CELJSKI TEDNIK •e^je, 17. avgusta Leto XII. Stev. 3Ž CENA KVODU ao DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZYEZE DELOTNEGA LJUDSTTA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO BRIGADIRSKI JUBILEJ X te dni je minilo 20 let od t«- ^at, bilo je v avgustu 1942. leta, ^0 so mladi ljudje iz Bosne tik pred nosom okupatorja odpeljali dobršen del letnega pridelka pše- nice in ga oddali partizanom. To akcijo štejemo kot prvo mladin- jlco akcijo, dejanje, ki je takrat presenetilo vso Bosno in tudi na- jo širšo domovino. Morda je prav, da se ob dvaj- getletnici mladinskih delovnih bri- gad spomnimo vseh tistih akcij, so toliko pripomogle k obnovi ^ izgradnji naše dežele: proge grčko-Banoviči, Samac-Sarajevo, gradnje novega Beograda, del v 2enici in nato leta 1953., ko je mla- jjina začela graditi avtocesto Za- greb-Beograd, prvi del velike mla- (iinske akcije "^Bratstva in enot- nosti-«, avtoceste od Ljubljane do pjevdjelije. Res je, da so to ob- veznost sprejeli nekaj let kasne- je, vendar je odsek od Zagreba do Beograda pomenil začetek tega ve- Bkega uspeha jugoslovanske mla- dine. Leta 1958. so mladi ljudje nasadili krampe in lopate na od- seku od Ljubljane do Zagreba, le- to dni kasneje v Makedoniji, 1960. leta pa na odseku od Paračina do Niša. Leta 1961. je mladino spre- jela Grdelica, letos pa gradijo od- sek od Osipaonice do Paračina. Za prihodnje leto ostane le še manj- ji del ceste od Osipaonice do Beo- grada, ki pa ga verjetno ne bodo ▼e^ gradile mladinske delovne bri- gade. Računamo namreč lahko, da bo prihodnja zvezna delovna akcija ali na Jadranski magistrali ali pa na gradnji proge od Sežane do Kopra. V dobrem desetletju večjih mla- dinskih delovnih akcij pa se je življenje v brigadah v marsičem spremenilo. Medtem, ko so prve brigade delale v izredno težkih •koliščinah, je danes na delovnih akcijah popolnoma drugače. Ak- eije imajo velik vzgojni pomen, pravijo, da so najuspešnejša živ- ljenjska šola mladih ljudi, poleg tega pa so prav gotovo velik in tehten prispevek k vsesplošnim prizadevanjem za rast naše socia- listične ureditve. V zadnjem času so mladinske delovne akcije sto- pile namreč v korak z razvojem ■ašega družbenega upravljanja. Sveti brigad in sveti naselij oprav- ljajo danes velik del tistega, o femer so nel^oč odločali štabi in manjše skupine ljudi. Sistem bri- gadne samouprave se iz leta v leto krepi, spreminja in dopolnjuje z ■ovimi izkušnjami. Celjska mladina je vsa leta u- spešno izpolnjevala obljube, ki jih je sprejela Ljudska mladina. Na avtocesti »-Bratstva in enotno- sti-" je doslej sodelovalo že okrog tri tisoč Celjanov in dobra četr- tina njih je osvojila udarniško značko. Celjske brigade so bile vsa leta ■ad najboljšimi. Želimo, da bi bi- lo tudi vnaprej tako. Naj bo to- rej letošnje leto praznik vseh ti- stih mladih, zavzetih ljudi, ki so ioslej tako prizadevno in toplo izpolnjevali obljubo, ki so jo naši mladi državljani sprejeli do do- movine in tovariša Tita. S POSVETOVANJA O GOSPODARSTVU S ŠE VEČ PRIZADEVNOSTI V DRUGO POLLETJE Pred dnevi je bilo v Celju posvetovanje o gospodarjenju v industrijskih podjetjih našega okraja. Posvetovanje je sklical okrajni komite Zveze komunistov, o nalogah gospodarskih or- ganizacij pa so razpravljali v skladu s smernicami četrtega plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Kljub temu, da podatki o pro- izvodnji v mesecu juliju kažejo precej ugodno sliko, bodo morali komunisti v gospodarskih organi- zacijah odslej posvečati za še bolj- šo in večjo proizvodnjo še več po- pornosti. Predvsem pa ob teh na- logah ne bi smeli pozabiti na si- stematično poglabljanje sistema delavskega samoupravljanja, kar je nedvomno vsaj tako pomembna naloga kot težnja za čimboljšo iz- polnitev proizvodnih načrtov. Letošnji letni plan izvoza celj- skega okraja je bil v prvem pol- letju dosežen s 46 odstotki, kaže pa, da se bo do konca leta stanje še izboljšalo. Tako so v mozirski občini letos izvozili že več lesa kot lani vse leto, imajo pa tudi mož- nosti, da izvažajo še embalažo iz bukovine. V izvoz pa so se vklju- čile tudi lesne industrije ostalih občin: Galanterija iz Rimskih To- plic, lesni obrat iz Mestinja itd. Ko so na posvetovanju govorili o izvozu, so poudarili, da bi izvoz ne smel biti samo sredstvo za po- večanje dohodka, temveč, da bi ga morali obravnavati predvsem s stališča ekonomičnosti širše skup- nosti — s stališča okraja, republi- ke in celo zveze. Dokaj razveseljiv je tudi poda- tek, da je storilnost narasla za štiri odstotke. V zvezi s tem so na posvetovanju obsežno razpravljali o odvisni delovni sili. Ne gre za to, da bi z odpuščanjem pretira- vali, vendar pa je razumljivo, da pretirana občutljivost pri tem vprašanju ni na mestu. Podobno bi morali obravnavati tudi vpra- šanje delitve osebnih dohodkov. Le-ti naj bi naraščali v skladu z večjo in boljšo proizvodnjo, v go- spodarskih organizacijah pa naj bi vodili tudi računa o tem, da ne bi dohodki niti preveč posko- čili, niti preveč padli. Eno izredno pomembnih vpra- šanj je še vedno skrb za moder- nizacijo in sodobnejšo organiza- cijo proizvodnje. Z »mojstrsko politiko, ki je marsikje pri nas še precej zakoreninjena, bi morali enkrat za vselej obračunati. Pro- izvodnjo naj vodijo taki strokov- njaki, ki jih sedanji čas še ni prerasel, ki sta jim kooperacija in specializacija proizvodnje nujni in razumljivi itd. Isto velja za izbiro ljudi za vodilna in ključna delovna mesta. Na posvetovanju so priporočili občinskim komitejem Zveze ko- munistov, da vzpostavijo z gospo- darskimi organizacijami svojega območja še tesnejše, pristnejše de- lovne odnose. Hkrati naj bi v ob- činah poskrbeli tudi za to, da bi bili komunisti v gospodarskih or- ganizacijah v resnici dobro ob- veščeni o tekočih problemih go- spodarske organizacije in komu- ne, kaiti le tako bodo lahko v polni nr^n izpoln.i^vli mlosre. ki jih .ie prednje pos*av»l č'»(rti ple- num Centralne'^a ito-^^iteja Zve7:c komunistov Jugoslavije. -ij VESOLJE V Sovjetski zvezi «0 v soboto in v nedeljo iasstrelili d^e novi vesoljsiki ladji. Najprej so v sob»to izstrelili vesoljsko ladjo VOSTOK III, ki jo je upravljal major Andrijan Nikolajev. Dan zatem skoraj ob istem času — nekoliko po enajsti uri — so izstrelili še eno ve- soljislko ladjo VOSTOK IV. ki jo je uipravljal podpolkovnik Pavel Papovič. Izstrelitev hkrati dveh vesoljsikih ladij s koizmonavti v Sov- jetski zvezi je velik uspeh, hkrati pa tudi uspeh v skupnem pri- zadevanju vsega sveta za iprodiranje človeka v vesolje. Več o tem pomembnem dogodku poročamo na 8. strani. Na siliki: Pavel Popovič, ki so ga z vesoljsko ladjo izstrelili na krožno pot okoli Zemlje dan po začetku vesoljskega potovanja petega vesoljskega potnika majorja Andrijana Nikolajeva. Hmellska sezona pred durmi v teh dneih smo obiskali Sa- vijslko ddlino. Nestrpna je. Kobu- lice hiitno dozorevajo in kmalu se bodo zlile po hmeljiščih mno- žice obiravk. Najprej smo se po- zaoiiimalii, kako bo letos z obirav- ci. Velja pripominiti, da povsod delajo prednost rednim obirav- kam in skupinam, ki jjrdhajajo ob obirailni sezoni redno v Savinjsko dolino. Veliko je tudi posebnih delovnih dogovorov, veliko dogo- vorov pa še drži od lani. Kajti tu- di obiravke rade vidijo, da je v štirinajstih dneh kolikor traja obiraJna sezona, zanje preskrblje- no. Zaradi tega raje prihajajo na- zaj tja, kjer so imele lani dobre ži- vi j enSke in delovne pogoge. Ta preprosta resnica, smo zve- deli, je mnogokrat tudi iisodna. Kajti hmelj mora biti pravočasno obran — od tega je odvisna tudi kvaliteta. Zaradi tega posvečajo savinjski hmeljarji p>osebno po- zornost obdravcem, zlasti pa to velja za družbeni sektor. Novi nastanitveni jjrostorl pričajo o tem, notranja ureditev prostorov in še posebna skrb za prehrano. Le tako, sodijo, bo možno zausta- viti upadanje števila obiravcev. Velenje se je odelo v črnino v ROVU SO SE ZASTRUPILI S PLINOM ALOJZ JELEN, J02E NACHTIGAL, SREČKO PEROCA IN KAZIMIR PETEK — 5.000 LJUDI NA POGREBU Minuli petek je zahodno polje velenjskega premogovmika pre- tresel alarm. Močan polk v glo- bini 400 metrov in strupen plin, ki je iprihajal iz enega rova, ni obetal nič dobregia. Reševalne ekipe so se primemo opremlje- ne hitro sipuistile v tisto smer. Reševavca Knez in Pire ,sta kma- lu prinesla iz rova prvega po- nesrečenca — Juiatina Drevšnika. Druga dva reševavca Raj ter in Pavoič sita našla ponesrečena ru- darja Jožeta Nachtigalla in Sreč- ka Peroša. Ostalih dveh rudarjev iz iste skupine niso našli. Videti je bilo, da sta zasuta ob odkoip- nem stroju. Pričeli so z odkapa- njem dn čez nekaj ur res našli še Alojza Jelena in Ka2jim.ira Pet- ka. Ponesrečenim so takoj poma- gali z iimetniim dihanjem, toda pomagalo m niio. Rešili so le Justina Drevšnika, ki je bil naj- bolj oddaljen od kraja nesreče. Prepeljali so ga v celjsiko boiniiš- nioo, od koder so že naslednji dan sporočili, da njegovo življe- nje nii več v nevarnosti- Tako je nesreča terjala kar štiri življenja, štiri rudarje v starosti od 28 do 35 let, ki so postali žrtve med premogovniimii pilastmi stisnjene- ga ogljikovega dvakisa. Izguba je. težka, huda za družine pokojnih in boleča za ves rudarski kolek- tiv. Rudarjii iso nam pnipovedovalii, kako isi razlagajo nastanek nesre- če. Po njihovem mnenju se je odkopni stroj približal razpoki ali votlini, v kateri je bil oglji- kov dvokis pomešan z metanom pod močnim pritiskam. Ko je ste- na do te votline postala že dovolj tanka, jo je plin prelomil. Pre- mog je zasul odkopnd stroj in rudarja, ki sta delala od njem, nakar se je strupeni plin nag- lo razširil po rovu. V trenutku je s prahom vred, ki je nastal ob tem močnem poku premoga, zajel okrog 30 metrov oddaljena rudarja Nachtigala in Perošo, nato pa še blizu 170 metrov na- prej Drevšnika. Slednji je pričel teči proti rovu s svežim zrakom, vendar je spotoma padel in oble- žal. Tam so ga našli rešitelji. No- beden rudar ni imel časa, da bi poiskal bombo s kisikom in se tako zavaroval pred plinom. To je onemogočil tudi gost prah, ki je do kraja zmanjšal vidljivost. Velenje se je ob tej izgubi vso odelo v črnino. Odpovedali so vse prireditve, razobesili črne zastave na najvišje stavbe dn inacionalne, partijske na pol idroga. Krste s pokojniki so že v soboto položili na oder v avli kulturnega doma. Rudarji v unLf'ormah so postavili neprekinjeno častno stražo. Olani rudarskega kolektiva in drugi pretaivavci Velenja in okolice so v velikem številu popoldne in v nedeljo prihajali po zadnje s/lovo od dragih tovanišev. Mnogi so prinesli vence, med njiimi tudi delegacije številnih rudarskih in drugih kolektivov. Pogreb je bil v nedeljo popol- dne. V Velenju se gotovo še no- benega pogreba ni udeležilo to- liko prebivavistva. Kljub popol- danski vročini se je zbralo pred kultumdm domom kakih 5.000 ljudi. Ko so krste pokojnikov ^pre- nesli na ploščad pred domom, sta se v imenu rudarjev in pre- bivavcev poslovila predistavmik krajevne organizacije SZDL, ru- dar Jože Vovk in sekretar rud- niškega komiteja ZKS Ciril Gre- benšek. Za njimi je spregovoril še član republiškega izvršnega sveta Ri- ko Jeranan, kn je izrekel globoko sožalje družinam ponesrečenih in rudarskemu kolektivu v imenu Izvršnega sveta LRS in Ljudske skupščine- Ob tej priložnosti je tov. Jerman dejal, da nas ta do- godek opozarja, da storimo vse potrebne varnostne ukrepe za za- varovanje zdravja in življenj proizvajavcev in da pri tem ne štedimo napKxrov in materialnih