V ponedeljek, 16. junija popoldne, se nas je zbralo na prostovoljnem delu blizu tisoč Velenjčanov in okoličanov. Na delo smo prišli z namenom, da v Šentilj zgradimo cesto. Vsi smo bili navdušeni in polni zaleta. O razpoloženju pričajo tudi naši posnetki. Na levi sliki so prosto voljci v zagonu, na sredini je Ivanka Goltnik, ki je skrbela, da nismo bili žejni; na desni pa vidimo skupino mladih, ki se je pomešala med starejše. posebna izdaja PRIČELI SMO VELIKO AKCIJO 99 MESTO-VASI" m ACTTn cnrTAI IfiTI^IVF 7VF7F nFinVMFGA I IIinSTVA DR^UVF VFIFNIF NESTL ZGANK, PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE: »V PONEDELJEK SMO ZACELI UREJA-GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDS1VA OliCINE VLLLNJL ^ C£STO pRQTI gENmju v PETEK POPOLDAN PA BO ŽE ASFALTIRAN 950 METROV DOLG 19. junij 1969 — Leto V. št. 12 (95) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini ODSEK OD STAREGA VELENJA DO ODCEPA NA KAVČE.« NAŠ REPORTER MED PROSTOVOLJCI SPET SMO ZAVIHTELI KRAMPE IN LOPATE Bilo mi je skorajda nerodno, ko sem se dva dni smukal med množico, ki je vihtela krampe, nakladala zemljo, jo s samokol-nicami odvažala ter obsekavala drevesa in grmičevje. Mednje sem prišel s posebno nalogo, z beležnico v rokah, ki sem jo čedalje bolj skrival, ker pač nisem nosil tistega kar je imela večina med njimi: krampe, lopate, samokolnice, sekire . . . Zdaj so v Velenju resnično začeli! Davna je želja ljudi, da bi udobno živeli v urejenem okolju in hodili po dobrih poteh. Ta želja se včasih prelevi v nestrpnost, ker je večja od možnosti. Tako je zadnje čase tudi med ljudmi, ki živijo v okolici, med vaščani Belih vod, Raven, Šentilja, Plešivca, Zavodenj in drugod. Svojo nestrpnost pa čedalje bolj zlivajo v napore, da bi sami prispevali nekaj k temu kar ponavadi rečemo »boljši standard«. Zahteva po boljšem, lepšem in udobnejšem je rodila akcijo. Morda že malce pozabljeno množično prostovoljno delo so obudili Velenjčani, ko so sklenili, da bodo okoličanom tja do Šentilja pomagali graditi cesto, lepo sodobno in asfaltirano. »Ni bilo potrebno posebne prizadevnosti,« je dejal predsednik odbora za delovno akcijo na cesti do Šentilja, Ivo Jamnikar, »in akcija je uspešno stekla. Prvi dan nas je bilo blizu tisoč. Skoraj bi lahko rekel, da projektanti ne zmorejo pravočasno pripraviti načrtov, ker je naše prostovoljno delo učinkovito.« »Potemtakem lahko sklepam, da bodo Šentiljčani dobili asfaltirano cestišče že nekoliko pred občinskim praznikom?«, sem vprašal tovariša Jamnikarja. »Nerad napovedujem tjavdan, vendar se skoraj upam trditi,' da bo 4 kilometre dolgo cestišče asfaltirano najkasneje do 15. julija.« Ze to soboto bo položena asfaltna preproga do vrha klanca. Naslednje dni pa se bodo prav gotovo spet zvrstile množice prostovoljcev. »Pomagala bom do konca,« je povedala Angela Vutkovič iz Velenja. »Naj tudi ljudje iz vasi hodijo spodobno po asfaltu. Sicer pa smo vsi navdušeni, da je spet oživljena tradicija prostovolj- nega dela.« Zatem mi je tovari-šica Vutkovičeva pripovedovala, kako so jo pred dnevi v nekem celjskem uradu malce za-smehljivo spraševali, če bomo v Velenju spet začeli »udarniško delati« ter, da to ne sodi več v sedanji čas, ker je zdavnaj minilo 1949. leto ko so bile takšne akcije nuja. Tovarišica Vutkovičeva pa je preprosto odgovorila: »Da, za vas v Celju je najbržda minilo devetinštirideseto leto, za nas Velenj-čane pa ne, ker še vedno čutimo potrebo po skupnem delu in prizadevanjih.