čelarstvom. Tukaj se z n " ' ~ dohodkov imeli denarj za pride ii z drž „ z bu-alimi denarji uže do znatnih D '.v se mol od sten v hlevu ne škode bodo posestniki malo treba malo kedaj primešati je malti precej veliko saj. c! o ti t q rj n vi n / % x i « _ i i • ^ fr. 71 b j f > f vi/ y senje zap za pašo pa ljubi Beg skrbi, kajti po trav truda in pičlo potem steno prebeliti in stena lična ostane s tem se oki 7. avadnim beležem Se ve da je treba nikih in livadah, gozdih pokrito mizo primeroma naj^v Za se potrebuj ah najde bučela zmiraj malo gubo šia. Bučele spravljajo skupaj čistih dohodkov trd daje torej Prodaja plemenske govedi ki bi sicer v iz- Postojni še na drug način —c«u; ivi ui jmuci v istega koristijo kmetovalcem neizmerno bo d trtek 23 ki pa je premalo v Po stoj t. m d o p o 1 u d 9 uri čelice namreč pomagajo ploditi se sadnemu drevj Drobne bu- muricodolskega tudi drugim tlinam, ki bi sicer neoploj pa torej zavne subvencij to je javna dražba plemenske govedi sivega odu Bučele namreč obletavajo mlado rodovitne ostale etje posameznih rastlin od jutra do večera, kedar abirajo. Med tem delom prime se njih cvetni za polovico kupne 7 * av^M, ua Goved bode postavlj akuplj dr- na dražbo pa kranjski gospodarji pravico kupiti to goved imajo koj bika ali junico najmanj dve leti prah rastlin, katei tem s plodovimi brazdicami v Gla dbo zavežejo, kupljenega za pleme obdržati. c dotiko spravljajo in oplojenje umogočijo. Na tisoče se tako oplodi, ki bi sicer neoplojeni ostali za Kranj sk kmetijske družbe cvetov * 292 Trgovinska in obrtna zbornica VI. Gosp. zbornični svetnik Ivan Baumgart (Dalje.) 6. Od trbovljske premogokopne družbe ua Dunaji kot posestnice premogokopa v Zagorji na Kranjskem vložena prošnja, naj se varuje štajerska in kranjska pre- mogova industrija proti konkurenci inozemskega premoga z znižano vozarino in glede proti nameravani go-renje-šlezijski transportni kupčiji s premogom, predložila se je vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu in c kr. Eisen glavnemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic in poroča, da je društvo „der \ der Montan-Eisen und Maschinen-Industrielien in Oesterreich vis. poslaniški zbornici ni do zbornice, naj jo podpi „Postavni načrt o za potrebna podlaga in dopolnilo nezgodam. led predložil prošnjo ter se obrnilo varovanji obolelih delavcev je zavarovanji proti sicer prvemu s prošnjo, naj se poganja za interese tega premogokopa, slednjemu pa s prošnjo, naj to zadevo c. kr. državnoželezniškemu svetu predloži v pregled in sklepanje. postavnemu načrtu o zarovanji obolelih delavcev usoja si udano podpisano društvo: „Verein der Montan-, und Maschinen-Industrielien in Oesterreich* v naslednjem predložiti nekatere iz navadnega življenja vzete opazke ter prositi, naj svetovanji blagovolilo na nje ozirati se pri predstoječem po 7. Uloga c. kr. priv. tovarne barvenega lesa na Fužinah s prošnjo, naj bi se odpravile nepnličnosti pri jadrnicah, katere se pri nalaganji in izkladanji v Trstu pokazujejo, predložila se je vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu s priporočilom. 8. Prošnja do glavnega ravnateljstva c. kr. priv. južnoželezniške družbe, naj bi se dovolil stavek za vozarino na 27 V2 kr. pri km. za rezan les od v Kranjski ležečih postaj. Med naštete osebe, katere se imajo zavarovati, naj se razen delavcev in prometnih uradnikov uvrstile tudi delavke. Utemeljitev: Da se določila ne raztegnejo na delavke (družnice delavcev), ki nimajo posla pri podjetji, kar zakon ne namerava, kar se razvidi iz §. 9., točka . Prošnja do c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem, naj naznani podatke o nekaterih protokoliranih firmah in zadrugah, da se popravi tuuradui zapisnik firm, oziroma zadrug. 10. Prošnja do načelništva registrovane zadruge na Dolenjskem, uaj izpolni vprašalno polo glede raznih zadrug same tičočih se podatkov. 