sredstev. Po igranju žalostink in nasto- pu pevskega zbora »Kajuh« iz Velenja se je razvil pogrebni sprevod v smeri velenjskega po- kopališča v Smartnem nad Ve- lenjem. V ip>0'glrebnem sprevodu so bili nosivci praporjev, 600 uni- uniformiranih rudarjev, nosivci vencev, atletska reprezentanca Jugoslavije, ki trenira v Velenju, drugi olainii rudniškega in drugih kolektivov, številne godbe in ostaik) prebivavstvo. Poleg doma- če godbe so prišle še rudarske godbe iz Zabukovice, Trbovelj in Zagorja ter godba Šoštanjske Svo- bode. Krste so vozrili na dveh kamio- nih. Na veilenj:skem pokopališču je še zadnji spregovortil pokojnom rudarjem v slovo predstavnik rudniške sindikalne podružnice Emo Rahten. Alojza Jelena in Srefika Peroša so pokopali na velenjskem pokopališču, Jožeta Nachtigala so odpeljali naprej na Šoštanjsko in Kazimira Petka na šaleško pokopališče. J. V. Izvoz še vedno oktualno nologa Zlasti okrajna gospodar- ska zbornica, a tudi podjet- ja, si prizadevajo, da hi izvoz čimbolj pospešili. Izhajajo namreč iz dejstva, da indust- rija celjskega okraja, ki veli- ko izvaža, potrebuje še ved- no precej več uvoženega re- produkcijskega materiala. To sicer ne velja za velike izvoz- nike, ki sebe »sami-^ oskrbu- jejo z uvoženim reprodukcij- skim materialom, temveč za one veje industrije ali pod- jetja, ki rabijo uvožene suro- vine, o se doslej še niso ■vključili v zunanjo trgovino. Zaradi tega pripravlja go- spodarska zbornica temeljito analizo realnih možnosti še nekaterih gospodarskih or- ganizacij, da se vključijo v izvoz. Kajti tudi v okrajnem merilu je ugodnejše, če se uravnovesi uvoz z izvozom — vsaj to, kajti še bolje je, če bi dosegli ugodnejše razmer- je. In prav za to že po bež- nih analizah obstajajo pogoji. Zanimiv je zlasti primer tekstilne tovarne Juteks iz Žalca. Le ta se je takoj po začetku obratovanja predil- nice odločila, da se bo sku- šala vključiti med izvoznike. Precej naporov je bilo po- trebno. Toda uspelo jim je. Tako je že prvi aranžman bil ugoden. Prve količine so namreč dobivali v Italiji. Ta- ko so tudi naslednji dogovo- ri enako usmerjeni v zahod- ne dežele, kajti kvaliteta nji- hovih jutnih tkanin jim omo- goča odločilno prednost v hu- di konkurenci. Razumljivo pa je, da je osvajanje tujega tržišča zah- tevno delo in da bi včasih nezadostno poznavanje tuje- ga tržišča lahko celo škodo- valo podjetjem. Zaradi tega bo gospodarska zbornica zla- sti vprašanje vključevanja novih gospodarskih organiza- cij v izmenjavo s tujino po- sebno proučila. To pa bo v novih pogojih delovanja zdru- žene gospodarske zbornice tudi mnogo laže, kajti le-ta razpolaga že sedaj z dobrimi strokovnjaki, kar je eden bistvenih pogojev za temelji- to delo na tem področju. ZMAGO LIKAR GRE V LJUBLJANO Dosedanji direktor zdravilišča * Dobrni Zmago Likar, ki je do- klej bil tudi pobudnik razvoja Do- brne kot turističnega kraja, se bo •dselil v Ljubljano, kjer bo kot smo zvedeli, prevzel mesto direk- torja hotela Union. Istočasno smo tudi zvedeli, da Sa bo na dosedanjem delovnem ^estu zamenjal dosedanji pod- predsednik občinskega ljudskega odbora v Šmarju Lojze Krivec, ki ?o ta čas končal višjo gostinsko solo. VREME. Od 16. do 26. avgusta Okrog 20. avgusta padavine z ■evihtami in ohladitev. V ostalem 'epo vreme in po 23. avgustu zelo ^oče. Dr. V. M. 2 CELJSKI TEIDNIK STEV. 32. — 17. avgusta 1962 Med tista načela, ki se nam zde danes popolnoma jasna in ohče- veljavna, spada tudi pravica do samoopredelitve naroda. Ni pa nam to načelo razumljivo, če se ga oklepajo Nemci v svoji poli- tični borhi za združitev. Res je, vsi narodi imajo to pravico, tudi Nemci, čeprav ga drugim naro- dom nikoli niso priznali. Ce ga priznamo tudi Nemcem, je treba najprej določiti objektivne pogo- je, ki bi začrtali, koliko in kdaj velja to načelo tudi za Nemce. V bistvu nemškega problema je danes že velika zmeda, ni jasno kaj je pravica, kaj obveznost, kaj vzrok in kaj posledica. V Zahod- ni Nemčiji bi radi zakrili vse, iz česar je nemški problem sploh nastal. Pri tem so Nemcem bist- veno pomagali zapadni zavezniki, ki so jih vzeli v svoj vojni tabor kot vojne tovariše, preden so z Nemčijo sploh sklenili mir in pre- den so se z njimi pogovorili o razmejitvi interesov. Tako zdaj ni čudno, če nemški problem že ogroža svetovni mir, ker pritiska kot maščevalna prikazen na od- nose med nekdanjimi zavezniki zoper fašizem. Pozablja se, zakaj je prišlo do vojne 1. 1939 in 1941, kaj se je vse v vojni aodilo in kako se je vojna končala. Ne- dvomno, Zahodna Nemčija danes predstavlja na novo oživelo mili- taristično in imperialistično Nem- čijo, ki tega svojega značaja niti nič kaj spretno ne zakriva. V skladu s tem terja rešitev nem- škega vprašanja, ne glede na in- terese narodov, ki jih je fašistič- na Nemčija ogrožala in ki jim tu- di danes neženirano grozi. Za Zahodno Nemčijo je danes glavni problem rešitev Nemčije in to z enostavno pridružitvijo Vzhodne Nemčije, češ da ta itak predstavlja manjši del nemškega ozemlja. Toda nemški problem je še ved- no problem varnosti, ne samo stvar likvidacije vojne, je pro- blem sosednih narodov. Zgodovi- na Nemčije kaže, da so v njej vedno vstajali avanturisti, ki so ogrozili ne samo varnost, ampak celo življenje sosednih narodov. Ce bomo torej nemški problem reševali s tega vidika, potem mo- rajo ti ogroženi narodi sodelovati in zavarovati tak mir, da bo nemška nevarnost vsaj za nekaj generacij odstranjena. Z drugo besedo nemški pro- blem ima svojo nemško stran, ki je nobeden ne spodbija: združi- tev, ima pa tu svojo mednarodno stran: likvidacijo vojne, ki jo je zakrvvila Nemčija. Mir de facto je vzpostavljen, treba ga je zava- rovati. Ce zdaj Nemčija vpije o načelu samoopredelitve, to ni niti logično niti opravičljivo in je pravzaprav agresivno dejanje: Ni navada v zgodovini, da bi se premagana država, ki se je tako pregrešila nad mednarodnim pra- vom, sklicevala na pravico samo- opredelitve. Nemška združitev to- rej ni notranji nemški problem, marveč stvar vseh narodov, ki jih je NemčHa napadla in jim povz- ročila tolikšne nesreče. Nemški problem se je seveda zapletel, čim je Churchill v Ful- tonu sprožil hladno vojno med ZDA in SZ. Cim je bila Nemčija pritegnjena v prestižni spor obeh blokov, že ni bilo več realnih možnosti, da bi se obe Nemčiji združili bodisi na zahodni ali vz- hodni bazi. Nobena stran k temu ne privoli in, ne delajmo si utvar, ne bo privolila. Nemški narod sam ne more vč razsojati o svojem na- rodnem teritoriju, ni možno no- beno glasovanje, ni politični in tehničnih pogojev za to. Zapadni blok ne pristaneta na to, ker sploh ne priznava Vzhodne Nemčije, vzhodni pa zato ne, ker bi gla- sovanje na vsem nemškem teri- toriju pomenilo aneksijo Vzhod- ne Nemčije k Zahodni. Dejstva so torej taka, da med- narodni status nemške države ni določen. Obe nemški državi nista od vseh priznani, zato ni možen noben napredek v reševanju nem- škega vprašanja. Napredek bi tu pomenil napredek k svetovnemu sporazumu. Za ta sporazum pa je najmanj navdušena Zahodna Nemčija sama, kar kaže njena notranja in zunanja politika. Ce bi se tu voz premaknil v pravo smer, bi bila pot k svetovni po- miritvi utrta. Resnost in odgovornost skoraj na vslakem koraku POGOVOR S PREDSEDNI KOM CELJSKE OBČINSKE KO- MISIJE ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI DOHODKA GOJMIROM MELIKOM. Te dni bo občinska komisija za izvajanje predpisov o deditvi či- stega lin osebnih dohodkov v Ce- lju opravila taiko imenovano prvo faao svojega dela; do 20. tega me- seca bo namreč končala s piregle- di dokiimeinitacije o delitvi čiste ga dohodka v 1961. letu v vseh podjetjiih, to je v okoli sto gospo- darskih organizacijah, razen v ustanovah- Doseda/nje delo ter u- gotovitve kom'isije so bile tudi predmet razgovora, ki smo ga ime- li z njenim predsednikom Gojmi- rom Melikom. — Na splošno lahko ugotavlja- mo, da so se gospodarske orga- zacije lotile zahtevnega in druž- beno pomembnega dela z veliko odgovornostjo. To še posebej ve- lja za ogromno večino industrij- skih podjetij, saj v teh primerih ni šlo samo za dokumentacijo. marveč tudi za podrobno analizo notranjih dogajanj v kolektivih, seveda tistih, ki se kažejo v luči delitve čistega dohodka na skla- de in osebne dohodke, je med drugim degal tov. Meliik, ko smo mu zastavili vprašanje o sploš- nih vtisih komisije, ki jdh je do- bila pri obravnavi dokumentaci- je o delitvi čistega dohodka v lanskem letu. In še nekaj, doku- mentacija, ki smo jo obravnava- li, je bila verno zrcalo vsega ti- tistega dela, ki so ga kolektivi in njihovi upravni organi samou- pravljanja opravili v tem času. Namreč, če so to delo opravili v širšem krogu in če so o delitvi čistega dohodka razpravljali tu- di delavski sveti, potem je bila tudi dokumentacija dosti bolj po- polna, kot pa če so to napravili v ozkem krogu ljudi iz uprave po- djetij. Slednjo pomanjkljivost smo opazili pri nekaterih gostin- skih podjetjih, kot pri Ljudski restavraciji ter restavraciji Pošta, kjer delavski sveti niso razprav- ljali, oziroma niso potrdili pred- loženih dokumentacij o delitvi čstega dohodka. Kot rečeno, je nadaljeval tov. Melik bomo od 20- avgusta tega meseca končali s pregledi doku- mentacije o delitvi čistega do- hodka gospodarskih organizacij v 1961. letu. Takoj za tem pa se bomo lotili drugega dela, namreč pregleda spremenjenih oziroma izpopolnjenih pravilnikov o de- litvi čistega in osebnih dohodkov v letošnjem letu. Razen tega nas še čaka poročilo, ki ga bomo pri- pravili za skupno sejo obeh zbo- rov občinskega ljudskega odbo- ra in na kateri bomo zelo kon- kertno in kar se da natančno ob- ravnavali določene probleme, ki smo jih zasledili. Gre namreč tu- di za takšne, ob katerih ljudski odbor ne more ostati ravnodušen marveč bo moral v dodočeni ob- liki pomagati, da bodo prizadeti kolektivi laže premostili težave, v katere so priši tudi zavoljo ne- katerih objektivnih ipogojev. Me- nim, da bo največjo pomoč po- treboval kolektiv tovarne tehtnic, ki je zašel v težave predvseem za- radi zastoja prodaje tehtnic. O takih in podobnih problemih bo govora na bližnja seji ljudskega odbora. — Ali bi hoteli nanizati neka- tere najznačilnejše slabosti, ki ste jih opazili pri svojem delu in ki so jih napravili kolektivi pri delitvi čistega dohodka v lanskem letu? — V nobenem primeru, ki smo ga doslej obravnavali ne gre za velike napake: ne gre torej za takšne, ki bi jih morali obešati na veliki zvon. Navzlic temu pa smo vendarle ugotovili določene po- pomanjkljivosti, ki smo jih sku- paj s predstavniki kolektivov analizirali. Razveseljivo je tudi to, da so kolektivi sprejeli naše pripombe z isto dobronamernost jo, kot smo jih dali- Vedno in po- vsod doslej smo se lepo pogovo- rili o napakah in problemih. O kakšnih administrativnih ukre- pih, ki bi jih naj izvajali na pred- log naše komisje, ni bilo govora, niti potrebe. Ce se že vprašanje nanaša na napake, naj povem, da so v tovarni tehtnic pre- več izplačali osebnih dohovLjudskem magacinu-!" in jih je sama »olajšala« za 726 tisoč 300 din. Poslovodji Martinu Kolencu in oddelkovodji Jožetu Jakliču pa sta bili znižani zaporni kazni od 2 let na 1 leto 6 mesecev strogega zapora, slednji pa bo mo- ral plačati še 150.000 din denarne kazni. Pri tem je vrhovno sodišče LRS pri Kolencu upoštevalo to, da ni bilo znatnejše škode, da se ni osebno okoriščal, pa tudi da skrbi za družino, da še ni bil kaz- novan in da je dejanja iskreno priznal in obžaloval. Pri