« Od organizatorjev sem zvedel, da ni bilo potrebnih posebnih agitacij, ker so delovni ljudje v vseh kolektivih bili takoj pripravljeni. Bruno Trebič-nik iz velenjskega rudnika je o tem takole pripovedoval: »Sam sem zelo zadovoljen, da smo se spet sestali na udarniškem. Moram priznati, da smo našim ljudem najprej nekoliko nerodno razlagali in so zato na začetku zmigovali z glavami. Ko pa smo jim razložili smoter akcije so bili vsi takoj navdušeni. Iz našega kolektiva bo vsak dan prišlo na delo okrog 150 ljudi.« Tudi rudar Franc Goltnik ni mogel prikriti svojega zadovoljstva. Udeležil se je prostovoljnega dela že pri urejevanju novega Velenja. Zdaj pa še posebno rad pomaga, ker vodi cesta mimo njegovega doma. Izvajalec del pri modernizaciji ceste proti Šentilju je celjsko cestno podjetje. Zanimalo me je kaj menijo njihovi strokovnjaki o tako zasnovanem delu. Ing. Ivan Krašovic, tehnični vodja, je dejal: »Najprej smo skeptično gledali, ker .takšne oblike dela nismo vajeni. Zdaj pa moram reči, da smo presenečeni in delo izredno dobro poteka. Koristno bi bilo, če bi se tudi drugod zgledovali na velenjskih izkušnjah.« Približal sem se temnopoltemu arhitektu iz Gane Christo-pherju Banfru, ki je skupaj z našimi pomagal pri delu. V Sloveniji je že sedmo leto, zdaj pa je pet mesecev na praksi v Ve-gradu. Ko sva se v razumljivi slovenščini pogovarjala o marsičem, mi je tudi zaupal, da je presenečen nad tolikšnim entu- ziazmom naših ljudi. Dejal je, da se bo pri nas poleg strokovnosti naučil tudi dobrih odnosov med ljudmi in tovarištva. O prostovoljnem delu v Velenju pa bo rade volje pripovedoval svojim znancem izven naših meja. Svoje navdušenje pa so izražali vsi, ki smo jih srečali na prostovoljnem delu. Enako je pripovedovala delavka iz »Gorenja« kot velenjski rudar. »V skupnih naporih in delu je naša moč,« so dejali. Prostovoljno delo še m pri kraju. V naslednjih popoldnevih se bomo na cesti proti Šentilju še srečevali. Verjamem, da bodo med nami novi obrazi in se bomo tu, pri skupnem delu, spoprijateljili. Pridite, ne bo vam žal! Tudi sam bom prišel, morda spet z beležnico v rokah, da bi zapisal za kasnejši čas neomajni zagon ljudi, ki ustvarjajo v novih družbenih odnosih sebi in drugim boljši jutrišnji dan. -In Več kot tisoč Velenjčanov, delavcev iz tovarn, rudarjev, učencev šol, gospodinj in drugih je te dni večkrat odločno potrdilo pripravljenost prebivalcev Velenja, da pomagajo s prostovoljnim delom pri odpravljanju perečih komunalnih problemov v okolici. Velenjčani so torej spet zavihteli krampe in lopate. Odločili so se, da podobno kot pred leti tudi tokrat sami prispevajo svoj delež, da bi bilo življenje vsem občanom, tistim v mestu in onim v zadnjem zaselku naše občine, jutri še lepše. Obiskali smo predsednika velenjske občinske skupščine. Ne-stla Zganka, in se pogovarjali o veliki pripravljenosti prebivalcev Velenja, da spet zaživi v večji meri prostovoljno delo in da se še bolj utrdijo vezi, ne samo med prebivalci Velenja, pač pa tudi med mestom in vasmi. OTovariš predsednik, prostovoljno delo ima v Velenju že tradicijo? — Res je. V prejšnjih letih so se zvrstile velike prostovoljne delovne akcije. Zgradili smo, kino dvorano, uredili jezero in športni stadion, z nesebičnim in izredno težkim delom velenjskih žena je bil urejen park, gradili smo toplovod, kopali kanale za električne kable, urejali vodovod, samo v enem dnevu je pri regulaciji Pake sodelovalo okrog 3.000 ljudi, v rekordnem času 21 dni smo zgradili otroško igrišče itd. To so bile enkratne in nepozabne akcije, ki so spričo obsega nedvomno močno presegale občinske meje. Lahko trdim, da so Velenjčani vse to kar danes imajo, uredili sami. In v takem vzdušju ter sodelovanju so se »kovali« tudi novi odnosi, kar je bilo in je še prav tako pomembno. # Urejanje zelenic okrog zgradbe občinske uprave maja letos pomeni pravzaprav začetek ponovnega prostovoljnega dela? — Zelenice in nasadi ob zgradbi občinske uprave so bili 27. aprila poteptani. Treba jih je bilo obnoviti. Ko smo se začeli pripravljati, da bi to opravili s prostovoljnim delom, so nekateri podvomili v uspešnost akcije, češ, da zdaj ni več čas za to, ter da je prostovoljno delo zastaralo oziroma preživelo. 