T E D N I K P E N T E D E N S K O D O G O D J E 28. januar 2022 št. 4/2022 ISKRICA 100 LET STALIŠČE MEDNARODNI PEN UVODNIK UVODNIK št. 4/2022 Spoštovani člani in članice, upanje je velika beseda in močna sila, ki književnike in književnice vedno znova navdihuje. Nedavno smo vam poslali pismo mednarodnega predsednika pisatelja Burhana Sönmeza, ki je lepo povzel svoje delo v mesecih pred novim letom. Veselimo se, da ga bomo pobližje spoznali na Blejskem srečanju, še prej pa, ko bomo prebrali njegov roman Istanbul, Istanbul, ki bo te dni izšel pri Cankarjevi založbi. Ravno berem angleško izdajo, kjer njegov junak, arhitekt Adaza izreče: »Smo žrtve tega mesta. Revni ali nesrečni, največkrat kar oboje. Pogojuje nas upanje. V imenu upanja dopuščamo zlo. In če nismo gospodarji današnjega dne, kaj nam zagotavlja, da bomo gospodarji jutrišnjega? Upanje je laž pridigarjev, politikov in bogatašev. Zavajajo nas s svojimi besedami, da bi prikrili resnico. […] Upanje je opij ljudstva!*« A upanje živi in tli. Tako v mednarodni delovni skupini za Balkan, ki se je na pobudo našega centra osnovala v okviru mednarodnega odbora Pisatelji za mir ter se je prejšnji teden prvič sestala na spletu. Dober stik smo na novo vzpostavili predvsem s PEN centrom BiH in nekaterimi drugimi iz regije, s katerimi smo že doslej sodelovali. Vabljeni člani in članice, ki bi vas več zanimalo, da se obrnete name ali na Saro Katarino Zver, koordinatorko in urednico mednarodnega odbora Pisatelji za mir. Upanje je nedvomno vodilno tudi v skupini mednarodnih centrov PEN, ki si prizadevamo, da bi osvobodili publicista in našega častnega člana Juliana Assangea. Na spletnem sestanku smo izmenjali več idej, ena med njimi je tudi, da se obrnemo na določena veleposlaništva z zagovorništvom zanj, vsak v svoji državi. Njegove objave o vojni v Afganistanu in Iraku so pretresle svet, a očitno ne dovolj. Ukrajina, kjer pretijo novi spopadi tokrat med velesilami, je v vojni že od leta 2014, tako da je že vsak tretji prebivalec povezan z žrtvijo vojnih spopadov na vzhodu. O teh in drugih kriznih žariščih bo govora na Bledu, lepo vabljeni, da pripravite pisne prispevke. V žiriji natečaja za letošnji šolski esej smo se tudi odločili, da kot temo srednješolskim piscem ponudimo prav naslov Bosna in vse Bosne tega sveta. Mlade želimo spodbuditi k razmišljanju o vojnah in krhkem miru v današnjem svetu. V literarnem delu Tednika tokrat objavljamo dve pesmi izvrstne pesnice Katje Špur, ki je preživela koncentracijsko taborišče. In če zaključimo vseeno z upanjem. Na zadnji seji upravnega odbora smo sprejeli sklep, da spomladi izvolimo enega člana upravnega odbora, tako da vas vabimo h kandidaturi in seveda k delu. Volilna komisija vas bo posebej nagovorila s pismom. Seveda pa vas vabimo tudi k sodelovanju v Tedniku z vašimi prispevki. Lep teden in naj upanje nikoli ne zaledeni. Predsednica SC PEN, Tanja Tuma *prevod je moj iz angleščine; v knjižni izdaji je roman prevedla Lili Potpara. ISKRICA št. 4/2022 KATJA ŠPUR Včerajšnji Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta nas opominja, da ne smemo pozabiti storjenih grozot. V upanju, da se nikoli več ne ponovijo, smo tokrat izbrali pesmi Katje Špur. Špur Katja se je rodila v Kraplah v družini kmečkih dninarjev. Na pobudo učitelja meščanske šole v Ljutomeru se je podala na gimnazije v Osijeku, Zagrebu, Murski Soboti in Ljubljani. Po maturi je izbrala študij filozofije in slavistike v Skopju, Zagrebu, Grenoblu, Beogradu in Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je poučevala na zasebni gimnaziji v Zagrebu in pisala reportaže za dnevnik Jutro. Zaradi sodelovanja z OF so jo zaprli in internirali v ženska koncentracijska taborišča Ravensbruck in Barth, kjer so jetnice delale v Heinklovi tovarni letalskih delov. Avtorica je pesmi zapisovala na hrbtno stran tovarniških obrazcev. Skupaj z Vero Albreht jih je leta 1977 objavila v zbirki Ravenbriške pesmi. UKRAJINKA Stojimo na apelu - izmena nočna - v četrti hali, ob meni Ukrajinka. Imaš tam v domovini sinka? _ Jevo