Jakliču je upoštevalo, da je dejanje upo- rabe lažne listine v službi storil po vplivom Kolenca, da je bil s tem dejanjem le krit primanj- kljaj na enem oddelku s presež- kom na drugem in tudi, da skrbi za otroke in hudo bolno ženo, de- janja pa je iskreno priznal in ob- žaloval. Zanimiv sestanek Pred dnevi so se na vrtu gostil- ne v Gledališki ulici v Celju spet — kakor vsako leto — sestali ne- kdanji pripadniki bivšega celjske- ga pešpolka. Ta sestanek je že sedmi po vrsti in se ga je udeleži- lo 42 starih vojakov, med kateri- mi je najmlajšemu 62, najstarej- šemu pa 86 let. Sestanek je potekal v prisrčnem razpoloženju. Sklicatelj tov. Pla- huta je čestital tovarišu Dolinšku iz Dola pri Hrastniku k njegovi 75 letnici in tovarišu Cajnku iz Kamnice pri Mariboru k zlati po- roki. Zabeležili smo eno izmed števil- nih zgodb, ki so jih veterani pri- povedovali : »Nekega dne spomladi 1908. leta je ves naš bataljon opravil pohod iz Celja skozi Babno na Franko- lovo. Tam smo počivali. Na trav- niku smo postavili puške v pira- mide. Med nami je bilo dob- rih pevcev, tako da so celo nem- ški častniki radi poslušali domače slovenske pesmi. Mogočno je za- zvenela pesem »Od Urala do Tri- glava«. Toda nenadoma je prijez- dil pred nas poveljnik bataljona in nam kriče ukazal, naj takoj umolknemo. Za vselej, da nam prepoveduje peti slovenske pesmi. Prijatelj Srec mi je pomežiknil in že sva intonirala avstrijsko him- no. Nemški stotnik jo je moral poslušati v pozoru, nato pa je ves besen odjezdil. Za njim pa je spet zadonela naša prva in najlepša pesem »Od Urala do Triglava ., Zapeli smo jo do konca. Stotnik nam slovenskih pesmi ni nikoli več prepovedal, pa tudi mi nismo več zapeli cesarske himne. Prijetno taborenje Tovariš urednik! Kot vsako leto, so tudi letos preboldski taborniki taborili. Za kraj taboren j a so izbrali Izolo. Ker se je z njimi odpravil tudi moj sinek in ker še nismo bili nikdar na morju, smo se tudi mi podali za malimi taborniki. Bili smo prijetno presenečeni. Vodstvo nas je lepo sprejelo in tudi živ- ljenje v taboru nam je bilo kar najbolj všeč. Na prijaznem gričku nad Izolo so se belili šotori, v morju pa so se kopali taborniki in se učili plavati. Zvečer smo se zbrali okrog tabornega ognja in taborniki so se nam predstavili s prijetnim kulturnim sporedom. Iz Prebolda so pripeljali s seboj tudi ansambel »Skrjanček«, ki je za- igral nekaj poskočnih. Taborenje mi je ostalo v lepem spominu in mislim, da je prav, če se organizatorjem javno zahvalim za vse, kar so storili za naše otro- ke. Rado Kranjc, Prebold 10. ALi BO LETOS ,,HMELJARSKI IIKOF'' Tovariš urednik! Zanima nas, če bo v Žalcu letos »hmeljarski likof«. Obiravci hmelja: Janko Dobrotinšek, Katica Javoršek, Boris Založnik, Jožica Košir. Zavrteli smo telefonsko številko in povprašali. Zvedeli smo, da bi naj bil letos »hmeljarski likof« v Preboldu, pa bo žal vsa reč padla v vodo. Za prireditev, ki prav go- tovo zahteva veliko priprav in pridnih rok, se je prijavilo nam- reč premalo sodelavcev. Torej — s »hmeljarskim likof om« letos najbrž ne bo nič. ANONIMEN DOPIS Pred dnevi smo prejeli zanimiv kritičen dopis o samopostrežbi v Preboldu. Ker pa je dopis nepod- pisan, ga ne moremo objaviti. Isto ravnamo z vsemi ostalimi nepod- pisanimi dopisi. Uredništvo Nekaj bi rad povedal Tovariš urednik! Pred dnevi sem si zaželel bre- skev. Podal sem se v trgovino »Zelenjava« v Cankarjevi ulici in tam prosil za pol kilograma tega sadja. Nabrala mi jih je, spravila v vrečko in jaz sem jih plačal. Ko pa sem prišel na cesto, sem razo- čaran ugotovil, da so breskve za- nič. Nekaj je bilo tako zelenih, da so bile trde kot kamen, druge pa so bile skoraj gnile. Težko mi je bilo, težko še bolj, ker sem imel občutek, da je slabe postrežbe v tej trgovini kriva mo- ja siva obleka — v Celju služim namreč vojaški rok. Štefan Barbarič, V. P. 4805-VI-TO Brigada je odpotovala Pred dnevi je odpotovala na jtvezno delovno akcijo, na grad- njo avtoceste »Bratstva in Enot- nosti«, celjska srednješolska mladinska delovna brigada »Bo- risa Kidriča«, ki bo delala na tej akciji v mesecu avgustu. Briga- da šteje okrog 70 brigadirjev, na- seljena pa je v mladinskem na- selju »Mavrovo« v Miloševcu. Na zboru brigade, ki je bil pred od- hodom brigade, so izvolili ea ko- mandanta Milana Gorjanca, za predsednika brigadnega sveta pa Ludvika Krajnca. Kljub temu, da je brigada šte- vilčno šibka, pa je kadrovsko in fizično zelo močna, tako da ima vse možnosti za najvišja prizna- nja. Brigadirjem in vodstvu bri- gade želimo na tej delovni akciji čimveč delovnih uspehov. Od brigade se je poslovil tudi pre dsednik okrajnega komiteja LMS tov. Zvone Dragan. Ugodna izpolnitev občinskega plana Občinski ljudski odbor Mozir- je je na svojem zadnjem zaseda- nju med drugim razpravljal o iz- vršitvi družbenega plana občine v prviih petih mesecih letošnjega leta- Celotni dohodek je bil v tem obdobju dosežen v višini 45,6 od- stotkov. Ob upoštevanju letnega plana je bil celoten dohodek ipre- sežen za 4,7 odstotka, narodni dohodek za 3,6 odstotka in druž- beni proizvod za 0,9 odstotka. Po posameznih panogah sta najbolje izvršila plan industrija in kme- tijstvo, najslabše pa gradbeništ- vo, obrt in gozdarstvo, V izvozu je bil fizični plan dosežen, vred- nostno pa ne. Glavni vzrok je v tem, da je izvoz rezanega lesa preusmerjen iz držav mehkih va- lut v države s trdo valuto. Ana- liza o izvršitvi plana je pokazala, da ,se proizvodnja razvija tako po planu, kakor tudi po potrebah tržišča. To je najbolj opaziti pri Lesni industriji Nazarje- kjer z uvajanjem nove proizvodnje (sekane embalaže) znižujejo pro- dajne cene in s tem zadovoljuje- jo potrebe kupcev, hkrati pa pre- delujejo manj kvaliteten les v končne proizvode. Ko so govorili o analizi izrabe delovnega časa, so ugotovili, da je na območju občine izrabljen le v višini 92,8 odstotka od mož- nega delovnega časa. Najslabše je izkoriščen pri LIN Nazarje, saj znaša le 84,5 odstotka. Vzrok te- mu za to je v preveliki izgubi delovnih dni, ki se stalno pove- čuje. Število obolenj se je v pr- vih petih mesecih lanskega leta dvignilo na območju vse občine od 3,99 na 6,10 odstotka- Odborniki so poudarili, da naj organi samoupravljanja po go- spodarskih organizacijah in za- vodih čimprej razpravljajo o tem I>erečem vprašanju in hitro sprejmejo ukrepe z name- nom, da se potrošnja skladov socialnega zlasti pa zdravstvenega zavarovanja vskladi z dinamiko porasta narodnega dohodka. Občinski ljudski odbor je^ na seji sprejel tudi odlok o občin- skem prometnem daVku od re- zanega lesa. Po tem odloku so dolžni plačati vsi zasebniki pro- metni davek od prodanega reza- nega lesa vseh vrst, višini 10 od- stotkov. Od rezanega lesa za do- mačo uporabo pa so oproščeni plačila davka. Gozdnemu gospo- darstvu Nazarje pa so na seji iz- rekli tudi poroštveno izjavo za najetje posojila v višini 53 mili- jonov dinarjev za gradnjo nove gozdne ceste Logarska dolina— Makov kot, -er ZA MLEKARNO SE KLAVNICA Zvedeli smo, da bodo »Mesni- ne«, ki so sedaj obrat Kmetijske- ga kombinata Žalec, začele že le- tos graditi prostore za novo klav- nico v Celju, Nova klavnica bo na Hudinji. Za gradbena dela in notranjo ureditev imajo »Mesni- ne« že zbranih za okoli 100 mili- jonov dinarjev lastnih sredstev. ^' Nova klavnica bo imela mnogo večjo zmogljivost, notranja ure- ditev pa je zamišljena na osnovi sodobnih izkušenj pri gradnjah klavniških obratov. Sodijo tudi, da bo klavnica lahko zadovolje- vala tudi potrebe širšega območja. Dramski dogodek v Žalcu Po nekaj letih trdovratne- ga molčanja — temu je bot- rovala kritika, ki je z nače- lnim: UNIČIMO, KAR JE SE MALO DILETANTSKO DE- LAVNEGA! — tolkla po de- lih, ki so jih žalski amaterji s težavo pripravljali, prepro- sta publika pa je komade z odprtimi usti spremljala — smo v Žalcu spet zabeležili in použili kar lep kulturni dogodek. Gre za Gobčevo de- lo, zelo znano opereto »-PLA- NINSKA R02A<^, ki so jo žalski svobodaši in zvesti pripadniki boginje Talije iz okoliških krajev s težavami naštudirali, a zelo uspešno že nekajkrat zaigrali. Nastopalo je okoli osem- deset oseb. Ker so na deželi dramska dela, ki -zahtevajo toliko Ijiuli že kar redka stvar, smo povprašali tova- riša Franja Rizmala, ki je imel na skrbi organizacijsko plat, obenem pa je igral eno izmed glavnih vlog, kaj misli o delu, veselju in težavah, pa nam je zadevo takole neka- ko orisal: »■Takoj po občnem zboru DPD »Svoboda-H Žalec smo sedli za mizo, si pogledali v oči, potrkali na srce in rekli: Je mar našemu Žalcu res potrebna taka dramska tiši- na? Dajmo, zganimo se! In že je bil pripravljen načrt: Izbrati tako delo, ki bo zajelo čim več dramsko sposobnih ljudi, nekaj takega, ki bo združilo igranje, petje in mu- zika. In odločili smo se za Gobčevo opereto »-PLANIN- SKA ROZA«. Da so nas spremljale šte- vilne težave, je pač razumlji- vo. Saj smo imeli sodelavce tudi iz drugih krajev. Pla- ninsko rožo smo dobili iz Celja, klavir je igral Bras- lovčan, en pevski zbor pa je bil iz Šempetra. Povedati moram še to, da dramska sekcija pri žalski »Svobodi« nima prave dvorane. K sreči smo vaje imeli v dvorani »-Hmeljarskega doma-<-<. Tok- rat nam je šla na roko tudi uprava Kino podjetja, da smo v tamkajšnji dvorani dvakrat s prav lepim uspe- hom nastopili. Ker je bil tov. Rizmal v svojih izjavah o kvaliteti uprizoritve bolj skromen, pa povejmo še mi, skromni gle- davci, da nas je Marjan Kuz- mus s svojim orkestrom pri- jetno presenetil; tu so sode- lovali tudi nekateri gojenci Glasbene šole iz Žalca in Celja. Tovarišica Goriškova je naštudirala s skupino di- jakinj nekaj baletnih vlož- kov, ki so delo lepo podprli. Veliko dela in razumevanja je pokazal tudi Vinko Rizmal s svojim oktetom. Za »pla- ninsko rožo« smo že prej slišali, da je »uvožena« in smo bili res radovedeni, ka- ko bo z njenim žvrgolenjem. No, reči moramo, da nas je tov. Zlata Zohar s svojim ža- metnim glasom lepo priteg- nila. Delo je režiral Ivo Mi- kek, scenarijo pa je pripra- vil Zdravko Cas in. se je po- trudil, da je tudi pri tem zelo važnem odrskem poglav- ju, doprinesel svoj delež k ubranem vzdušju celotne predstave. Amaterji so odigrali štiri predstave: dve v Žalcu, eno v Grižah in eno v Šempetru; najbolj uglašenu je bila pred- stava v Grižah. Pri drugi predstavi v Žalcu je tov. Jože Avbreht »krstil svojo dvesto- to odrsko predstavo; društ- vo mu je podarilo lepo sliko, publika pa je pridjala svoj iskren aplavz. Gornje pripombe niso iz- rečene iz ust »šolanega« kri- tika; to so razvozljane misli enega izmed gledavcev, ki se pridružuje mnenju, da je predstava — z majhnimi na- pakami — lepo uspela. Sko- da le, da ni niti eden — mis- lim na občinsko zvezo svo- bod in prosvetnih društev — povedal vsaj pet zahvalnih besed za prizadevanje celot- nega ansambla. In zdaj, ker nameravajo žalski svobodaši v jeseni na- praviti še nekaj gostovanj — hvala za užitek in srečno na pot! ~dk Na osnovi določil 51. člena odloka o vodovodnem redu na območju občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje št. 8/60) izdaja oddelek za gradbene, komunalne in stanovanjske za- deve Občinskega ljudskega odbora Celje naslednjo odredbo Ker je vsled suše veliko pomanjkanje vode v mestu Celju in neposredni okolici, se do preklica prepoveduje poraba vode iz vodovodnega omrežja za škropljenje vrtov, nasadov, cest, ulic, hodnikov, športnih objektov, motornih vozil in podobno ter vsak večji odvzem vode. Kršilci te odredbe bodo kaznovani