6. točki 2. za odbitek zaslužka določen čas dveh po po dni je vsekako potreben, ker bi bil sicer pregled zdravniku (na pr. pri raztreseno stanujočih delavcih goratih krajih) zelo težaven, ker d brez prav bo lezni od dela izostanejo in za to še podpore zahtevaj 11. Rešilo se je nadalje: a) glede mnogih prošenj za spregiedauje sposobnost- Pri zadnji sestavi zakon denar more se u nega dokaza oddalo se v točki zključen nedorazum v češ bolniški da želno vlado; je mnenje na c. kr. de- se podjetje moglo prisiliti k večjemu znesku, če zavaro- vanec želi in dobiva v zadružnih zadevah dala so se na vprašanja po- navadna jasnila; ečjo dninarino kot je v • » em Kraji c) izdavala so se potrdila o izviru reči; d) štirikrat so se znamke opisale; ej cene za blago in za odpadke so se vojaškim ob- lastvom naznanjale oziroma potrjevale; pričele so se predpoizvedbe glede zaprošene usta- uovitve poštnih in brzojavnih uradov; K * s 13. Kar se tiče okrajnih blagajnic, naj bi politično ob-lastvo, zaslišavši zaupne može delavcev in osebe, katere morajo zavarovati, imeli pravico, sestaviti posebna pra- vila. Vendar naj v teh podpor omejen na odmero po pravilih bil za zdaj obse^ . 6. ravno tako naj se pojasnila različne vsebine so se oddajala oblast- v teh pravilih visokost doneskov vom, uradom, privatnim osebam in trgovinskim navedene. Še le občni zoor sme imeti pravico' skleniti. ne določi nad v § ♦5. ) 12. zbornicam; ukazi, spisi ponudbe in druga važna naznanila so se v dnevnikih priobčevala. letu 1885. došlo je 1950 poslovnih spisov in da se povišajo doneski (§. 16., točka . 21. odstavku stila naj se beseda „moreu nadome pozitivnim določilom, po katerem se morei goljufivi blagajniški članovi od članovstva izključiti a- od 1. januarija do 16. aprila 1886. 1. pa 705. V. Gosp. zbornični svetnik M. Pakič poroča o prošnji občine Loški Potok za dovoljenje 4 semnjev z sprotno pa naj bi se popolno ali delno odbitje bolniške živino in blagom, in sicer: na sv. Biaža dan (3. febiu- podpore pri pretepih itd. fakultat varija), 2. aprila, 7. junija in prvi ponedeljek po Malem utemeljevanji prošnje določilo šmarnu meseca septembra, omenja se, da se tamošnje prebivalstvo bavi in živi posebno o živinoreji in gozdarstvu; ker pa je zdaj od gozda 33. Tu bi bilo želeti bolj natančne določbe, s čemer se delavci obvežejo, plačati doneske (in sicer doneske poa-uže le .malo dohodkov, ima samo od živinoreje pričako- jetnikove, kakor tudi delavčeve katere slednje uloži uod- i * v • r/ • t • • • \ • A i • w • + • > . _ . . J L vati pomoči. Živinski semnji bi pa tudi živinorejo znatno jetnik in jih delavcu odtegne«, ob določenem obroku DO povzdignili, kar je gotovo važen moment za te kraje; po pravilih na p o dlagi te denskih ali mesečnih na tujih živinskih semnjih pa živine ne more prodajati, mezdnih izkazov na nje spadajoče. ker so preveč oddaljeni. In ker dalje ti živinski Utemeljitev: Ker so doneski v blagajnico od- semnji nikakor ne bili na škodo uže obstoječim živin- stotnina ou mezde, morejo se plačati še le po določbi skim semnjem, zato priporoča tudi c. kr. okrajno gla- mezde varstvo v Kočevji to prošnjo. Odsek, zlagajoč se s tem (Dalje prihodnjič) priporočilom, predlaga: Slavna zbornica naj to prošnjo izvoli priporočiti. -- Predlog se vsprejme. o 93 Zemljepisni in narodopisni obrazi guje zjutraj z onih močarin, tudi še mnosio pnpomaga • » ' Nabral Fr. J aro sla v. Na Sardiniji je več kraj niti 39. v • • Korzika in Sardinija. Korzika in Sardinija sta dva otoka v sredozemnem katerih tujec mora pobeg-pa ostane prisiljen v takem kraju, tedaj se ne zmoti, če reče, da je obsojen na zgodnjo smrt. Doma- ' ki so se po tolikih rodovih privadili zakuženemu čini zraku, nosijo vedno na sebi obleko iz kože slečejo niti v najhujši vročini ki ne morju. Nekdaj sta bila spoj morj je pretrgalo > o tem dvoma ali zdravosti zraka ta Glavni je vzrok tej ne- ožino gora, ki so zgi- sv. Bonifacija, in tako napra vilo dva otoka. Otoki Cavallo, Lavezzi, Razzoli, Budelli Sparigi in Magdalena so sami vrhunci nile. tovo, bili L^ bili Iberci piha da malokdaj severovzhodni veter Tako sodijo domačini, tako so sodili stari in so dijo tudi noveji zemljepisci Na otoku prevladujejo Stanovniki so junaški osvetniki. Ne ve se za od kodi so današnji Ko go- Lni trdijo, da so to