POPOLDANSKI UTRINEK IZ TOMIŠLJA
Trije venci treh deklet
»Roke nas ne bolijo,« so hiteli priše-gati Berti in Barbara Anzlec iz Tomišlja in njuna sestrična Barbara iz Štepanjske-ga naselja. »Pri ličkanju koruze imamo že nekajletne izkušnje,« so meriie svoje znanje in brž izračunale,« v enem popol-dnevu oluščimo in zvežemo tri vence. Bolj same smo tu pod kozolcem. Kdaj pa kdaj nam ponagaja (z dudiko v ustih) triletna Julija, ob trenutkih utrujenosti pa nam priskočita na pomoč tudi mama Berta in očim Janez.«
Letos je tudi na tej kmetiji koruza dobro obrodila. Zdrava je. ,. ,.   ^
Dekletom je žal, da so tudi po vaseh opustili lepe šege, ki so bile nekdaj vpe-ljane pri tovrstnih kmečkih opravilih.
Beseda jim nikdar ne zastane. Barbara pripoveduje o šolskih urah preživljanja v novi šoli v Štepanjskem naselju, sestrični
pa o želji, da bi se čimpreje preselili v nofco presersko šolo. Kmečko delo jih ne ovira. Barbara postori vse za naslednji šolski dan takoj, ko prihiti iz šole, Berti in Barbara pa zvečer.
»No, pa: bomo v časopisu,« so bile vesele našega sporočila da jih fotografi-ramo za Našo komuno. Za zahvalo so nas povabile v hlev na drugi strani ceste.
Nepozabno Iepa, črna kobila stoji v njem. Žrebička so ji odpeljali pred dne-vi. V sosednjem stojišču pa ob mami odkriva pestrosti življenja dober mesec star žrebiček. Zaslužil bi eno od po-membnejših filmskih vlog.
":-:i-       stane
JESENOVEC