v smislu 56. člena cit. odloka, razen tega pa jim bo odvzeta voda za čas izjemne- ga stanja. Načelnik oddelka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ing. Bela Bukvič CBLJSKI TEDNIK STEV 32. - 17. avgusta 1962 5 ŽEMA« DOM »DRUŽINA Obetajoče napovedi Kar prehitro nas bo obiskala jesen! Še preden se bomo dodo- bra »prepražili« na soncu in še predno se bomo poletja prav za- vedli, bo že tu ta znanilka hlad- nejših dni. Takrat bomo iz na- ftalina privlekli spet vse tisto, kar smo skrili pred molji. Potem bomo pobrskali po modnih časo- pisih in poiskali, kaj so modni diktatorji napovedali za letošnjo jesen. Pravijo, da nas bodo letos pre- senetila ogrinjala, najrazličnejša ogrinjala. Nosile bomo take s ši- rokimi hrbti, pa tudi one, ki pa- dajo povsem ravno. Zelo pa se boste verjetno raz- veselili letošnjih kostimov- Nji- hovi kroji so namreč izredno pri- vlačni in zelo ženski. Pas je ko- maj naznačen z drobnimi všitki. Žlica je pobegaila Na tla vam je padla žlica. Ni- kar ne dovolite, da bi vam jo po- brala gostiteljica. Ce je pojedina svečanejša, vam bodo na krožnič- ku prinesli drugo, sicer pa jo po- berite sami in jo očstite s košč- kom kruha. sicer pa je jopica kratka z majh- nim, klasičnim ovratnikom, ali pa kroj na hrbtu nekoliko pro- stornejši. Novi kostimi se bodo potrudili, do bodo postavo čim- bolj stanjšali. Ramena so obla, pas komaj označen in tudi krila so ukrojena v skladu s temi zahte- vami. Takšna oblačila bomo lah- ko nosili za najrazličnejše prili- ke. Enodelne obleke bomo jeseni krojile preprosto, udobno, izbra- le pa bomo dobro blago: zelo ta- nek volnen tweed, jersey, meša- nico volne in svile itd- Dvodelne obleke so prav tako preproste. Bluze so ravne in brez ovratnika, okrašene pa so z resami, obrobi, žepki in podobnimi prikupnimi domisleki. Najbolj pa se bomo verjetno ogreli za enostavne eno- delne obleke s skromnimi izrezi, kratkimi ali tričetrt rokavi in pa- som. Zelo mladostne so namreč in letos povsem v skladu z mod- nimi zahtevami. Seveda pa mo- rajo biti precej asimetrično okra- šene. Popoldne boste oblekle plašč in ga dopolnile z dodatki barve istega tona. Tudi obleko boste ta- ko izbrale. Za popoldne ali ve- čer pa si boste omislile — če vam to dopušča denarnica seveda — obleko iz čipk ali svile, ki pa bo seveda brez rokavov in na prsih ter hrbtu nekoliko globlje izre- zana. K njej boste nosile primer- no ogrinjalo. Ozke čipkaste oble- ke s tankimi naramnicami nas bodo spomnile na leto 1925, pa nič za to. Za ples bodo letos moderna rahlo zvončasta oblači- la iz svetlikajočih, s srebrnimi in pozlačenimi nitkami okrašenih tkanin. Jesen nam bo prinesla tudi pre- cej atraktivnih detajlov- Ešarpe in šali bodo mnogokrat nadome- stili ovratnike, asimetrija, okras- ki v diagonali in zapenjanje ob strani pa so pomembna zapoved. In kombinacije s krznom, usnjem in volno! Jeseni bo klasična siva barva znova premagala belo in brež bar- vo. Nato bosta sledili zlatorjava, petrolejsko zelena Inn precej — modrih barv. Seveda tudi na kombinacije črne in bele barve ne smemo pozabiti. In zdaj še — usnje! Nosili ga bomo ne samo kot okras — za obrobke, pasove itd. Uveljavile se bodo tudi usnjene jopice, pla- šči pa celo — tako vsaj pravijo — krila In ogrinjala. Kombinaci- ja usnja in pletenin bo letos po- stala nepogrešljiv del vsake žen- ske garderobe. Tako trdijo modni diktatorji, kako pa bomo odločile me, zaenkrat še ne vemo. Še ved- no sije sonce in kar nič se nam ne da misliti na jesen! ica- Otroci vedo, kdo jun je prijatelj, pravijo. Videti je, kot da so to obcutih tudi pri mladem Crisu iz Gane, ko sem jih v takole ljubeznivem razpoloženju fotografiral v Velenju. Srna OBZIRNI? že od nekdaj velja pravilo, naj hodijo otroci 2:godaij v posteljo. Nič koilijkokrat smo že ugotovili, kako čudovito zdravilo je sen in kako ljubezniv je otrok ^utraj, če se prebudi spočit in naspan. Toda vse kaže, da marsikateri stairši tega ne vedo ali pa, da za- voljo lastnega razvedrila žrtvu- jeijo otroikov počitek. Samo dvoje primerov naj vam omenim, ki sem jih opazila- Prav gotovo jih je še več. Bito je ina predstavi »Celjskih grofov«. Na staili grad so med številnimi gledavoi prišli tudi — mati, oče in sinek, .ki ibi mu pri- sodila kake tri, stini leta. Posedli so po travi in malček je bil tako navdušen nad konji, da kar ni mogel zapreti ustec. Kmalu za tem pa je pocukail m-amico za ro- kav in ji povedal, da bi šel »pan- čat«. Mama je slekla jopico, po- ložila siinka v travo, ga pokrdla in deček je zadremal. Spal je ne- mirno in nič koliloakrat se je 2ibai- dil. Polni dve uri je tako ležal in ko sta se starša končno odločila, da gresta diomov, ga nisti in ni- sta mogla prebuditi. Se dolgo sem slišala njegov j-Ok in tesno mi je bik) prt srcu. Drugi primer pa se je pripetil zadnjič v letnem klinu. S starši je prišla v kino petletna deklica in tudi ta je že pni iprvi polovici filma začela jokati in 'pđx)i9titi ma- mo, nanj jo pelje domov- Zame- rim ji, da tega ni sifcorila. Pa še nekaj se mi ne zdi prav. V veža kina Metropol sem zadnjič pre- brala, da otrok ne puščajo k pred- stavam, ki se začno ob dvajsetih. Je mar letni kino izjema? Kaj zanj to pravilo ne velja? Vem, da je včasih težko odreJS se kakšnemu razvedrilu. Sploh, če sta oba zakonca ves dan za- poslena in sta prosta šele na ve- čer. Pa vendar, kaj bi ne bilo bolje — če res niso mogli nava- diti otirok, da tudii sami mimo spijo — če bi kako drugače po- skrbeli za njihovo varnost. To, da jih vzamejo s seboj tudi tjja, kamor ne sodijo, jim prav goto- vo na v dobro. POSLEDNJE SREDSTVO »■Sosede imam. Živima v središču mesta in tako blizu drug drugega smo, da bi lah- ko — če bi se dobro sklonili skozi okno, videli, kaj kdo kuha na štedilniku. Toda to še ni najhujše. Tudi slišimo namreč lahko vse, kar si imajo pri njih povedati! Zdaj pa že nekaj noči ni- mamo miru. Sosedje so nam- reč kupili nov radijski spre- jemnik z UKW. In zdaj vsak dan kar naprej igra. Najhuje pa je to, da imajo radijske sprejemnike še ostali sosed- je. Kadar prvi poslušajo ra- dio Ljubljano, drugi prav gotovo poiščejo zagrebško po- stajo, tretji pa se odločijo za radio Celovec. Ce je to čez dan, še nekako gre, zvečer pa mi živci popustijo. Do enajstih nikoli ni miru. Ra- dio kriči jaz pa se jezim. Ker pa moji sosedje niso nič pri- pravljeni za prijazne pomen- ke in dobrohotne nasvete, seveda ne morem tvegati, da bi jih opozorila, naj vendar nekoliko umirijo ta dosežek modeme tehnike,*' mi je zad- njič tožila znanka. Prosila me je za nasvet, pa ji ga žal nisem mogla dati — ker ima- rao tudi pri nas take sosede! Zadnjič pa se mi je le po- svetilo. Ko so sosedje pogas- nili luči in so po mojem mnenju že zaspali, sem zlob- no prižgala radio. K sreči sem ujela oddajo jazza in moja slutnja se je uresničila. Ni minilo deset minut, ko so se sosedje oglasili. Stopila sem na balkon, izmenjali smo nekaj »ljubeznivih« besed in zdaj imamo mir eni in dru- gi- Tak ukrep sem pred dnevi svetovala tudi znanki. Kdo ve če je ravno pravilen?! Meni se je namen posrečil in tudi slabe vesti nimam, saj sem navsezadnje prej že res vse poskusila. Ce imajo torej tudi vaši sosedje nov UKW spre- jemnik in če ste se že poslo- vili od nočnega miru, pa mor- da le še poskusite s tem — poslednjim sredstvom! -ij Pred dnevi je izšla dvojna šte- vilka domače modne revije »Ma- neken«. Tisti, ki se na dopust še- le odpravljajo, bodo v njej našli še nekaj modelov za vroče dni, za one pa, ki že mislijo na jesen, je »Maneken« pripravil že nekaj prijetnih predlogov. V »Maneke- nu« je tokrat tudi precej doma- čih modelov. Odlikuje jih domi- selnost in to — da jih bomo lah- ko kar brez skrbi tudi pri nas nosili- Ta-le dva modela sta ukrojena za mlajše osebice. Sta prikupna, kajne? Avtomobilčki in slaba vest Pred dnevi se je za novo trgov- sko šolo v Celju ustavil >*Luna park«, ali bolje mešanica doma- čih in tujih lastnikov naprav za ustvarjanje veselja — za mlade in stare. Celjani so se zlasti v poznih urah zgrnili ob pistah, vrtiljakih, napravah za merjenje moči in podobno. Toda najživahneje je vsekakor ob začetku in ranih včernih urah, ko so se na prostoru zbrali otroci v spremstvu staršev. Zanimiva je ugotovitev, da za vrtiljak ni bilo posebnega zanima- nja, pač pa so otroci navalili na avtomobilčke, motorje, rakete in podobno. Vožnja, vožnja... to je bilo v teh večerih lahko razbrati v otroških očeh. Vožnja do izne- moglosti. Žal le želja, ker je za- deva pač bila draga, vožnja nam- reč. In res bi le težko pričakovali, da bo kdo zapravil pol plače za otroka, ki si želi nekaj, kar na koncu ne bi bilo niti tako nedo- stopno, če bi Celje ne bilo tako »malo«?! Bodimo iskreni. Celje ni tako malo in morda nam je ostalo ne- kaj proviincijskega duha, da se ni- smo spomnili, da bi uresničili vsaj v skromnih razmerah ljubljansko zamisel o avtopisti z bencinskimi avtomobilčki, kjer se lahko vo- zijo samo otroci, ki imajo izpit in kjer ni potrebno dvesto dinarjev za tri minute vožnje. Ljubljanska zamisel pa je že po dosedanjih izkušnjali dala odlične rezultate, saj se otroci tako hitro nauče vse potrebne veščine in znanja, ki ga rabijo, da bi bili bolj varni na cesti. Morda bomo Celjani tudi enkrat dobili prometni »-poligon« za pionirje. Sicer pa je obisk mešane sku- pine v Celju bil zanimiva spre- memba, ki je vnesla precej živosti za nekaj dni. Razen tega pa so mnogi Celjani hkrati ugotovili, da je ulica 29. novembra zelo pri- merno sprehajališče ob poletnih večerih. Prikupna zelena aleja na obeh straneh ulice, mir in slab promet — tudi to je nekaj novega. Morda je prve dni nekoliko mo- tilo, da je bilo prehrupno; toda naslednje dni je uprava poskrbela za mir v kasnejših urah, Istočas- no so presenečale tudi cene — »en strel 250 dinarjev« in podobno. Toda Celjani so molče prešli pre- ko tega. Strelišča, ki jih je bilo morda preveč, so ostala prazna. Zares k sreči imamo v Celju pre- cej boljših strelišč, celjski strelci pa tudi niso čutili potrebe, da bi iskali priznanja za drag denar, zlasti ne po zadnjem velikem u- spehu. Otroški živžav — včasih tudi jok zaradi nepotolaženih želja pa je bil vsekakor vsaj zanimiva sprememba, če ne pouk. CELJSKI TRG Vse po starem Fižola ni, paradižnika ni, ohrovta ni veliko, cene so visoke, nihče jih ne more sklatiti, jajčk ni, perutnina je po — strahovito! — tudi po tisoč dinarjev, človek bi skočil iz kože — to so vsak- danje ugotovitve z naše le- pe, prijetne tržnice. Le za las se razlikujejo med seboj, toliko pač — kakšne volje so tisti, ki jih povedo. In ker sem danes dobre volje — mir- mogrede sem na tržnici nam- reč dobila v dar šopek ču- dovitih nageljnov — bo mo-^ je tržno poročilo nekoliko optimistično. Ne zamerite! Kaj bi se jezili, ko je pa tako toplo in tako močno sije son- ce (upam, da se do petka ne bo vse postavilo na glavo)! Torej k stvari! Krompir je bil po 40, pa tudi po 70 di- narjev, zelje pa 55, pa tudi po 70 dinarjev, ohrovt po 60 do 80 dinarjev, solata po 50, pa tudi po 100 dinarjev (po- ceni, kajne?), cvetača pa po 100 do 140 dinarjev. Ko sem kupovala fižol, sem se pre- pričala, da je po 70 in tja do 130 dinarjev, papriko so mi prodali po 100 dinarjev za kilogram, kumare pa po 79 dinarjev. Na trgu so se po- javile tudi že tiste za vlaga- nje, so pa po 150 do 200 di- narjev. »Paradižnika je bilo pre- tekli teden zelo malo,« mi je povedal tržni nadzornik. »Zdaj pa smo ga dobili ne- kaj iz Kopra in moram re- či, da je prvovrsten.