vetrovi (šilok), in severozahodni (maistral) Prvi vječe s pustinje libijske, Alp Silok vajo domači a drugi s Pirenej in z maledetto levante eni da so to bili Sikulci, a eni da so to Naj so bili to ali ono, oni so čudni ljudj Kleti vzhodnjak), a pozdravljajo radostni toli olagc ki s svojim studenim dihom tako blagu njih se govori, da zaslužujejo vešala, in da znajo vi- Ta pregovor je rad v usta jemal Pasauale maistral na živce, ter jih krepi in oživlja deluj težki umirati Pauli jega u 9 toka isti, ki je poprej junaški slobodo svo Francoski na milost a potem se bedasto in svojevoljno predal Bila je pri Korzih huda Krvna osveta v navadi, iu še dan danes ni do celega zatrta zbog tega nad tisoč Korzov. Tudi kateri možak ne sme Vsakega leta je padlo pri njih je ženska nedotaklj •silo kaj žalega učiniti, čejioče, da ga potem psujejo in sramote, kakor na pr. v Črni gori. Naši dopisi. Dobrova 11. sept. (Učiteljska 25letnica.) Ker so bil nase vrle „ Novice objavil poziv u tako prijaz da so o svojem Čas in vabilo" k učiteljski 251etnici upa Več potov se morale obdelovati polj dnevu uže prigodilo, da so same ženske da bodo tudi sedaj bolj obširni popis, kako.se je ta obhajala, dobrotno v svoje predale ko možaki zbog krvne osvete Vseh učitelj sprejeti kateri v mili domovini od 1861 prežali po dnevu in po noči drug na druzega. Kedar so prinesli užaljeni obitelji ubitega očeta, brata ali sina. tedaj so najbližnji sorodniki prepevali žalostinke aktivno službujejo, je 10; od teh opravičili so se trii da se radi bolezni 251etnice udeležiti ne morejo drug vali rodbino izzi- zaklinjali jo mrtvaška ni bila brezvsp veto. Nikdar ta pesem učitelj v Studenem roke so se vzdigovale, nad Cerknico po deset in deset, in pred mrtvecem so se možaki za trije izostali so iz neopravičenih vzrokov; a 251etnic_ udeležili so se pa sledeči gospodje: Štefan Francelj. pri sv. Vidu pa France Klinar, učitelj Franc Praprotnik, učitelj v Preski ? da bode zopet tekla kri. Te pesmi so najlepše Prva točka kleli narodne pesmi korzijanske. Krvna osveta je vladala dolgo na Korziki, kakor tudi ua Sardiniji, s to samo Ra podpisanega malenkost, kot nadučitelj tukaj na Dobro ogled kr državne osrednje drevesnice u pre razliko, da so tu kr prizori bili še strastnej čuni se, da je na istem otoku v štiridesetih letih padlo zbog osvete nad 50.000 glav. Divjaštvo sardinsko pod Rožnikom morala je radi premale vdeležbe poznega časa dne 1. septembra t. 1. iz dnevnega reda izostati. Dne ima še druzih dokazov Žena 9 nak tega robstva morala je bila robinja možu pa je koj prvega dne ko prišla v hišo moževo, prebiti tako, da se ni tako rekoč septembra došli in počastili bili so precej zjutraj tukaj na Dobrovi zgoraj imeuovane štiri jubilante še sledeči ^gospodje sobratje: Andrej Praprotnik, Nikolaj nikamor ganila, da je tako dokazala volj da da nima več svoje odslej moževa stvar. Vladala je na Sardi mji tudi še neka vrsta divjaškega in besnega obnašanj do umirajočih. Neke žensk dobivale so nalog rob. , da samo da ne trpi accabadure Josip Levičnik, France Raktelj, France Papler, Stanonik, France Kavčič, Lavoslav Božič, Josip' Traven _ . orice; tem podružila sta se pozneje tudi naša vrla domača v. gospoda duhovnika Ivan Tomšič in pa profesor Josip Kožuh iz G Jernej Babnik, župnik, in pa Josip spravijo umirajočega čim prej nazivane, Laznik, duhovni pomočnik in katehet tukajšnji. Slava a ureie v jima' N ti zli bičaji so hvala Bo D do celega se pozgubili. Krvna osveta se pa še drži~tu m tam, a vzlasti na Korziki deče Slavnost sama na sebi se je pa ta dan tukaj sle vezde kovali Sla Ko so junake vedno v šila in dokončala Ob uri zjutraj celebriral iobe ? ko voje junake je v. č. gosp. Josip Laznik sv. mašo v zahvalo Bog je hotela Kartaga osvojiti tudi Korziko, kakor davne za dobrote milosti in pomoč, katero on koz 25 e bila osvojila Sardinij ter o ------ ' UUiUiUljU, IC1 JU [Hiiai pšenice. Ali Korzi so se uprli vitežki riravnak za skladišče jubilantom v težavnem poklicu njihovem skazoval sv. masi apel Dili zadovoljni, da :er tako odrivati od otoka ostal so mogli obvarovati po katero luko Kartažani so Deum laudam sani zbor domačih gosp. celebrant pred altarjem Pri tem svetem opravilu pel 5 tekmece Da ste Korzika in današnja Sardinija bili nekdaj »pojeni, to najbolje spričuje ožina sestavina zemljišča spričuje tudi še to Sardinija bila nekdaj množina otokov Bonifacij Ali teljev zahval) pevkinj gospodov jubilantov let po Te me- uči- primerne cerkvene pesmi. Prec po sv. rnaši in pesmi opravile so se za mir in pokoj da je današnja ki so stresov otočičev _ .