2e takrat sem poudarjal, da je prav, da uredimo s prostovoljnim delom okolico zgradbe občinske uprave in nasade, saj jih bomo zato v prihodnje tudi bolj čuvali. In začeli smo delati. 2e prvi dan smo bili presenečeni. Zenica iz bližnjega stanovanjskega bloka nas je nekaj časa opazovala pri delu, potem nam je poslala steklenico žganja rekoč, spijte to, ker vidim, da ste pripravljeni delati in da dajete s tem zgled mladini, kako je treba delati. Velika večina Velenjčanov je ugodno ocenila pobudo občinske uprave, da s prostovolj- Letos bo Šentilj deležen številnih novih pridobit ev, prihodnje leto pa Škale, Ravne in morda še kak drug kraj. nim delom uredijo okolico zgradbe. Mnogim občanom so tedaj pohitele misli nekaj let nazaj, ko je bilo v Velenju prostovoljno delo močno uveljavljeno. Ob obujanju spominov pa se je »kovala« pripravljenost občanov za sodelovanje vnaprej. 0 Odločitev, da v večji meri zaživi prostovoljno delo, torej po prvem uspehu, ni bila pretežka? — Ohrabreni spričo velike pripravljenosti občanov, smo se odločili, da gremo v akcijo večjega združevanja in povezovanja občanov in krajev. Odločili smo se, da naj bo moto vseh teh prizadevanj izraženo v geslu, pravzaprav simboličen, »MESTO — VASI«. To pobudo, pa tudi samo geslo so ljudje sprejeli z odobravanjem, saj se zavedajo, da je resnično treba ustvariti večjo povezanost in sodelovanje med občani ter odpraviti preobčutne razlike med komunalno urejenostjo mesta ter komunalno neurejenostjo okolice. Zdi se mi, da smo v preteklosti preveč pozabljali na okoliške kraje in ljudi, ki živijo tam, ne samo kar zadeva reševanje komunalnih problemov, pač pa tudi urejanja drugih vprašanj. Premalo smo poslušali ljudi iz okolice in jim tudi premalo pomagali. 9 Prvi je letos na vrsti Šentilj? — Naši občani imajo veliko pobud in želja in so pripravljeni pri uresničevanju le-teh tudi sami sodelovati. Ker so si prebivalci Šentilja tako želeli, da bi asfaltni trak čimprej povezal tamkajšnje kraje z Velenjem, smo se odločili, da kolikor je najbolj mogoče podpremo pobudo Šentilj čanov za modernizacijo in asfaltiranje ceste od Velenja do Šentilja. Rekli smo, da naj dobi to območje, kjer so partizani zmeraj našli varno zavetje in prijazno besedo, po štiriindvajsetih letih, če že drugega ne, vsaj cesto, Da podpirajo takšno odločitev tudi Velenjčani, kaže nedvomno res množična udeležba pri prostovoljnem delu. V ljudeh so velike sile in želje in radi sodelujejo. Mnogi stari Velenjčani so mi te dni, ko smo spet začeli s prostovoljnim delom, veseli poudarili: »Tega nam je manjkalol« Urejanje ceste proti Šentilju ni samo obljuba. V ponedeljek smo začeli z zemeljskimi deli na 950 metrov dolgem odseku od starega Velenja do odcepa na Kavče, v petek zvečer pa se bo mogoče že peljati na tem odseku po asfaltu! (Dalje na drugi strani) velika akcija ..mesto - vasi- | MAH INTERVJU [GRADIMO CESTO DO ŠENTILJA (Nadaljevanje s 1. strani) ® Verjetno je želja in pobud še precej? — Ko so občani videli, da gre pri urejanju ceste Velenje —Šentilj tokrat zares, so tudi sami začeli razmišljati o tem, katere probleme naj bi