« Zadnji čas, kajti prej srn* lahko kupili vse prej kot sa- mo lep paradižnik. Hruške so bile po 60 do 70 dinarjev, en cel dan so pro- dajali tudi maline, po kate- rih gospodinje še zelo pov- prašujejo, breskve so po 120 do 140 dinarjev, grozdje pa še vedno cenijo na 220 di- narjev. Lubenice prodajajo po sedem kovačev, jajčka pa so — hura! — cenejša za dva dinarja. Dobite jih nam- reč tudi že za 25 dinarjev! Na trgu je bilo pretekli teden kar lepo. Tržni nad- zornik mi je zaupal, da je izvedel dve akciji za čistočo, ki sta se mu baje kar lepo posrečili. Takele akcije so zvezane namreč s primerni- mi globami in vsako nepo- trebno umazanijo morajo prodajavci posebej kupiti. Globe so tudi po sto dinar- jev in to navsezadnje že re« ni kar tako. BIL SEM NERODEN Ste že morali kdaj to-le pri- znati? MisUm — priznati takrat, če ste bili povabljeni v goste, pa se vam je pri mizi pripetila kakš- na nesreča? Oh, prav gotovo že! To nI nobena redkost. Vsem se lahko primeri. Svetujemo vam, da se nikar preveč ne opravičuj- te, če ste prevrnili kozarec vina. S pogledom zaprosite gospodinjo za »oproščenje« in verjemite, vsem bo mnogo manj nerodno, kot če boste razburjeno iskali po- moči pri sosedih In sosedah. Ce je bilo v kozarcu rdeče vino, po- trosite madež s soljo, se s kakšno tiho besedo opravičite In nasledi nji dan na samem o svoji zadre- gi kaj več povejte. BOJ PROTI GLISTAM Glistavost je med našim prebi- valstvom izredno močno razširje- na. Ni samo obolenje otrok, mar- več velikokrat povzroča težave tudi odraslim. Pri nas so najbolj razširjene tri vrste črevesnih glist, med njimi Pa zavzema prvo mesto navadna človeška glista. Človeška glista je približno do 20 cm dolga. Naseli se v tankem črevesu, včasih pa potuje po črevesni poti navzgor, v dvanajstnik, v želodec in pride po požiralniku tudi v ^sta in nos, tako, da jo otrok ali <^drasli celo izbruha. Iz tankega drevesa pa potuje tudi navzdol v debelo črevo in v danko, kjer posamezno ali v celih klobukih pride z blatom na dan. Glista na svoji poti včasih za- ide v žolčne vode, žolčnik, v jetra, slepič, prav neverjetno je, kje "^se jo lahko zdravnik najde. Vse- Povsod, kamor pride lahko, naredi yeliko okvaro. Glista je pravi za- jedavec, ki človeškemu telesu od- jeda prepotrebno hrano in s tem človeku škoduje in ga tudi za- struplja s svojimi izločki. Glista- vost spremljajo vse mogoče teža- ve. Predvsem opazujemo slabo počutje, bledičnost, neješčnost, pri otrocih pomanjkanje veselja do igre, pri odraslih pomanjkanje veselja do dela. Ker ličinke na svoji poti po človeškem telesu pridejo po ključnih dovodnicah v pljuča, povzročajo lahko pokašlje- vanje ali naduhi podoben kašelj. Velikokrat spremlja takega bol- nika srbež po koži, razni izpu- ščaji, srbež ob nosu in okrog čre- vesa, neprijeten duh iz ust, pre- bavne motnje, zlasti driske ali pa celo trdovratno zaprtost, bolečine in krči v trebuhu. Včasih se klob- čič glist v tankem ali debelem črevu tako zagozdi, da je potreben takojšen zdravniški poseg z ope- racijo. Včasih klobčič glist zaide v slepo črevo, v žolčna pota, kjer povzroči lahko težko in resno obolenje. Glistavi otroci so tudi nemirni, živčni, razdražljivi. Po- noči jih mučijo hude sanje, se premetavajo in so lahko celo zelo zbegani. Glistavost lahko celo resno ogroža človeku življenje. Zdravljenje glistavosti spada v zdravniško ordinacijo. Zdravlje- nje glistavosti z bonboni »glistav- ci« ni uspešno in za majhne otro- ke celo nevarno. Zdravila proti glistam so nevarni strupi, ki mo- rajo biti pravilno odmerjeni, dani bolniku v pravilnem časovnem zaporedju in v določenem razdob- ju. Namen zdravil je, da uničijo ali onesposobijo zajedavce in po- magajo, da se jih telo iznebi. Zaradi tega smemo dajati zdravi- la proti glistam samo po zdravni- kovem navodilu. Poti za preprečevanje glistavo- sti pa je več. Potrebna je teme- ljita čistoča rok. Male otroke mo- ramo navaditi, da po vsaki osebni potrebi temeljito umijejo roke z milom. Ravnotako jih moramo čimprej navaditi, da se temeljito umijejo pred vsako jedjo. Potreb- na je največja snaga pri priprav- ljanju hrane, zlasti pri pripravi presne hrane, predvsem povrtnine in sadja. Zalivanje solat in povrt- nine z gnojnico iz greznic, kamor se stekajo človeški odpadki, je najbolj idealno za prenašanje in razmnoževanje človeških glist. Zatirati moramo muhe in go- lazen. Na deželi moramo urediti stranišča. Kjer so majhni otroci, pazimo, da psi in mačke ne spijo skupaj z njimi. Psi in mačke prinašajo v stanovanje nesnago in z njo tu- di jajčeca glist. Važna je snaga stanovanja in stalno čiščenje tal. Navadimo člane družine na redno sezuvanje obutve in preoblačenje že v predsobi ali v veži. Skrbimo za zdravo pitno vodo. Glistavost je znamenje zaosta- losti in pomanjkljiva osebna či- stoča. Z zelo skromnimi sredstvi lahko glistavost preprečimo. Z vodo, milom in metlo. Posezimo po teh sredstvih in ne bo nam žal, očuvali bomo zdravje sebi in svo- jim otrokom. Dominika Marinko 6 CELJSKI TEDNIK STEV. 32. — 17. avgusta 1962 TELESNA VZC07A IN ŠPORT Favoritov ■ PRED ZAČETKOM nI PRVENSTVENEGA III TEKMOVANJA V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI V nedeljo, 19. tega meseca se začenja prvenstveni boj v slovenski nogčmetni ligi. Med štirinajstimi člani bodo to- krat tudi tri enajstorice iz celjskega okraja; razen starih znancev Kladivarja in želez- ničarskega nogometnega klu- ba Celje, še velenjski Rudar, ki si je vstop v družbo naj- boljših slovenskih moštev priboril z osvojitvijo okraj- nega prvenstva ter po uspeš- no prestanih kvalifikacijah. Letošnji člani slovenske no- gometne lige so: Ilirija, Ljub- ljana, Grafičar, Slovan ter Odred-Krim (vsi iz Ljublja- ne), nadalje ŽNK Celje, Kla- divar in Rudar iz Velenja, mariborski Železničar, trbo- veljski Rudar, Delamaris iz Izole, Triglav iz Kranja, Go- rica ter moštvo Sobote iz Murske Sobote. Po vsem tem je očitno, da so v letošnji slo- venski ligi najmočneje zasto- pani klubi ljubljanskega okraja, saj jih je zraven tr- l^oveljskega Rudarja kar šest, sledi celjski s tremi, medtem ko imajo mariborski, mur- skosoboški, goriški, kranjski in koperski po enega pred- stavnika. Pri žrebanju sta se pred- stavnika Kladivarja in ŽNK Celja sporazumela, da naj bi tudi v tem prvenstvu veljalo pravilo, po katerem je nemo- goče, da bi obe moštvi igrali istočasno v Celju. Zato bo- mo tudi v tem tekmovanju lahko spremljali vse tekme obeh celjskih enajstoric na domačem terenu. V prvem kolu, v nedeljo, 19. avgusta se bodo Celjani doma spoprijeli z ljubljansko Ilirijo. Zanimivo je, da je tu- di lani moštvo celjskih želez- ničarjev odigralo prvo tekmo v slovenski ligi s to enajsto- rice in jo na igrišču pod Skalno kletjo premagalo z re- zultatom 6:4. V povratnem srečanju, letošnjo pomlad v Ljubljani, pa je Ilirija odpra- vila Celje 3:0. Kladivar bo v nedeljo na- stopil v Gorici. Ko je lansko jesen goriško moštvo gosto- valo v Cel i u je utrpelo na Glaziji visok poraz 7:0, v po- vratnem srečanju doma pa so zmagali Goričani 3:0. Torej kakor v primeru celjskih že- lezničarjev, tako je tudi za tekmi, ki jih je odigral Kla- divar obveljala prednost do- mačega igrišča. V vseh štirih tekmah so zmagali domačini. Ali naj to pravilo velja tudi za prvo kolo novega tekmo- vanja? Velenjski Rudar bo tekmo- vanje v slovenski ligi začel na domačem igrišču ter spre- jel v goste ekipo ljubljanske- ga Odreda-Krima. Čeprav je najbolj nehvaležno napove- dati izid tega ali kateregakoli drugega dvoboja, pa je ven- darle treba povedati, da so se Velenjčani dobro pripra- vili na start v slovenski ligi. To sta zlasti potrdili dve tek- mi: pokalna, v kateri so od- pravili trboveljskega Rudarja ter prijateljsko srečanje z Re- ko, članom prve zvezne lige. Dvoboj z njima se je končal z zmago Rečanom 7:4, kar je več kot častno za novopeče- nega slovenskega ligaša. Po seznamu letošnjih čla- nov slovenske nogometne li- ge se vidi, da med njimi ni izrazitega favorita. Bolj kot o tem lahko govorimo o iz- redni izenačenosti moštev, kar bo dajalo prvenstvenemu boju izredno mikavnost in privlačnost. Favoritov ni, za- to bo borba za najboljša me- sta izredno zanimiva. V njo posežejo tudi moštva iz celj- skega okraja. Pred durmi je torej prven- stveni boj najboljših sloven- skih nogometnih enajstoric. Kaj pričakujemo od njih? Ve- liko lepih in fair iger, veliko požrtvovalnosti in borbenosti, prav nič surovosti. To od igravcev! Od gledavcev pa — več spodbudnega navijanja in nič takega, kar bi lahko me- talo na celjske in velenjske obiskovavce nogometnih te- kem temno luč. -mb IZREDEN USPEH celjskih strelcev na republiškem prvenstvu V nedeljo se je v Ljubljani kon- čalo letošnje republiško prvenstvo v streljanju, na katerem je 26 strelcev iz celjskega okraja potr- dilo visoko kvalitetno raven in o- čiten napredek v zadnjem obdob- ju. Celjski strelci so v trinajstih disciplinah pobrali kar devet pr- vih mest, razen tega pa osvojili najvišjo trofejo — pokal sekre- tarja CK ZKS Mihe Marinka v ekipnem tekmovanju z vojaško puško. Uspeh celjskih strelcev na re- publiškem prvenstvu lahko oce- njujemo kot izreden dosežek dela in življenja v strelskih organiza- cijah celjskega okraja, zlasti pa še v Celju. Gre tudi za okolnost, da strelci iz Celja nimajo niti strelišča za malokalibrsko puško in so vsled tega močno prikrajša- ni pri treningih. Zato se uspeh v Ljubljani pojavlja tudi kot zahte- va, da bo treba ta celjski prob- lem rešiti v najkrajšem času in tako omogočiti tem prizadevnim športnikom nadaljnje uspešno de- lo tako v pogledu množičnosti kot kvalitete. V posameznih skupinah so celj- ski tekmovavci, katerih precejš- nje število bo 25. avgusta nasto- pilo na državnem prvenstvu v Zagrebu, dosegli naslednje uspe- he: Malokalibrska puška proste iz- bire: — olimpijski meč — mladin- ci: 1. Franc Turnšek 562. Člani: 1. Polde Tržan 560, 2. Tonček Ja- ger 560. Malokalibrska pištola proste iz- bire: 1. Mirko Mejavšek 521. Malokalibrska puška proste iz- bire — mladinci 3 krat 30: 1. Deč- man Vili (Store) 808, 3. Franc Turnšek 786. MK puška proste izbire — čla- nice: 4. Majda Želj 780 MK pištola Drulov: 1. Jože Tr- žan 516, 2. Jože Strajher 509. MK pištole Drulov — ekipe: 1. Celje 1528. MK puška serijske izdelave 3 krat 30 — mladinci — ekipno: 2. Ce- lje 1891. MK puška serijske izdelave — članice: 3. Heda Dobovičnik 482, 4. Majda Želj 473. Vojaška puška hitro streljanje, ekipno: 1. Celje 39/213; posamez- no: 3. Polde Tržan 10/59. Vojaška puška — trosav-ekip- no: 1. Celje 1952 (Jager 505, J. Tržan 499, P. Tržan 490, Hočevar 458), 2. Ljubljana 1944. Premalo kmečke mladine v VRSTAH TELESNOVZGOJ- NIH ORGANIZACIJ MOZIRSKE OBČINE Četudi brez izkušenj, se je ob- činska zveza za telesno kulturo v Mozirju solidno uveljavila kot usmerjevavec celotnega dela na področju telesne vzgoje. To dejst- vo je razveseljivo tembolj, ker zveza pri svojih prizadevanjih ni našla zadovoljive opore pri občin- skih političnih forumih. Obeti za prihodnjo sezono pa so, zlasti kar se tiče skupnega dela in pomoči tako občinske organizacije SZDL kot občinskega komiteja ZKS, do- sti lepši. To je potrdila tudi ude- ležba predstavnikov teh politič- nih organizacij na nedavnem ob- čnem zboru. V mozirski občini obstaja pet telesnovzgojnih organizacij, od te- ga tri društva Partizan (Mozirje, Gornji grad in Ljubno), nadalje športno društvo Mladost v Rečici ob Savinji ter nogometno društvo Savinja v Nazarjih. Vsa ta društ- va vključujejo 590 članov, od te- ga nekaj nad štiri sto