----„ duš umrlih sooratov naših v farni cerkvi tukajšnji ;;male e do- bilj u z drugimi molitvami vred. Ta obred vodil se spojili v eno celino vsled kakih silovitih emljinega droba. Ta predel je bil sedež strašnih vul a& stanuje in spi v samem kraterju pri ka ianskin pojavov, in dandanašnj nirno v svoji koči", ki morda stoji takega bivšega vulkana. mači velezasiuženi gosp. župnik Jernej Babnik, tereni asistovali so tudi gosp. katehet Josip Laznik in trije učitelji jubilanti. Bil je to ginljiv, nazočim v srca ajoči prizor Takoj po svetem cerkvenem opra Sardinij polna slanih močarin velezasiuženi gosp. župnik vse zbrane rak z nezdravim izparivanjem j katere kužijo gg. učitelje in jubilante na povabil bil }raj navedene Ta nečista in nezdrava predkosilce" v farovž apa se vlega kedaj pa kedaj daleč na okolo ?ava povsodi smrtonosno mrzlico ? a megla ki vzdi napravil bil jim je tudi jedrnat in v srca segajoč govor vse z navdušenostjo spre in razsi- z napitnico vred kar j se jelo. Po kratkem oddihu razkazal je vrli gospod župnik 294 vsem navzočim vdeležencem 251etnice svoje uzorno go podarstvo \ polji Iz vsega blagoslavlja. Bog mili utrdi in ukrepi zopet skoraj na sadnem vrtu in na pravo edinost, vzajemnost in krščausko ijubezeu med zvidelo se je, da je ta vrli gospod najvažnejšima stanovoma za izomiko ljudstev: prečastito duhovščino in svetnim učiteljstvom sploh po celem kr- nomijo doma pravi strokovnjak in naprednjak v splošnem kmetijstvu Bog ga živi toraj in mu daj v mili domovini brez šte- ščanskem svetu, da zginejo sedanje britke in tužne mo- vila vrednih posnemovalcev ralično-fuične razmere izmed revnih Adamovih otrok na Na to podala bila se je posebna deputacija k gosp. zemlji! Povrnili bi se potem zopet v kratkem mirni in državnemu in deželnemu poslancu dr. Josipu Poklukarj na dom njegov, katera se mu je v imenu ju zbranih gospodov sobratov poklonila ter ga , kateremu vabilu odnemu učiteljstva posebno na- blaženi časi na revno zemljo. Ker tukaj ob četrtkih ooštne zveze ni. došli sta drugih daljnemu sporedu 251etnice povabila dan pozneje sledeči, gg. jubilantom nameu čestitki „Blagorodni gospodje tovariši pa žal ta blagi Presrčno Vam čestitam k petiudvajsetletnici Vašega klonjeni rodoljub zavolj mogel popolnoma vstreči ujnih opravkov ojih ni učiteljevanja Ves ta dolgi čas ste marlj vesiuo delovali v Med tem nastalo je popolud ob katerem času svojem težavnem poslovanji; odgojevali iu izrejaii ste iu versko- zbero se navzoči jubilanti in zgoraj navedeni gospodje mladino v pravem narodnem, domovinskem in 1 sobratje učitelji, domača gospoda duhovnika z gospod nravnem duhu; vodili ste jo po potih, ki peljejo v srečno " Mežnarji" časno in blaženo prihoduje večno življenje. Slava \ am prof. Kožuhom vred h kosilu v gostil lOZUUOUI vreu ll &U»UU v guouiui pri fiuviiuu.j. . ~ «—----r------j - ----- -- -J- na Dobrovi; udeležili sta se ga tudi soproga Ponosui smete biti na svoje izborno del tukaj Ranto gospodična Božičeva Med obedom sledila je napitnica napitnici pa trijotični govori drug drugemu. Izmed napitnic naj ome- * mm le. da je prva veljala našemu presvitlemu cesarju vanju. prepričanje, da ste svoj spolnjevali, naj Vam dane spodbada tudi v prihodnje sladko dolžnosti skoz 25 let točno oveseli srce ter naj Vas enaceinu vspešneiuu delo- Fra Josipu pri kateri pela se veličastna avstrijska himna z vso navdušenostjo; druga glasila Milostljivi Rog naj čuva Vaše zdravje in življenje, da bodete čez 25 let enako krepki in čvrsti obhajali je na očeta papeža Leona XIII tretja deželnega 501etnico hvojo ! predsednika, preblagor. gosp. barona