čimprej rešili. Modernizirano cesto in asfalt bi radi tudi Škalčani, ki so za to pripravljeni prispevati 10 milijonov starih dinarjev. Odločeni smo, da že letos pripravimo vse potrebne načrte in da spomladi začnemo z deli pri urejanju ceste do Graške gore — »Gore jurišev«, da se tako vsaj skromno oddolžimo ljudem, ki so nesebično pomagali partizanom, posebej pa še borcem XIV. divizije. Računamo, da bi cesto asfaltirali, do koder bo najdalj mogoče, naprej pa jo uredili v makadamu. Tudi v Ravnah so že zbrali za ureditev ceste nad 5 milijonov starih dinarjev, čeprav akcija zbiranja sredstev še ni v polnem teku. Menim, da bi se morala v to akcijo v večji meri vključiti šoštanjska podjetja, pri urejanju ceste pa naj bi se, podobno kot zdaj Velenjčani, izkazali Šoštanjčani. Rad bi poudaril, da bi bilo prav, da bi začeli s pomočjo termoelektrarne, tovarne usnja, Polypexa in lesnoindustrijskega kombinata tudi v Šoštanju s podobnimi akcijami. Pravzaprav bi morale prevzeti pobudo in biti na čelu teh akcij šo-štanjske delovne organizacije, saj imajo vsa ta prizadevanja namen, da ustvarijo boljše pogoje za življenje in delo tudi članov šoštanjskih kolektivov. Ponovno bi rad poudaril, da občina Velenje nista samo Ve- lenje in Šoštanj, pač pa da je to resnično celotno območje občine. Letos bo deležen številnih novih pridobitev Šentilj, prihodnje leto Škale, Ravne, pa morda še kak drug kraj. Kaj kmalu se mora začutiti napredek tudi v zadnjem zaselku, kjer živijo naši občani! 9 Kako ocenjujete prostovoljne akcije? — O pomembnosti množičnih delovnih akcij smo se lahko prepričali že pred leti. Tako je tudi sedaj. Ljudje vendarle spoznavajo, da je mogoče z njihovim sodelovanjem hitreje uresničevati želje, ki jih ni malo. Mislim pa, da bi bilo prav, da bi velenjska akcija spodbudila iniciativo tudi pri naših sosedih, prav tako pa še v drugih občinah. Prav bi bilo, da bi se vsi prepričali na kraju samem o velikem pomenu delovnih akcij predvsem še o pomembnosti skupnega dela mladine in odraslih, o čemer je govoril tudi predsednik Tito na sprejemu predstavnikov kolektivov 25. maja letos v Beogradu. 0 Kaj vam pomeni udeležba Velenjčanov na prostovoljnem delu pri urejanju ceste Velenje —Šentilj? — Dolžnost je, da prisluhnemo vsem pobudam in potrebam, ki prihajajo od občanov. Velika pripravljenost Velenjčanov pa mi daje še več moči in volje, da pospešeno odpravimo vse tiste probleme, ki še tarejo naše ljudi. Posameznikom pa, ki se doslej v ta prizadevanja še niso vključili in stojijo ob strani so dali sami Velenjčani z res množično udeležbo na prostovoljnem delu dokaj zgovoren in nedvoumen odgovor. Velenje, najmlajše slovensko rudarsko mesto, upravičeno uživa sloves enega od najlepših mest v ožji in širši domovini. Nedvomno so k temu slovesu precej pripomogle številne zelenice, parki in nasadi, ki so središču Šaleške doline v okras. V prejšnjih letih smo žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur, pa tudi denarja, da je mesto takšno, kot ga imamo. Vendar pa z urejenostjo parkov in zelenic zadnje čase ne moremo biti zadovoljni. Kar prepogostokrat vidimo na zelenicah otroke, pa tudi motorna vozila. Marsikdo si za spomin, ali za kaj, utrga cvetico. Pozabljamo navsezadnje še na urejenost okolice stanovanjskih zgradb. In če koga opozoriš, da je treba čuvati tudi parke in zelenice, saj je vse to naše, nemalokrat izveš, da vsaka družina plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča in s plačilom tega prispevka tudi povrne morebitno škodo, ki jo naredi. Čas je, da napravimo takšni miselnosti in takšnim navadam konec. Ne uničujmo tistega, kar smo s trudom vseh uredili. Ne kvarimo izgleda našega mesta.. Izgled Velenja naj ne bo samo skrb komunale (t. j. Komunalno obrtnega centra), Žene iz Velenja sprašujejo: »Ste na nas pozabili?