aktivnih. Podatki nadalje povedo, da imajo vsa partizanska društva 18 vadi- teljev, športni društvi pa pet stro- kovnih moči. Te številke niso za- dovoljive, zlasti pa ne zadoščajo podatki o številu aktivnih članov v teh organizacijah. Gre namreč tudi za dejstvo, da imata v vseh ostalih organizacijah dosti manj aktivnih pripadnikov. Pa še ne- kaj, v teh društvih pogrešajo kmečko mladino. Vse to kaže, kam bodo morala telesnovzgojna društva usmerjati svojo dejav- nost. Na skupščini so mimo tega po- trdili predlog občinske zveze o nameravani gradnji ustreznega stadiona v Mozirju, kot osrednje- ga športnega objekta v mozirski občini ter nadalje načrt o uredit- vi dveh igrišč v Gornjem gradu in na Ljubnem. Nogometašem iz Nazarij, ki so se prav tako zav- zemali za gradnjo svojega stadi- ona, pa so priporočili, naj se po- zneje aktivno udjstvujejo rajši na mozirskem športnem prostoru, ne pa v Kokarjih. S tem si bodo zagotovili tudi večji obisk na no- gometnih tekmah okrajne lige. Kakor s številom članov, tako ne moremo biti zadovoljni niti s številom osnovnih organizacij. Za- to bi bilo prav, če bi vsi pristojni činitelji, zlasti pa mladinska orga- nizacija, podprla ustanovitev no- vih društev Partizana v Lučah ter v Smartnem ob Dreti. Pa tudi si- cer bi se morala mladina v večji meri angažirati pri delu teh or- ganizacij, ki so po svojem sestavu predvsem mladinske. Zato bo za- nimivo spremljati pobude občin- ske zveze za telesno kulturo pa tudi občinskega komiteja Ljudske mladine pri ustanavljanju šolskih športnih društev, nad katerimi na bi prav tako skrbela in jih vključevala v izvajanje svojega programa občinska zveza za te- lesno kulturo. Nekaj novih pobud za poživitev dela pa lahko priča- kujemo tudi od tesnejšega sode- lovanja občinske zveze za teles- no kulturo ter občinskega strel- skega odbora. Prvi obračun dela občinske zve- ze za telesno kulturo v Mozirju je pravilno ocenil mesto in vlogo tega foruma, prav tako pa mu tudi nakazal nekaj nalog, ki jih naj reši v naslednjem delovnem obdobju. Istočasno je izrekel pri- znanje vsem prizadevnim telesno- vzgojnim delavcem tako v društ- vih, kot pri občinski zvzezi. -mb Celjski šahisti drugi v nedeljo je bil v Mariboru zaključen moštven brzopotezni turnir, na katerem so nastopili igravci osemnajstih klubov. Prvi del tekmovanja je bil izveden v dveh skupinah. V eni izmed njih so celjski šahisti zasedli prvo me- sto in se tako uveljavili v finalni del, v katerem so premagali vsa moštva razen Maribora in si tako priborili častno drugo mesto. Vrstni red moštev v prvi skupi- ni predtekmovanja je bil: Celje 21 in pol. Kovinar 20, Krilato ko- lo 17 in pol, Fram 11, Rače 10 in pol ter Konjice 9 točk. V finalu pa so se ekipe razvr- stile takole: Maribor 24, Celje 21, Kovinar 16, Hrastnik in Obrtnik (Maribor) 11, Ruše 5 in pol točke. Kot posamezniki so celjski ša- histi od desetih možnih točk osvo- jili: Pešec 9, Pertinač 8 in pol, Ojstrež 7, Strajher in Jazbec 6 in pol ter Bervar 5 in pol točke. iz Za boljše delo Nobena tajnost ni, da je zadnje čase med nogometaši celjskega Kladivarja nekaj »-škripalo«. Ugo- vorov in prigovorov je bilo ne- šteto. Nekateri so rekli, da ne bo- do več igrali, drugi so pa zahteva- li denar za neporavnano hranari- no in podobno. Rezultat notranje disharmonije so bili tudi izredno slabo obiskani treningi. Stanje je bilo bolj zaskrbljujoče, kot razve- seljivo, zlasti še, ker se je med- tem naglo bližal čas prvenstvene- ga tekmovanja. Ko pa so se pred dnevi zbrali na članskem sestanku, so se pogovo- rili pošteno in odkrito. In kar je najvažnejše — vsi so obljubili, da bodo resno prijeli za delo, pridno trenirali in igrali. Izraz notranjih teženj se čuti tudi v tem, da so strokovno delo zaupali domačemu trenerju — Radku Dobrajcu. Da bi povsem konsolidirali no- tranje delo, bodo bržkone sklica- li tudi redno ali izredno skupšči- nfo, na kateri naj bi prišlo do nekaterih sprememb v vodstvu društva. Vsekakor koristni in u- pajmo, da tudi pravočasni ukrepi za okrepitev dela. Kladivir Izpadel V drugem kolu republiškega tekmovanja za jugoslovanski po- kal so nogometaši celjskega Kla- divarja položili orožje pred ljub- ljanskim Slovanom. Tekma v Ljubljani se je končala v korist domačinov 3:1 (2:0). Navzlic pora- zu, je Kladivar igral lepo. K iz- gubljeni bitki pa sta v mnogo- čem vplivali tudi dve enajstmet- rovki. Zaradi tega poraza je Kla- divar izpadel iz nadaljnjega tek- movanja za jugoslovanski pokal. II. kolo zvezne atletske lige V soboto, 18. in v nedeljo, 19. avgusta je na sporedu drugo ko- lo zvezne atletske lige za moške in ženske. Člani in članice celj- skega Kladivarja bodo tokrat na- stopili doma ter se v moški kon- kurenci pomerili z atleti maribor- skega Branika in ljubljanske O- limpije, v ženski pa samo s tek- movavkami Olimpije. Po vseh ra- čunih bi morali v obeh konku- rencah zmagati domačini. Medtem ko se bo prvi dan tek- movanje začelo ob 17. uri je dru- gi dan napovedano za 16. Razen atletov, ki se bodo bori- li za točke, bodo nastopili še ne- kateri člani državne reprezentan- ce, oziroma kandidati za bližnje evropsko prvenstvo. Z njihovo u- deležbo bo tekmovanje pridobilo na zanimivosti. Razen atletov Branika, Olimipi- je SvPbode iz Kranja nastopajo še 10.000 Mihali^ Franjo, 400 Gru- jić Miloije, daljina: Munijič, tro- skok: Jooovič iklladivo Račić, 5.000 m Ivanovič, 200 m Dr. Sa- vič Sridja, krogla: Jocič, Toma- sovič, disk: Radošević Dako To- masovič. Pri žensikah stajrttajo poleg atle- tinj Olimpije Svobode in Kladi- varja še Sikovec Luncer Olga in Sknič Nada 100 m in 200 m- Začetek tekmovanja 1 dan ob 17 uri, drugi dan ob 15,30 palica ostale diiscipiline pa ob 16,30. Avto-moto društvo v Škof ji Loki bo v nedeljo, 19. avgusta prire- dilo molociklistične hitrostne dirke, ki bodo štele za državno in republiško prvenstvo. Dirka bo na krožni progi dolgi 4.500 metrov. Začetek je določen za drugo uro popoldne. Naša slika prikazuje start motociklov do 50 ccm na letošnjih mednarodnih motocik- lističnih dirkah v Portorožu. V prvi vrsti so Tomosovi tekmovavni stroji Colibri Special. Zanimivo je, da zaseda v skupini motociklov do 50 ccm Celjan Franc Gajšek na republiški lestvici drugo mes- to z 12 točkami za Stefetom iz Kamnika, ki je doslej zbral 18 točk. Motiv z Muzejskega trga v Celju (foto M. Božič) Najboljša tretja podružnica v OKVIRU KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL CENTER Krajevna organizacija SZDL Center v Celju je tudi letos razpisala tekmovanje med svojimi podružnicami, ki traja od 15. februarja do 15. novembra, z namenom, da poživi delo kra- jevne organizacije, poveča aktivnost članov pri reševanju po- membnih družbenih problemov, izboljša politično ideološka vzgoja ter reši nekatera organizacijska vprašanja. Osnovni pro- gram tekmovanja zajema: pridobitev novih članov, redno pobi- ranje članarine, skrb za socialno šibke, pomoč hišnim svetom, aktivno sodelovanje med komisijami in sekcijami, pomoč de- lovnemu štabu, sodelovanje z osnovno organizacijo Zveze ko- munistov ter ostalimi organizacijami, skrb za vzgojo novih kad- rov in podobno. Podružnice na območju krajevne organizacije SZDL Center so v času tega tekmovanja veliko naredile. Tako so članarino pobrale stoodstotno, vključile v organizacijo SZDL nad 300 novih članov, pomagale hišnim svetom, pridobile za društvo prijateljev mladine nad 70 članov itd. Ob pomoči podružnic so pionirski hišni sveti izvedli več izletov in športnih tekmovanj; na novo pa so ustanovili dva pionirska hišna sveta in to na Ljubljanski cesti 6 do 8 in na Slandrovem trgu. Na pobudo komisije za mla- dinska vprašanja so ustanovili osnovno organizacijo LMS, katere odbor šteje sedemnajst članov. Razen tega je na novo ustanov- ljena mladinska organizacija izvedla več športnih tekmovanj. Ko je odbor krajevne organizacije SZDL Center zbral po- ročila vseh podružnic o opravljenem delu in njihovo prizadev- nost ocenil s točkami je dobil naslednji vrstni red: 1. tretja podružnica 882, 2. prva podružnica 634, 3. druga podružnica 460, 4. osma podružnica 387, 5. sedma podružnica 367, 6. šesta podruž- nica 316, 7. peta podružnica 310 in 8. četrta podružnica 209 točk. Pri tej razvrstitvi preseneča razmeroma slaba uvrstitev in slab zbir točk pri drugi podružnici, ki je lani v enakem tekmo- vanju zasedla prvo mesto, a je zdaj močno popustila. Zato pa si zasluži največ pohvale tretja podružnica, ki je po zaslugi svo- jega predsednika Mirka Tanjška dosegla izredne uspehe in jo lahko postavljamo za zgled vseh podružnic krajevne organizacije Center. V. D. GIBANJE PREBIVAV8TVA Od 4. do 11. avgusta 1962 je bilo rojenih: 28 dečkov in 28 deklic POROČILI SO SE: Danijel Hočevar, učitelj in Eliiabeta Hočevar, učiteljica oba iz Celja. Dušan Guteša, obsolvent tekstil, fakultete i/. Ljubljane in Jerka Repič, profesor iz Celja. Rudolf Franc, strugar in Marija Vodeuik, delavka oba iz Celja. Janez Založnik, elektromonter iz Li^e pri Frankolovem in Alojzija Keblic, trg. pomočnica iz Rov. Franc Kuri pismo- noša iz Skal in Ana Matjašič, likalka iz Ložnice. Janez Pristotnik, uslužbenec LM Iz Cerkelj in Elizabeta Laubič, fri- zerka iz Štor. Joso Kužina, kovač in Marija Javornik, pom. kjuharica oba iz Zavrha nad Dobrno 2. Janez kovačič, mehanik in Ljuba Florjančič, knjlgo- vodkinja oba iz Celja. Marijan Salobir, študent psihologije 'n Dobjega pri Pla- nini in Nada Coklin, študent risanja iz Hrastnika. Franc Salobir, trgovski pomočnik in Jožefa Vodeb, učiteljica, oba iz Dobjejfa. Ivan Budna, elektro- tehnik in Sonja Trdan, zobozdravniška asistentka, oba iz Celja. UMRLI SO: Neža Lešek, gospodinja iz Osence, stara 51 let. Ivan HuS, šofer iz Pre- bolda, star 26 let. Ivan Vudler, strojni ključavničar iz Celja, star 70 let. Sta- nislava Koprive, delavka iz Celja, stara 28 let. Leopold Povalej, kmetovalec iz B'^kovja, star 59 let. Antonija Tratnik, vzdrževana iz Celja, stara 81 let. Janez Turkuš, prevzitkar iz Majšperga, star 75 let. glavo. — V Kolarstvu Petrovce je. cir^ kularka odrezala Francu Irmanu tri prste na desni roki. — Ivanka Kranjc iz Zabukovice je padla in si poškodovala hrbtenico. — Sedemletna MTlenka 2ni- dar z Zbelovega je padla in sj pretresla možgane. — Pri skoku v vodo si je tilnik poškodoval Franc Glezinšek iz Smartnega. — Osemletno Štefko Nova- kovo iz Lipoglava je pičila kača. — Osemletni Silvo Pečnik iz Polzele se je s sekiro vsekal v nogo. — S kolesom je padel in si pretresel možgane Stan- ko Soline iz Začreta. — V tovarni or- ganskih barvil je sod padel na hrbet delavcu Martinu Krištofu. Poškodovano ima hrbtenico. — Alfred Cmak iz Pol- zele je padel in si poškodoval rebra. — Valter Leskovšek iz Trnovelj je padel z mopedom in se poškodoval. — Pri škropljenju hmelja se je s škropivom zastrupil Jože Jurhar iz Medloga. — Pri padcu so si zlomili nogo: Jože Sitar iz Pristave pri Ljubečni, Marija Tržan iz Stor, Miha Gogelj iz Griž, Genovefa Toplinšek iz Proseniškega, Jožef» Pod- pečan iz Višnje vasi, Marija Amon iz Celja, osemletni Jože Pajk iz Ložnice pri 2alcu, Helena Zaje iz Polzele in Valentin Majer iz Košnice. RADIO 202. v nedeljo, 19. avgusta bo imela celj- ska radijska postaja na-slednji program: 12.00 pogovor z državljani; 12.10 obve- stila; 12.15 naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 12.25 zabavni orkester Edmnndo Ross; 12.45 nedeljski utrinki. V dnevih od ponedeljka 20. do vključ- no sobote 25. avgusta je ceij.'ska kronik« vsak dan na programu ob 17.00, oddaja naši poslušavci čestitajo in pozrdavlja- jo ob 17.50, obvstila pa ob 17.45. Sicer pa bo program rzi>opolujen še: PONEDELJEK. 