Andreja Winklerja četrta na gosp. c. kr. okrajnega glavarja J. Mahkota odličnim spoštovanjem Vaš na- peta na vzajemnost med prečastito duhovšč rodnim učiteljstvom itd. Vsaki napitnici sledil je tri kratni navdušeni »slava tovariš Martin Zarnik 1. r, in „živio Trnovo pri Ilirski Bistrici 1. septembra 1886 (Telegram.) Podzemelj (Metlikaj 2. sept .t 1886 Popevale so se tudi mile domače pesmi brez konca 5? Dragi tovariši! D druži duj mi in kraja in Vas preiskreno pozdravlj Med obedom pri „Mežnarji" počastil bil je za ne- koliko trenutkov zbrano družbo tudi vrli domo ro- Ta preveseli da Vaš da Iva Barle 2. septembra 1886 tal državni in deželni poslanec gosp. dr. Josip Po- bode pa vsem navzočim ob godovanji 251etuice naše na doljub, klukar. kateri bil je dušenimi slava-klici pozdrav lepi Dobrovi gotovo še prav dolg> v uajblažjem spomin lj sprejet Le škoda, da je moral vrli gospod ta a dotični jubilanti pozabili ga pa ne bodemo, doki M v __m -* « • v * a 1 • veselo družbo tako hitro radi nujnih opravil svojih zopet smrt v boljši svet ne preseli. zapustiti svojem in v imenu navzočih drugih treh gospodov resnici rečeno: bili smo skupaj prav svoji jubilantov izrekam konečno najiskrenejšo zahvalo vsem med bilo ojimi, kakor pravi bratje med pravimi brati. Vse drugim vrlim »obratom našim, ki so pra po domače naravno, zaupno in odkritosrčno, in daleč počastili, domačima prečastitima nas bili od blizo spodoma Posebnega mojstra v eselj in po 3 je pa gosp. Nikolaj Stauonik, učitelj v Šmartinem pri Kranji. Hvala mu presrčna štene družbe skazal bil duhovnikoma paj so s svojo 8 podu prof. Kožuhu, kateri vsi sku za to požrtovalnostjo na eni ali drugi načiu 251etuica na tako po- Slava Čas šestih ur je pri „Mežnarj kakor tudi pripomogli, da se je mogla nasa šten način v resnici veselo obhajati iu izvršiti Vam vsem skupaj vekovita! Bog vas živi, blag( dopoludne, kar v trenotku zginil, tako,; da sami skoraj ohrani! Plačaj Vam Bog mili vse prav obil nismo vedeli kedaj Naj bode vse Bogu v čast iu slavo, milemu narodu Nekoliko gospodov sobratov, domača v. č. gospoda slovenske pa v pri korist Rant duhovnika in trije jubilanti poslovili okolo 6. ure zvečer razšli so se Ljubljane vsak proti svojemu domu; dru 8 pričnejo se zopet vse nase Začetek šol. V teku tega tedna e in večinoma vse dnj podali bili smo se pa na prijazno Švico k „Dolinarji smo se potem še precej dolgo med bratovskimi po lj u d s k skih šol šole. Začetek srednjih različ okov za tudi mnogih lju nas Slovence ma govori prav vrlo dobro imeli iu zabavali a slednjič se povoljen. Nočemo omenjati skrbi starišev, katere sprem pa prav ginljivo poslovili želeč si, da bi se mog če LJ 25 let zopet skupaj tako pošteno zaoavati Ob tem v resnici veselem in ginljb pokazalo se je očitno, da med pravimi narodnim ajo učence kužne bolezni šoli oddalj domu rad odločno pa moramo e> lašati ujoče P momentu m povikšanj učnine na naših državnih sred uči njih šolah, po katerem se hude ovire stavij telji in med prečastito duhovščino domačo tudi prava krščanska edinost, vzajemnost, ljubezen in in vlada. Vrla narodna duhovščina domača je poštenemu m ju nase mlad mir kra Največja krivica in škoda pa se našemu narodu prizadeva v ouih slovenskih pokrajinah, v katerih se učiteljstvu desn častiti duhovšči a krščanski narodni učitelji pa pre vkljub em državnim tem leva roka Ako oba ta stanova v sKa mladina pod v tuj miru, edinosti, vzajemnosti in pravi ljub v tem oziru uč minister postavam naša sloven« materinskem jeziku. i še premenil pičice svojem imenitnem poklicu poduk in izobražbo ne in ko ved trpi da smejo nekateri učite ljudstva roka v roko sodelujeta, tudi zaželeno pričako katerim je izročena odgoja naše mladi v javnih sh "koristni sad nikdar ne izostane, ker jima Vsemo dih brez kazni širiti velikonemška, Avstriji nevarna na goč delo trud in prizadevanj vselej sproti obilno čela Ako se dalje oziramo še na žalosten stan lj ud 0 , □ P * • ",' ' . ' # I * - 1 " 9 \ H I • skega šolstva na Koroškem, Primorskem in Štajarskem ae moremo zatreti grenke čuti a da je tudi zadnjih sedem let minulo, ne da