« Osrednja tema razgovorov te dni je seveda urejanje ceste Velenje—Šentilj. Tudi velenjske žene precej govorijo o tem in se vprašujejo, če morda nanje za udeležbo pri teh delih niso pozabili. Da Velenjčanke niso kar tako, in da so tudi one pripravljene sodelovati pri prostovoljnem delu, kaže odločitev, da se bo zbralo več deset žena ter z zastavo na čelu odšlo na gradbišče ceste Velenje—Šentilj. POPRAVILO CESTE DO LOKAVICE Med modernizacijo ceste Šoštanj—Šmartno ob Paki so precej poškodovali cesto od Šoštanja do Lokovice. Izvajalec del ceste dozdaj še ni popravil in ker je v Lo-kovici precej zaposlenih iz šoštanjske Termoelektrarne, se je delovna organizacija odločila, da uredi cesto in tako zagotovi zaposlenim varnejšo vožnjo oz. pot na delo in z dela. (an) CE BO ZA CESTO, DA! Občinska skupščina Velenje je nedavno tega sklenila, da bo vrnila lastnikom motornih vozil vplačano komunalno takso za leto 1968. Že kmalu po sprejemu tega sklepa so nekateri predlagali naj bi — z razumevanjem lastnikov motornih vozil — ta denar namenili za urejanje cest. Velenjčani naj bi vplačano komunalno takso za motorna vozila prispevali za urejanje ceste do Šentilja. Vse kaže, da je bila ta pobuda umestna. Čedalje več je lastnikov motornih vozil, ki s posebnimi izjavami odstopajo komunalno takso za urejanje ceste proti Šentilju. Skoraj vsi zatrjujejo, da so se odločili tako zato, ker bo denar porabljen namensko, to je za modernizacijo naših cest. - ar - Spraševal: L j. Naraks. Odgovarjala sta: . • STANE ŠUK, predsednik KO SZDL Šentilj. @ STANE TAJNŠEK, predsednik krajevne skupnosti Šentilj. — Šentiljčani ste letos začeli z veliko žlico? S. SUK: »Ljudje so pripravljeni, zakaj ne bi tega izkoristili.« — Kdo je dal pobudo za vse akcije? S. TAJNŠEK: »Potrebe so narekovale, da smo se najprej lotili nove šole, zdaj pa seveda še ceste. Vaščani iz naših zaselkov so dali pobudo, KO SZDL in krajevna skupnost pa sta delo sprožila.« — Do kdaj bo nared šola? S. SUK: »Zdajšnje šolsko poslopje je povsem dotrajano, saj je v njem pouk že od 1892. leta. Zato smo Šentiljčani več let tarnali in obupovali nad šolo. S pomočjo tukajšnjih prebivalcev, vodstvom centralne šole v Velenju, temeljno izobraževalno skupnostjo in občino, pa smo se letos Šentiljčani resno lotili gradnje. Domačini bodo za šolo prispevali 135 kubikov lesa, zbrali pa smo tudi 8.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov. Zdaj so Vegradovi delavci že začeli z gradnjo. Za občinski praznik, 8. oktober, bomo v Šentilju dobili povsem novo šolsko poslopje.« TUDI PARKI IN ZELENICE SO NAŠI pač pa vseh nas — Velenjčanov. Spoznajmo, da nam ne sme biti vseeno, kakšno je Velenje. Začnimo z akcijo za ureditev in čuvanje parkov in zelenic. Vključimo v ta prizadevanja organizacije Socialistične zveze, hišne svete, podjetja, šole, skratka vse, ki si želijo, da bi bilo središče Šaleške doline tudi še vnaprej ponos ne samo nam, pač pa vsej dolini. -ar- STANE SUK, predsednik KO SZDL Šentilj — In kako je bilo s cesto? S. TAJNŠEK: »Naši občani so na zborih volivcev dali pobudo za novo cesto in sklenili, da bi radi po svojih močeh pomagali pri gradnji. Asfaltirana cesta bo za naše kraje res velika pridobitev. Ko je bilo dogovorjeno, da bodo prišli pomagati tudi delovni ljudje iz velenjskih kolektivov, je bilo pri nas navdušenje na višku. Takoj smo začeli zbirati denar.