20. AVGUSTA: 17.1» zvoki s hammond orglami; 17.20 športni tednik. TOREK: 17.10 trio Maksa Ko- vačiča, poje Stanka Gorišek. SREDA: 17.10 nekaj italijanskih popevk. ČETR- TEK: 17.10 odlomki iz opere Traviata. PETEK: 17.10 polke in vi>lčki; 17.20 tu- ristična oddaja. SOBOTA, 25. AVGUSTA: 17.10 za prijeten konec tedna. KRONIKA NESREČ v opekarni je stroj poškodoval roko delavki Agici Kortnik iz Zg. Hudinje. — Francu Ferančku iz Prožinske vasi je cirkularka poškodovala prste na roki. — Z vlaka je padla Vera Poljšak iz Ilrnševra pri Šentjurju. Poškodovala si je glavo. — Pri padcu z mopedom se je poškodoval Rudi Pangerl iz Ljubečne. — Enajstletnega Ivana 2ogana pri Po- nikvi Jo brat po nesrečnem naključju s kos-^ vrezal v roko. — Marija Ahac Polzele je padla in si poškodovala CELJSKI TEDNIK STEV. 32. — 17. avgusta 1962 7 Pri prave na prihodnjo sezono Četudi je turistična sezona v polnem jeku, gostinski in turistič- ni delavci že mislijo na prihodnjo sezono. Ko so se na začetku tega tedna zbrali v Celju na sestanku, so predvsem razpravljali o cenah za prihodnjo sezono, to je za le- to 1963. Iz razprave smo povzeli, da bo- do cene prihodnje leto najmanj na isti ravni kot so letos, oziro- ma da jih bodo še znižali. Razen tega so menili, da naj bi bila glavna turistična sezona od 15. ju- lija do 15. septembra. Večjo po- zornost kot doslej pa bodo posve- tili še privabljanju domačih go- stov. Nad 26.000 IZGUBLJSNIH DELOVNIH DNI Občinski sindilkalinii svet v Slo- veniskih Konjicah je pred krat- kim /.l)ra] neikatere podatke o vzrokih obolonj in nesreč pri de- hi v potih večjih gosipodarskih organizacijah na občinskem oib- niočju. V teh podjetjih (tri ko- vi.nsika, ono losmo ter ono usinjar- siko) so zaradi bolezni ali ru«reč pri deki izffubiili nad 26.000 de- lovnih dni. kar predstavlja blizu 9 odstotkov vseh zaposlenih. To je visok akor visoka številka. Vzroki za to so predvsem v griipi, nesrečah pri delu in izven dela, v porodinišikih dopustih, raznih klimatskih zdravljenjih in neka- terih stalnih obolenjiih, kot so rovma, ishiais itd. V posameznih podjetjih so številke sicer različ- ne, vendar pa kljub temu dokaj viisoke. Zlasti veliko izostankov so imoli v tovarni kovanega orodja v Zrečah ter v Kostroju v Konjicah. V primerjavi z lain- skim lotom jo letos v nekaterih podjetjih tudi dvaikrat več iz- ostankov od dela. Na zelo visok odstotek izostankov vpdiivajo tu- di tisti ljudje, ki v času bolni- škega staleža opravljajo doma ali drugje celo najtežja kmetij- ska dela. O vseh teh problemih, ki na- stajajo v zveai s sooialinim zava- rovanjem, so organi samouprav- ljanju in politične organizacije v podjetjih žo razpravljali. Ven- dar, kot vso kaže, besede ne za- ložejo zmeraj. Zato bo treba več S(knbi posvetiti delavcem, ki pri- hajajo na novo v tovarne, nada- lje poiskati primerna delovna mesta za tiste, ki se laže pošiko- dujejo in končno uveljaviti ne- katore diisciplinsike mero proti onim, ki brezobzirno izkoriščajo sred-stva socialnega zavarovanja. V. L. JANEZ MEGLIC, ZNOVA PRED- SEDNIK OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO ŽALEC Ker je občinska zveza za teles- no kulturo v Žalcu bila vse od zadnjega občnega zbora pravza- prav brez predsdnika, so na ne- davni seji upravnega odbora to mesto ponovno zaupali tovarišu Janezu Megliču. »AVTOMEHANICNA DELAVNI- CA« ROGAŠKA SLATINA razpisuje mesto računovodje s pcitirebnio prakso v finančni stro- ki. Razpis velja do zasedbe mesta. KOMUNALNA BANKA CELJE i-azpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta hranilne službe 2. administratorja 3. pomožnega referenta Pogoji: pod 1 in 2. popolna srednja šola in 3 leta prakse, pod 3 nepopolna srednja šola. Prošnje z zadnjim šolskim spričevalom in življenjepisom je poslati najkasneje do 30. avgusta. Komunalna banka Celje S PODRUŽNICO MESTNO HRANILNICO CELJSKO TER EKSPOZITURAMI V ŽALCU, MOZIRJU, SLOVENSKIH KONJICAH, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI CELJU IN Y LAŠKEM ZBIRA HRANILNE VLOGE TER JIH NAJUGODNEJE OBRESTUJE RAZPIS DELAVSKA UNIVERZA V CELJU sprejema prijave za na- slednje tečaje: 1. knjigovodski tečaj I. stopnje (začetni) 2. knjigovodski tečaj II. stopnje (nadaljevalni) 3. knjigovodski tečaj III. stopnje (višji) 4. začetni tečaj slovenske stenografije 5. nadaljevalni tečaj slov. stenografije (poslovno pismo) 6. višji tečaj slov. stenografije (debatno pismo) 7. strojepisni tečaj (začetni) Prednost pri sprejemu bodo imele zaposlene osebe na podlagi priporočila gospodarske organizacije ali ustanove. V začetne tečaje bomo sprejeli tudi ostale državljane, ki so uspešno dovršili vsaj dva letnika gimnazije ali njej enakovredne šole. Pri vpisu je treba predložiti: 1. prijavo na predpisanem obrazcu 2. priporočilo gospodarske organizacije ali ustanove 3. zadnje šolsko spričevalo 4. vpisnino v znesku din 500 Rok za oddajo prijave za tečaj pod tek. št. 7 je 3. sept. 1962, za ostale tečaje pa 15. sept. 1962. Tiskovino za prijavo in ostale informacije dobe interesenti v upravi Delavske univerze Celje, Malgajeva ul. 4 (tel. 30-24). OBJAVE IN OCLASI KINO KINO UNION 17.8. — 18. 8. 1962 »Sedmo Sinbadovo po- tovanje« ameriški barvni Csc film 19. 8. - 22. 8. 19152 »Žvižg ob S« jugiv slovanski film 23. 8. — 26. 8. 1962 »Kam s truplom« italijan.ski Csc film KINO METROPOL 17. 8. - 20. 8. 1962 »Pločnik Pari/a« franco.ski film 21. 8. — Ži. 8. 1962 »Monpti« zah. nemški barvni film LETNI KINO do 19. 8. 1962 »Neznanec je prišel« ame- riški barvni Csc film 20. 8. — 25. 8. 1962 »Beni Goodmann« amer. barvni Csc film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V S.\V. DOLINI 18. 8. — 19. 8. 1962 »Tarzanova borba za življenje« ameriški barvni film 22. 8. — 25. 8. 1952 »Oči ljubezni« fran- coski VV film PRODAM PRODAM .STARINSKO POHIŠTVO IZ TRDEGA LESA z lepo izrezljano mizo. Nasiflv v upravi Ivsta. l'iU)DA SE VELIKI KOZOLEC, sadov- njak in kompletna sadna stiskalnica z mlinom. Naslov v upravi lista. BARAKO PRIMERNO ZA GRADBE.NO ORODJE PRODAM. Korošec Lojze Mariborska 1, Celje. Ogled možen — Costa na Dobravo, pred cinkarniSkim blokom. PRODAM .\LI ZAMENJAM ŠPORTNI MOTOR >LSO« t25 ccm — prevoženih 2.6O0 km za dvosedežni mo^jcd. V IMjštov pride ček. Gatron Jože — Lo- I)ata 11, Celie. PRODAM KOMBINIRANO OMARO za dnevno sobo. Naslov v upravi lista. PO ZELO UGODNI CENI PRODAMO DVOJNA KOMPLETNA NOVA VRA- , TA z okvirji. Hišni svet — Čopova 9, Otok Celje. , PRODAM TRI MESECE STARO PSIC- KO nemško ovčarko — dober čuvaj. Ogled vsak dan od 8 do , 11 ure in od 17 do 19 ure. Crct — baraka desno poleg mizarja Stukleka. KUHINJSKO POHK^TVO IN POSTELJO PRODAM. Vprašati - Celje, De&kova C 26. POCENI PRODAMO NOVO OHIŠJE 10 panjskega čebelnjaka. .Naslov v upravi lista. DVOSTANOVANJSKO HIŠO z malim vrtom, pritlično in takoj vseljivo pro- dam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. SLUIBI >CESALN1CA LORBEKc CELJE SPREJ- ME frizersko vajenko z dovršeno osemletko. IŠČEMO STAREJŠO ŽENSKO s stano- vanjem v Celju, za pomoč v gospo- dinjstvu in pri varstvu otroka. Naslov v upravi lista. ZAHTEVAJTE PROGRAME NAŠIH IZ- LETOV V INOZEMSTVO! 7-dnevno potovanje z vlakom ali av- tobusom v l^iriz, v uiesecu oktobru. Prijave do 30. avgusta. 7-dnevno potovanje z avtobusom FI- RENCE-RIM-.\APOLI, v začetku me- seca oktobra. Prijave do 50. avgusta. GOSTINCI! 5-dnevno potovanje na OKTOBER- FEST v MUNCHEN v mesecu septem- bru. Cena 24.900 din. Prijave do 15. av- LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! 2-dnevno potovanje z osebnimi avto- rnobUi po visokogorskih cestah KOROŠ- KK. TIROLSKE. ITALIJANSKIH DOLO- MITOV v mesf'cu avgustu in septembru. Priiavite se čimprej! DELOVNI KOLEKTIVI! Za vas smo pripravili enodnevni izlet na KOROŠKO VELIKOVEC-CELOVEC GOSPA SVETA-OSTRAVICA—VRBSKO JEZERO-^OSOJSKO JEZERO BELJAK -BOROVLJE-PLIBERK. Cena "'.500 din. 2-dnevni izleti v TRST in BENETKE z avtobusom vsak mesec. Prijave do za- ključnega števila udeležencev. POTITTE Z NAMI PO NA-?! LEPI DO- MOVINI! IZKORISTITE POPUST, ki ga nudimo za dvo in več dnevne izlete z našimi avtobusi. Za cenjena naročila se pripo- roča Turistična poslovalnica avtobusne- ga prometa Celje, IZLETNIK, tel. 28-41. STANOVANJA ZAMENJAM SOBO S POSEBNIM VHO- DOM za večjo, ali za sobo s kuhinjo. NasLov v upravi lista. ODDAM OPREMLJENO SOBO dvema poštenima dijakinjama ali uslužbenka- ma. Naslov v upravi lista. DVE DEKLETI IŠČETA SOBO s 1. sep- tembrom v centru ali bližnji okolici Celja. Najemnina 4.000 5.000 din. Naslov v upravi lista. ODDAM SOBO DIJAKU. Naslov v upra- vi liista. TREM DIJAKINJAM NUDIM OPREM- LJENE SOBE v novem stanovanju. Nasl.ov v upravi lista. DIJAKINJI ADMINISTRATIVNE ŠOLE nudim stanovanje. Nalov v upravi lista. Zamenjamo družinsko stuinovaujc lui Tomšičevem trgfi l/II za enukovrcdim v mestu. RAZNO POŠTENEGA NAJDITELJA IZGUBLJE- NE LISTNICE, dne 8 . 8. 1962 v Bras- lovčah. prosim, da jo vrne z doku- menti in čekom, denar pa obdrži za nagrado. Stok Ladislav, Ljubljana — M. Vrhovnikove 4. KUPIM KUPIM NOVEIŠO VSELJIVO ENODIU - ZINSKO HIŠO ali novo nedogriijciio s ca '/2 ha zemlje ali kupim samo parc*'lo z " dovoljeno gradnjo v Pct- rovčah, Žalcu aJi- bližnji okolici (,<•- Ija. Plačam takoj. Naslov v upravi Usta. KUPIM OTROŠKO POSTELJICO. Naslov v upravi lista. IZLETI PO JICOSLAVIJl 1. 9-dnevno avtobusno potovanje po Jugoslaviji. (Klhodi vsak ponedeljek v avgustu in v septcTiibru. 2. V OHRID (obe smeri z avionom). Prijave do zaključnega števila. 5. 7-dnevni dopust na Kukljici, v sli- kovitem zalivu otoka Ugljana nasproti Zadra. Cena 8.8O0 din. V ceni je upošte- van prevoz (tudi v povratku) z avto- busom iz Ljubljane do Zadra, prevoz z ladjo do Kiikljice in 5 kompletnih peusionov. Otroci do 10 leta starosti plačajo 6.500 din. Vsak udeleženec si sam po želji določi čas koriščenja let- nega dopusta, ev. se lahko dopust tudi podaljša. Prijave v vseh poslovalnicah KOMPAS-a. 4. Kolektivi! Po želji Vam pripravimo eno- dvo- dnevni izlo't na Vršič, oz. Plitvička je- zera. Poseben popust! IZLETI V INOZEMSTVO 1. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBI- LOV! Dvo-dnevno potovanje z osebnimi a\tom()l)il,i ))reko Koroške na Gross- glockner t(>r v nadalji^vanju v Badga- stein. Cena 4.700 din, prijave do zaključ- nega števila. 2. (GOSTINCI! 5 dni v Miinc-hen berfestt. Prijave v poslovalnici KOM- PAS-a. 5. KOLEKTIVI! Zaradi izrednega za- nimanja za Koroško in Benetke orga- niziramo cenene eno in dvodnevne iz- lete v te nepozabne kraje, (ena 1- dnevnega izleta po Slovenski Korosiki 5.500 din. 5. 