bi se bil našel minister, kateri )i bil nam Slovencem dal. po nevednosti opuščajo Tunisi-jevo zdravljenje m pridejo v drugo dobo. Brezštevilni fakti, znanstvene neo- kar ljive skušnj laso d P v lah po postavi dolžan: je dokazana resnica pristna spričevala potrjujejo, da vse to Trgovec Janez Več. Zopet je britka smrtna Tako dr. K. T ■ ki je bil uže leta 1885 tosa pokosila slovenskega rodoljuba, moža in poštenjaka, zdravil bolnike krimski vojski iu ki je od tistega časa opazoval v aten je zaslužil v prvi vrsti stati z najboljšimi skrenejšimi j naj ki so bili za kole°ro bolni dal je tiskati ter ga širi brezplačno po najstanovitnejiimi rodoljubi slovenskimi, da bi se tudi pri nas širil. )ne 9. septembra zvečer sklenil je gospod Janez Več rgovec jn hišnik v 62. letu starosti svoje bla lenje njim ubi Ljublj živ občečastnega meščana zivlja vse človekoljubj italij bvoj pouk S ca ra m želi po- morji, v njegovi nekdanji domovini širijo po avstrijskem Pri pleme do imena ta pouk, rekoč : Nij rgovina marljivega podpornika, naš narod pa vedno vestega, gorečega boritelja. Bodi mu zemlja lahka! Obravnave porotne sodnije v Ljubljani pričele o se ta ponedeljek in imajo trajati blizo do 24. sep- da se je tudi na V rh nTk koleri glasijo se najnovejše poročila: V Trstu obolelo je v zadnjih 24 urah za kole je umrla, v okolici pa so 3 obolele i ena 13 oseb in 2 umrli. Čuiemo embra Koj prvi dan, ponedeljek, obsoj J0 bil sena po človeku šiloma odgaanem prikazala kolera zane anez Bizjak s Porezna pri Tržiču zarad poskuše- žele. Kolikor se nam ega zavratnega umora Andreja Krokarja na dvanajst et težke ječe Bleda se nam poroča, da je tam pri sedanjem epem vremenu se mnog vnanjih gostov, le začetek šol r odmakne nekoliko bivanju v lepem Bleškem kraju, ponedeljek naznanile ste se dve nesreči: V Hlebcah lista o sedaj t pa je še bolna tovo, tedaj še iz daljne izhodne de- ravno pred sklepom današujega tej zadevi zanesljivo poročalo, ste na Vrhniki do umljivi d v osebi t da ste za kolere umrli tudi uradno preiskovanje čev pa ena ni go smrti omenjenih 2 oseb kolera uradno potrjeno, da bi bil vzrok ukrenilo zoper ašli so starega pijančeka mrtvega na polji, ki je go- bah zaukazanega >vo v nedeljo večer dobil preveč strupenega žganja podnjih Gorijah pa so našli v Radovni tik Leskovič bolezen, kar je Vendar pa se je vse v tem slučaju po nared ega mlina utonj hlapca Simona Pernača ki se j ponesrečil na strmi stezi poleg dereče Radovne Istanovitev zadrug v idrijskem sodnem okraji.) Dne 16. in 17. avgusta t. 1. imele so za obseg idrij- okraja ustanovljene štiri obrtne zadruge ske sodne zborovanj v Idrij odnij oleg Kranj ubljanski čevlj, >tu starosti. Poročil Dr. plem. Vest, vpokojen predsednik deželne umrl je minulo soboto večer na svoji grajščini Zadružnimi načelniki bili Pri tem zborovanji sklenila so ponedeljek jutro pa je umrl znani meščan Andrej Citerer v 73 zadružna pravila ter se izvolilo zadružno so jednoglasno o se načelništvo sicer: in klavcev drobnice od zadruge gostilničarj vseh vrst gosp. Fran Didič mesarj gostilničar v se je minulo nedeljo v Logatcu znani )doljub gospod c. kr. notar Ignacij G run t ar Idriji; 2. od zudruge mlinarjev in Žagarjev: g. Kajetan vitez P r e m e r s t )ico M. Arigl z go Vrhu: 3. od zadruge trg posestnik mlina na Jeličnem in vobodnih obnov: g. ojavlj zdravljenji kolere piše Soča u . Kolera se w --------^ t'1^^ . ivuicia »i zmiraj v dveh dobah: prva doba ali lahka ko Štefan Lap a j ne, trgovec v Idriji; 4. od zadruge do pusčanih ] rokodelskih obrtov ra je podobna navadni griži, le da je brez bolečin i ne zavira človeka v njegovih vsakdanjih opravkih mesarje: g. Fran Didič, sedlar v Idrij. Razpis zalaganja. Da se dobij lzimsi gostilničarj ir trpi od enega do osem dni j dobi da se kolera vedno ozdraviti vsaj nekoliko ur. za nateljstvo kr. pomorski potrebne mate kol krči pojavlj Druga doba ali leto 1S87 gradnj kakor tudi za rav- s pomanjkanjem gla se po prvi z grižo, obljuvanjem vrsi se dne 28 na suaem in na morji v Pulj za ptembra t. 1 zastajanjem vode itd bol obravniva o zapečateno doposlanih ponudbah