« — Kaj menite o tolikšnem številu prostovoljcev, ki jih pride vsako popoldne na delovno akcijo? S. ŠUK: »Resnično znak velike solidarnosti in zavesti Velenjčanov, da želijo pomagati tudi okoliškim ljudem.« — Bo cesta spremenila vsakdanji način življenja vaših ljudi? S. TAJNŠEK: »Brez dvoma bo v te kraje prinesla marsikaj novega. Hitreje bomo prišli v mesto in tam lažje doživljali dobrine, ki jih nudi Velenje. S tem nam bo olajšano življenje, možnosti pa bomo imeli tudi za kulturno razvedrilo.« f mm ■ KRAJEVNIM SKUPNOSTIM VEČ DENARJA STANE TAJNŠEK, predsednik krajevne skupnosti Šentilj Od delavca do inženirja, od rudarja do zdravnika ... Vsi delajo za isto stvar Povsod je vladalo vedro razpoloženje. Čeprav so se na delu prvič srečali, so se kaj kmalu spoznali in razgovorih »Na sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti smo se načelno že dogovorili, za kaj bi porabili dodatnih 300.000 din, ki jih bodo prejele krajevne skupnosti. Se v tem letu želimo elektri-ficirati zadnja naselja na našem območju. V poštev pride elektrifikacija Pake, za kar bo porabljeno okrog 80.000 din in pa elektrifikacija Šentvida pri Zavodnjah. Del denarja bo porabljenega za ureditev vodovodov v vasi Gorenje in v Šen- Množice prostovoljcev so hitele, da bi čimprej dobile potrebno tilju. orodje gali s prostovoljnim delom. Prebivalci okoliških krajev so zadovoljni s še tako skromno pomočjo. Zato je naša naloga in dolžnost, da jim, kolikor je pač mogoče, pomagamo pri uresničevanju njihovih potreb.« Letos bodo torej prejele krajevne skupnosti dodatnih 300 tisoč din. Kakšni pa so obeti za prihodnje leto? »Samo Velenje je komunal-nono urejeno. Bistvenih problemov oz. nalog v tej zvezi ni več. Zato je treba pospešeno odpravljati komunalne probleme v okolici. Podpirali bomo vse pobude občanov za ureditev perečih komunalnih problemov. Zato je tudi že dogovorjeno, da bi prihodnje leto namenili iz komunalnega sklada še več denarja za dela v okoliških krajih!« Drago Tratnik, podpredsednik velenjske občinske skupščine: »Prihodnje leto več denarja iz komunalnega sklada za odpravo perečih komunalnih problemov v okolici!« Opaziti je mogoče, da se je odločila Skupščina občine Velenje, da letos skupaj z delovnimi organizacijami in občani pospešeno odpravi nekatere pereče komunalne probleme. Nedvomno je na to odločitev ugodno vplivala poživljena rast gospodarstva Šaleške doline in velika pripravljenost občanov, da sodelujejo v teh akcijah. Ker smo slišali, da se je občinska skupščina odločila, da bo namenila krajevnim skupnostim letos še 300.000 din, za rešitev najbolj perečih komunalnih problemov v okoliških krajih, smo obiskali Draga Tratnika, podpredsednika velenjske občinske skupščine. »Res je, odločili smo se, da najamemo 300.000 din (30 starih milijonov) posojila iz komunalnega sklada na račun sredstev v prihodnjem letu. Ta denar bi porabili za odpravo že več let perečih komunalnih problemov, ki bi jih kazalo resnično čimprej spraviti z dnevnega reda.« Za kaj pa bo porabljen ta denar? Posebej bi rad poudaril, da bomo namenili okrog 100.000 din za urejanje ceste na Gra-ško goro. Nekaj denarja bo še za cesto Šalek—Bevče ter za popravila cest v Šembric, Lom (Topolšica) in Lokovico. Nekaj del bomo letos začeli na novo, vendar smo se dogovorili, da bomo z njimi nadaljevali prihodnje leto in jih tudi v letu 1970 končali!« Kakšna pa je pripravljenost občanov? »Izredno razveseljivo je, da so krajevne skupnosti in občani pripravljeni sodelovati v vseh akcijah, kolikor je mogoče. Ni akcije, za katero ne bi občani zbirali denar, les in drugo potrebno gradivo oziroma se zavezali, da bodo poma-