5-dneviio avtobusno potovanje v Budimpešto (avtobii>^no). Prijave v pos- lovalnici KOMPAS-a. Programe izletov prejmete v vseh poslovalnicah KOMPAS-a. POSEBEN POPUST — otlobravamo ko- lektivom za izletniške vožnje z nasami modernimi avtobusi. Preden se odločite za izlet, zahtevajte našo ponudbo. _ Najhitreje, najugodneje in najcenejše boste potovali s turističnimi avtobusi KOMP.VS-a. .C ^ ,■ T —' .Se i).i:..o.oča KOMPAS Celje TomsKcv trg 1 OBVF.STILA PODJETJE ► POSREDNIK« CELJE, Tomšičev trg 16 nujno rabi za prodajo v komisijski trgovini razno pohištvo, tehnični material, mopede, kolesa itd. Na zalogi ima večjo količino vidia ploščic. Za poslovalnico v Velenju, Celj- ska cesta 77 rabi razno pohištvo, kolesa in tehnični material. Za prodajo v posredništvu rabi razne avtomobile za socialistični in privatni sektor, stroje, gradbe- ne parcele ter vseljive hiše in mala posestva. Šolski center za blagovni promet V CELJU obvešča: VPIS: za vse novince, v petek, dne 24. avgusta 1962 od 9 do 12. Ob vpisu je predložiti zadnje šol- sko spričevalo, zdravstveno potr- dilo, registrirano učno pogodbo in izjavo podjetja o plačilu stroškov za internat. Za učence II. letnika prve iz- mene bo vpis v ponedeljek, dne 27. avgusta 1962. Za oddelek srednjih šol komer- cialistov in poslovodski oddelek sprejemamo prijave do 25. avgu- sta 1962. POPRAVNI IZPITI na mladin- skem oddelku pričnejo v ponede- ljek, dne 27. avgusta 1962 ob 8. uri po razporedu, ki je objavljen na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo Uredništvo in uprava Celjske- ga tednika, Celje, Trg V. kon- resa 5, poštni predal 152 Tele- fon uredništva 24-25, uprave in oglasnega ovVOSTOK IV kar štiri dni skupaj po vesolju. Prvo ladjo je upravljal major Andrijan Nikolajev, ki je bil v vesolju celo pet dni, drugo pa je upravljal šesti kozmonavt sveta podpolkovnik Pavel Popovič. Kaj se je ta čas dogajalo? V soboto so oddajniki sovjetske informativne agencije TASS spo- ročili, da so v Sovjetski zvezi iz- strelili petega astronavta. Se prej so predstavniki Sovjetske zveze v wradni noti prosili, da bi Ameri- čani za trenutek ustavili eksplo- zije v veliki višini. Razumljivo, saj bi atomska eksplozija velike jakosti v višini lahko ovirala po- let ali pa celo povzročila katas- trofo. V soboto je bila to velika sen- zacija, ki pa se je vsaj podvojila po vrednosti in pomenu dogodka, ko je TASS v nedeljo nekoliko po enajsti uri sporočil, da je v ve- solje odletel z »-Vostokom IV* še kozmonavt Popovič. Razumljivo je, da je ves svet čestital Sovjetski zvezi. Med nji- mi tudi ameriški predsednik Ke- nnedy. ki je celo na tiskovni kon- ferenci moral priznati, da so v raziskavah vesolja Sovjeti daleč pred Američani in da je skupni polet obeh sovjetskih kozmonav- tov velik uspeh za vse človeštvo, ki se trudi, da bi prodrlo izven domene matere Zemlje. Sovjeti pa so priredili ob teh pomembnih poletih še eno pre- senečenje. Pripravili 'so namreč neposredne televizijske prenose o poletu, gibanju in delovanju obeh kozmonavtov. Prvi prenos je ra- zen Intervizije, ki zajema dežele socialističnega tabora, prenašala tudi Evrovizija. Zal se naše tele- vizijsko omrežje v to nenadno od- dajo ni vključilo. Naslednji pre- nos pa je prenašala samo Intervi- zija, radijski reporterji pa so jo slikovito prenašali tudi preko od- dajnika Radio Moskva. Zadnji ne- posredni radijski prenos in ko- mentar televizijskega prenosa smo lahko slišali v torek zvečer — v ruščini — to je dan pred pristan- kom obeh kozmonavtov. Tokrat je bila tudi jasna trojna povezava, in sicer med obema kozmonavtoma ter zveza Zemlje z vsakim posebej. Prenos je tra- jal sedem minut. Najprej sta Ni- kolajev in Popovič sporočala ne- katere značilne podatke, nato last- no počutje, slišali pa smo jih lah- ko tudi, ko sta se med seboj po- govarjala in izmenjala tudi nekaj zasebnih misli. Prenos je bil kljub velikemu hrupu razumljiv. Niko- lajev se je oglašal s klicnim zna- kom »Sokol«, Popovič pa z zna- kom >*Orel-«. Oba sta se med tem, ko sta letela lepo videla, odlično pa sta videla tudi Zemljo in Me- sec. Tokrat sta kozmonavta prvič imela s seboj sicer za to potova- nje posebej pripravljeno toda ven- dar normalno zemeljsko hrano — zrezke, piščance, sendviče in po- dobno. Hrana je bila že prej na kose narezana, da jim ne bilo treba odgrizniti vsak zalogaj. To- da to jih po sporočilih, ki sta jih poslala ni motilo, da ne bi imela istih občutkov, kot če bi si sama na primer rezala naravni zrezek. Hrana v posamezni ladji je bila pripravljena tudi po okusu koz- monavta. Sodijo, da bodo podat- ki o prehrani obeh zadnjih koz- monavtov velike znanstvene vred- nosti. Med potjo sta se sladila tu- di z raznimi pijačami, sodami. so- kovi in celo s sladoledom. Na Zemlji je med njunim po- letom vladala precejšnja nervoza. Tako na eni kot na drugi strani blokov. Sovjetski ljudje so želeli obema kozmonavtoma vso srečo in varen pristanek, druga vesolj- ska nacija Amerika pa je ugibala, kaj je vse v načrtu ob tem skup- nem poletu. Vse mogočp so ugi- bali. Toda brez ozira na to — pet oziroma štiri dni priviligiranega sprehajanja po vesoilju je bili za res velik podvig obeh kozmonav- tov. Toda ne samo njiju. Njihov polet je bil nemogoč, če ne bi za njima stala močna in zanesljiva ekipa strokovnjakov, inženirjev, graditeljev in planerjev tega po- leta, ki doslej brez dvoma pomeni največji dogodek letošnjega leta v mednarodnem merilu. V sredo je TASS dal še eno po- membno sporočilo. Oba kozmo- navta sta ob 9.30 uri začela nad afriško celino zavirati in sta sreč- no pristala. Nikolajev je letel po vesolju 95 ur in obkrožil Zemljo 64 krat, Popovič pa je s'kui>aj letel 71 ur. Zemljo pa je obkrožil 48 krat. Sovjetski ljudje v Moskvi jima pripravljajo veličasten sprejem, ki bo verjetno v nedeljo. Ta čas jih bodo zdravniki podrobno pregle- dali, hkrati pa se bosta tudi od- počila od naporne poti. Polet obeh sovjetskih kozmo- navtov je močno potrdilo, da je čas poleta človeka na Mesec mno- go bliže kot smo pričakovali. In v tern je tudi njun največji dopri- nos človeštvu. Četrt imenovana Kaca... Pri nas so ljudje, ki zmajujejo glave nad vsako novostjo pri gradnji blokov, naselij in stamovanjiskih sosesk. Kaj bi rekli, če bi se pri nas kak arhitekt odločil za nekaj takega, kar so zgradili v Parizu. V popolnoma novem pre- delu mesta na periferiji starega Pariza so zgradili stanovanjski blok, ki po številu sta- novavcev presega nekdanje celjske četrti. Blok je grajen vijugavo v obliki kače in se je zaradi tega dela mesta prijelo ime >*kačja četrt*-. V tej dolgi hiši, ki se vije v tri kilo- metre dolgi vijugi med visokimi stolpnicami, stanuje koli 8.000 ljudi. Pravijo, pa tudi na sliki lahko sami vidimo, da ta kačasti blok razbija enoličnost visokih stolpnic. Prvi, ki so vrgli na trg radijske tranzistorje v velikih množinah, so bili Japonci. Japonci so vrh te- ga še silno spretni pri zmanjševa- nju. Njihove žepne tranzistorje še ni nihče prekosil. Zdaj so se vrg- li tudi v izdelavo TV tranzistor- jev, ki so med nami rečeno, prav neumna zadeva. Ze tako nas v na- ravi moti igranje tranzistorjev. zdaj pa bodo šli ljudje v naravo — gledat televizijske sporede, da bo zrak še edino, kar bodo nehote uživali od narave. Tranzistor za TV sprejem je, kot po ročaju vi- dimo, zelo majhen. Odgovarja približno velikosti nekoliko večj« zdravniške torbice. AUDREY manekenka Veliko je filmiskih zvezdic, ki so do filma prišle iz modnih hiš fotoateljejev kot modeli in mane- keni. Za odlično ameriško igral- ko Audrey Hepburn pa to ne ve- lja. Toda letos je nastopila kot maneken v Parizu. Ji mar gre že tako slabo? Ne! To je bil sana« nastop iz prijateljstva do modne- ga kreatorja, ki je zanjo pripravil ducat oblek v milijonski vrednoi- ti. Na sliki v večerni obleki oh plemenski švicarski kravi, kise je pustila prijeti za roge ... NEHVALEŽNA ZDENKA VUCKOVIC Ko je nedavno vodja znane zagrebške prireditve »prvi plje- sak« hotel organizirati koncert zabavne glasbe, na katerem bi stodeltovaili vsi. ki so začeli svojo ocviHiko kariero na teh pnire- ditvah, je dobil od Zdenke Vuč- kovič naslednji odgovor: — Ne sodelujem na prireditvah zastonjkarskega značaja. — Nehvaležnost je plačilo sveta, s-i misli zdaj organizator, s ka- terega pomočjo je pevka j>tata kupi mi avto« postala slavna. MICKEY ROONEY — V BANK ROT ZARADI ŽEN Ameriški filmski igravec majh- nega rasta in zabavnih storij je najavil bankrot, rekoč: Imam 50 dolarjev v žepu in pol milijona dolarjev dolgov. Njegovi upniki so njegove bivše žene, ki jim ne plačuje alimentacij. Med upnica- mi je tudi slovita »vodna vila<^ Ester Williams, ki je nekoč kdo ve zakaj bila poročena z za glavo in pol manjšim Mickeyen. NAROČNIKI IZ USMILJENJA Neko sodišče v New Torku je ugotovilo, da so nekateri listi u- porabljali za akviziterje naročni- kov posebno vrsto ljudi. Morali so biti revno oblečeni, morali so spustiti tudi kakšno solzo in milo prositi. Ko je bilo to dano v jav- nost, je nastal škandal, zlasti oko- li kvalitete listov, ki so na tak način zbirali naročnike. KLJUSE SE JE ZBALO NOŽA.. V Parizu je neki kmet prodal svojega mršavega konja mesarju. Ta pa ga je nekaj časa redil in izročil trenerju. Po dveh mesecih je bil za zakolj prodan konj že šampion na dirkih. Po enem letu mu je konj z dirk prinesel 4 mi- lijone dinarjev, torej stokrat več kot je plačal zanj. EISENHOVVER — SLIKAR RA- CIONALIZATOR Slavni vojskovodja in bivši predsednik ZDA Eisenhower ima kot njegov angleški kolega Chur- chill istega konjička — umetniš- ko slikanje. Medtem ko Churcill ostaja konservativen in slika s pomočjo talenta, se je Eisenhower mehaniziral. Na platno projecira barvni diapozitiv posnetka in sli- ka točno po predlogi. Ameriški racionalizem, kaj ho- •ete? „ŽABE" NAD RIBE... Ljudje žabe so na pol ribiški, na pol vojaški izum. Potapljači v tihooceanskih krajih so se že od nekdaj potapljali pri iskanju bi- sernih školjk, koral in podobnega bogastva z morskega dna. Toda tam so bila dobra pljuča edini "•aparat-". Ze pred zadnjo vojno so športni ribiči želeli ostati čim dlje pod vodo. Pri tem so začeli izdelovati priprave, podobne po- tapljaškim opremam reševavcev ladij z morskega dna. To pa je bila nevarna zadeva in veliko dr- znežev je plačalo za ta lep šport z življenjem. Na obali so jim z zračno črpalko dovajali zrak po gumijasti cevi. Treba je bilo le nekoliko nerodno plavati, cev se je preganila in s plavavcem pod vodo je bilo konec. Zato so pod- vodno opremo vedno bolj izpopo- lnjevali. Med zadnjo vojno so se pri vojskujočih silah pojavili »ljudje žabe«. Ti posebni morna- riški oddelki so se tihotapili v so- vražna pristanišča skozi minske zapore, mrežne pregrade, vlačili s seboj mine in jih nastavljali pod sovražnikove ladje. S tem so začeli Italijani, potem pa so jih posnemali tudi Angleži. Vsem nam je v spominu ime kapetana Crabba, ki je skrivnostno izginil ob obisku Hruščeva v Angliji. Crabb je imel nalogo vohuniti za tajnimi napravami na spodnjem delu trupa ruske vojne ladje. To- rej »žabe« so uporabili tudi v špi- jonažne namene. Videli smo filme raznih odprav, ki so raziskovale življenje v mor- ju. Ljubljanska odprava je posne- la tak film v Rdečem morju. »Ža- be« so našle svoje mesto tudi v znanosti. Toda vedno bolj je po- pularen podvodni ribolov. V mor- ju, bogatem z ribami, uspe dober podvodni ribič naloviti tudi po sto kilogramov najboljših rib v eni uri. To pa je dobesedno ro- panje in k sreči je pri nas tak lov z jeklenkami na stisnjen zrak in puškami na zračne patrone — prepovedan. Kakor vidimo na naši sUki, je popolna oprema za podvodni ri- bolov zelo draga reč. Sestoji se iz jeklenk, gumijaste obleke, mas- ke z^ oči, plavuti, puške in noža. Toda tudi to je lahko nevarno. Pred dvema letoma se je mlad Nemec pri otoku Lopudu potopil 50 metrov globoko. Za varnost se je privezal z vrvjo k čolnu. Toda v globini mu je nenadoma posta- lo slabo. Začel je bruhati in si je zamašil cev. Za plavanje na po- vršino ni imel več zraka in se je utopil. Pri nas je vsako leto tekmo- vanje podvodnih ribičev. Le-ti za razliko s fanti na naši sliki ne smejo imeti jeklenk s stisnjenim zrakom. Lani je bil prvak doma- čin z otoka Lošinja, ki je v štirih arah nalovil 70 kilogramov rib. PRIZOR PRED TEKMOVANJEM FRANCOSKIH PODVODNIH RI- BIČEV NA AŽURNI OBALI...