arava ozdravi prej ko zdravniki komaj polovico kov, ki pridejo v drugo dobo. Zdravnik kakor tudi )lnik mora paziti posebno na prvo dobo, ko je bolezen poveljništvu pomorskega arzenala v Pulj natečaj pri c. kr so razdelj kovine Materijalije ni raj )lera dravlj Kedar se je pokazala v kaki deželi druge materijalij v razne vrste in skupine: Desise od jel tramovi, suhe barve iu mecesnovine, jelkovi naj se preskrbi vsaka družina s sklenčico milo pranje, loj pleskarje, vlaško olj tolšče sivo sveče rži vsaj 10 do 15 gramov dob •avo, s katero se štejejo kaplj ki v ij U, IUIOOD, »IVI Da pa se dobi 900 ku o lk ne pride bno ako ia u d takem slučaj pri bičnih metrov ostro štirivogelnih ootesanih hrastovih hlodo Puli za grad 1887. ladij vrši se ob naj se zdravi vsaka griža, bah dne 30. s ep t e in b neznanega izvira, prav hit t s tem i se vzame vsake pol ure 15 do 20 kapljic laudana v ici navadne vode ali na koščkih sladkorja. Po četrtem i petem uživanji griža močno poneha glede ponavljanja tiskanih obrazcih priti morajo vsaj do 3 kr. pomorski arzenal v o pisjjenih ponud- ponudoe na Pismene popolud gori omenjenih dni v roke omenjenega poveljuištva Razpisi in pogoji o glede kolikosti. Tedaj i tretjino ali na pjio1 nža pop se zmanjša merica laudana pri trgovinski in obrtni obeh zalaganjih bornici v Ljublj mogo se uobiti tudi m doki lil naj se jemlje bolj pored- ljubljanske bilo je danes Posvetovanje o ustanovitvi mlekarske zadruge ujejo 4 do 6 gramov laudana ne preneha. Sploh zado dopoludne v pisarni c. kr t dra\ let do Priporočena merica raz ej. Otrokom od enega do pet let zadostuj da se kdo popolno prof. Po ume se za odrasle od ležilo se kmetijske družbe. Posvetovanja, katero je vodil kot poročevalec centralnega odboi 7 gosp vde se daj kapljic vsake pol ure. Dečko od je preko 30 gospodarjev, med njimi gg.: bai L a z a r i n i. J0S. Lenarčič, Fr. Kotnik, S. P P 5 do do 10 iet čah, K. Lenč t po 8 do 15 kaplj kapljic, mladeničem od 10 do 20 Gr. Jaki J ---7 — - - V v A XV J JL J. Malenšek, župnika A. Vol merice veJjajo za oba pola j lv. Baumgart in o je nehala griža prve dobe, nehala je tudi vsaka ne- imost. Vsak kolenčen napad združen kom v čevah, ki umrje za kolero razen tistih e z notranjim namenje ostrupljenja; zato nikdo ^ . .j- __ ^ ---, dr. Jos. Kosler, Jan Kosler, J. Palme, A. Galle, Feliks Stare, J Babnik, M. Peruci, W. Stedry, dr. Poklukar ces. svetnik J. Murnik, dr. Maks pi. Wurzbach Fr Po vš ki po nemarnosti tajnik P Po obširnem, stvarnem razgovoru pritrdilo se je 29« oglasno, osnovati mlekarsko za zoči podpisali so uže vdeležiti se z več kot 100 kra drugo, koj na- dobe poslanstva od 3 na 5 let, in pa novelo k kazen vami in v izvrševalni odbor izbrani so bili Povše (načelnik), J. Baumgarten. baron L Fr skemu zakonu Ogerska Ogerski trgovinski minister odg rini, Kosi Palme in tajnik P rekla se je želja, da bi lovanje še to jesen zadruga, ako moč, pričela lz de je avstrijskemu na sklepe državnega zbora glede carin ske tarife Pri tem Ogerska ne nasprotuj nekaterim manjšim premembam, odločno pa se izreka zoper po vikšanje carine na petrolej, ker bi se s tem škodoval bil Češplje v somenj ljubljanski minuli ponedeljek koristi ogerske petrolejske industrije. Sklada se s tem dobro bisk trg prignalo se živine, posebno mnogo žrebet s katerimi 1297 bila kup da se na petrolej pel) carina tako, kakor na Nem škem da se namreč surovi petrolej uvaža carine prost živahna, pa za živinorejce malo ugod čija cene nizk Nasproti prodaj so bile v tovarne ter se od čiščenega plačuje carina in Žrebeta plačevala so se poprek po 60 gld. užitnina to premembo pa sprejme Ogerska s po želi z< kupuj 50 kr so se češplje primeroma dobro Kupčija z jabelki postala je to jesen po živah de gojem da se užitnma na pe povikša za 50 kr u, uu ov, --r------.1 — — - ima Ogerska sedaj velike tovarne za čiščenj pe ker se vsake množine natresenih jabelk troleja, in ker užitnina pripada oni državni polovici v izvaža na Nemško. Plačuje] se od gold kateri se plačuje in ker avstrijska polovica mnogo do gold. 100 kil. Sadjerejci bodo tedaj letos mnogo več porabi petrolej tedaj dosti jasno » da dobili lepo nagrado za svoj trud si Og s takim povekšaujem pridobili mnogo državnih dohodkov, katere bi tostranska državna polovica plačala Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Ministri so se večinoma na Dunaj kakor se čuje, pričnejo se takoj v tem ogerskem finančnem ministerstvu se konečno pre gledava državni in pa ssupni proračun za prihodnje leto, in sedaj se vsaj nadejajo tamošnji Krogi, da se v vsi vrnili prihodnjem letu zgube ali vsaj zmanjšajo do sedaj redna, Dr- velikanska prekoračenja državnega proračuna tednu obravnave z vlado ogersko zarad ke tarife, žavno voj ministerstvo namerava uže v proračun Ugiba se i da se dr zbor prične v zadnjem spiejeti izdatno svoto za vpelj tednu tekočega mesca Pozornost vojaških krogov obrnjena je bila zadnji 1887. rimi se večkrat zaporedoma treba vkladati stre pušk streljati, ne da s kate- bilo teden na velike vojaške vaje v Galiciji Poveljnik bil Nemška Cesar Viljem biva v Strassburg r jim je nadvojvoda Albrecht Vdeležila sta se jih kjer njemu na čast prirejajo po moči velikanske slo pa tudi cesar in cesarjevič Cesarja pozdravljalo je vesnosti svitljave baklade godbe parade, obede prebivalstvo povsod z velikem navdušenjem. Telegrami od ponedeljka naznanjajo, da se je vojni minister od- Pa videti je, da cesar ni najboljega zdravja, ker se dva dni ni udeležil ne službe Božje ne družili itd peljal v P f e m y s 1 sprejemat spremljat cesarja svečanosti Knez Bismark odpeljal se je v Bai dosedaj doveršenih dopolnilnih volitvah za se začetkom zborovanja zopet vi v Berolin , pa ako državni zbor naznanja se s Češkega, da je na mesto odstopivšega velikonemškega kričača S t rac h voljen njemu mesto umrlega zelo podoben Hans Stingel iz- M na hoče res, kakor je obetal, ošteti svoje politične na sprotnike v državnem zboru. poslanca Klima, pa zopet češkT narodnjak V r any, posestnik in deželni poslanec. v l ■ m Štajerska Velikega politič pomena od poved kneza Alfreda Lichtenst na državno po II. Izkaz. doneskov za napravo spomenika slanstvo. zato se peča] njo tudi vsi politični ti. ki grofu mestnem magistratu. Radeckemu pri povod odpovedi tako iščej kako se jihovim na- Dr menom bolj prileg Da se ne čuti poseb sreč Suppanc Jernej 5 gold nega v družbi nezadovolj Lienbacherja in Zallingerja je več kot naravno. ker knez dobro previcii da se za- Urbas Fran, c. kr. stotnik v pok. . Mally Fran, c. kr. poročnik v rezervi Velkavrh Iv., c. kr. nadporočnik v 5 55 10 10 55 htev konservativnih Nemcev nikda ne bodo vresničile Kraischek Ivan, zasebnik n j i r i 5? s pomočjo liberalne manjšine državnega zbora in da se in 30 gld. 1 kr. v obligacijah gotovo ne pospe z rušenjem sedanj veči Vrh tega pa je verjeten še dragi vzrok rinja z „izročenem mu oskrbovanjem se ga pre može namreč, cla bo u katerega knez sam navaja Alfred Lichtenstein pr naslednik vladajočemu k ten ie in ostane neoženj Janezu Lichtensteinu ki se bolj č et o- Misli ko ne ka- V Žitna cena Ljubljani 7. septembra 1886 Hektoliter: pšenice domače 6 gold 34 k en. 7 gold Tudi brat vladajočega kneza, ki je znan dobroživec, 45 kr 70 kr turšice 4 gold. 71 kr sorsice banaške 6 gold. v • rzi 5 gold 4 kr ječmena 4 gold 6 kr težko bo iz dobrih vzroko stolu Vaduškem. stvo na princa Alfreda. Ker pa A njegov naslednik na pre- pr03a 4 gold. 5 kr ajde 4 gold 23 kr ovsa gold tem pa preide majorat in vladar- 76 kr Kromp 2 gold 32 kr. 100 kilogramov ladajoči knez bol teži na liberalno na čelu kouservativ mere znale biti pov stran, gotovo ne vidi rad princa Alfreda stranke, in tako tudi te raz- V Kranji 13. septembra. lež da se 111 še manj prijetnem umakne m hva Hektoliter: Pšenica 6 gld 8 kr Rrž 5 gold. 36 kr političnemu delovanj Oves 2 gold. 92 k Hrvatska. koncem meseca svojih obravnav Hrvatski deželni zbor ima se sniti 4 gld. 80 kr oktobra ter bo imel sledeče predmete i gld. 80 ki Aid Seno Tursic 4 gld. 2 gld 5 gold 5 kr. 20 kr 52 kr ma - Ječme 100 kilos Špeh 1 kilog proračun za leto 1887., podaljšanje 60 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blaznikovi. nasledniki v Ljubljani.