Germanci razstreljali ... In brada vzdrgeta ji. Abtreten! zavpije Nemka Usujejo se vrste iz mrzle hale v megleno jutro na črno cesto. Ob meni svojo žalost brez tožbe nosi Ukrajinka. ISKRICA št. 4/2022 KATJA ŠPUR VEZ Samo trhel most sem ki si nad njim podajata roke moja mati in moja hči. Most sem, po katerem gredo vsi dnevi upanja in obupa. Samo trhel most sem med včeraj in jutri med odhajajočim in prihajajočim med včerajšnjim smehom in jutrišnjo bolečino. Samo trhel most sem in nad njim se srečujejo jutra z večeri otroški smeh s predsmrtno solzo. In moram nositi vso težo nasprotij med nočjo in dnevom med pobeglim in prihajajočim. Most sem, ki si nad njim za zmeraj podajata roke moja mati in moja hči. STALIŠČE št. 4/2022 O dvajsetih pisateljicah, ki so zaprte v Turčiji Fecriye Benek se je rodila leta 1976 v pokrajini Şirnex. Leta 1990 je spoznala borbo Kurdov. Leta 1993 je bila aretirana v Antaliji. V zaporu je ostala devet let in pol. Ko so jo izpustili, je odprla kulturni center Mem û Zîn v Şirnexu. Ponovno so jo aretirali in obsodili na 16 let zapora. Premeščali so jo po različnih zaporih, trenutno pa je zaprta v zaporu Bayburt tipa M. Fecrîye Benek je avtorica knjige Masûmiyet Utandı Kendinden (Nedolžnost, ki se je osramotila). Figen Yüksekdağ Şenoğlu se je rodila leta 1971 v Adani. V letih 2014-2017 je sopredsedovala Ljudski demokratski stranki (HDP). Priprta je bila 4. novembra 2016 in je trenutno zaprta v zaporu Kocaeli Kandıra tipa F. Figen Yuksekdag je avtorica knjige Yıkılacak Duvarlar (Zidovi bodo uničeni). Gulazer Akin se je rodila leta 1975 v kraju Exlata v Bitlisu. Leta 1996 je bila aretirana v Istanbulu. Zaprta je že 26 let. Avtorica Gulazer Akin ima številne zdravstvene težave. Diagnosticirali so ji raka in druge bolezni. Njeno stanje je zelo slabo. Trenutno je v zaporu Gebze. Gulazer Akin je avtorica knjig Tencerenin Dibi (Pod loncem) in Cinsiyetçiliğin Yaratımı (Ustvarjanje seksizma). Gültan Kişanak, pisateljica in političarka, se je rodila 15. junija 1961 v Xarputu. Kişanakova je bila sožupanja mestne občine Diyarbakır, ko je bil imenovan drug župan in so jo poslali v zapor. Aretirana je bila 30. oktobra 2016 in obsojena na 14 let zapora. Trenutno je zaprta v zaporu Kocaeli Kandira tipa F. Gultan Kişanak je avtorica knjige Kürt Siyasetinin Mor Rengî (Vijolična barva kurdske politike). Laleş Çeliker se je rodila leta 1972 v Tetvanu. Med študijem na univerzi Dicle se je vključila v boj za svobodo. Leta 1997 so jo aretirali in obsodili na 36 let zapora. Laleş Çeliker je v svoji književniški družini že zgodaj slišala za imeni Ehmedê Xanî in Mem û Zîn. V zaporu je kljub težkim razmeram dobila dostop do knjig, revij, enciklopedij in slovarjev ter opravila obsežno raziskavo o Ahmadu Khani. Pripravila je dragoceno knjigo o njegovih mislih in življenju. Trenutno je zaprta v prvem zaporu tipa F v Tekirdağu. Laleş Çeliker je avtorica knjige Ji Dîrokê Dîrokeke Ehmedê Xanî (Iz zgodovine Ahmada Khanija). Figen Yüksekdağ Şenoğlu Hicran Ürün Ayşenur Parıldak Gültan Kişanak STALIŠČE št. 4/2022 Leyla Atabay se je rodila leta 1978 v vasi Van. Konec leta 1979 se je njena družina preselila v središče mesta Van, kjer je obiskovala osnovno in srednjo šolo. Leta 1997 je bila aretirana in je še vedno v zaporu. Trenutno je zaprta v zaporu tipa E v Elbistanu/Maraşu. Leyla Atabay je avtorica knjig Şikefta Fîlozofîyê (Jama filozofije), Kendini Unutan İnsan (Človek, ki se pozablja) in Konjonktürel Kimlik (Konjunktivna identiteta). Pesnica Medya Yaklav se je rodila leta 1971 v okrožju Şirnex v Mardinu. Leta 1990 se je poročila z Abdullahom Yaklavom. Njenega moža Abdullaha Yaklava so čez nekaj časa aretirali, nato pa izpustili. Medya je bila aretirana leta 1993 v Diyarbakirju. Avtorica je zaprta že 29 let in je trenutno v ženskem zaporu Sincan v Ankari. Pesmi v njeni knjigi so nastale v različnih zaporih v Turčiji. Medya Yaklav je avtorica knjig Welatê Min (Moje domače mesto) in Lîlan Be Dil (Srce kriči ), s soavtorjema Devrîmom Elegezom in Xecê Agirî. Mizgin Ronak se je rodila leta 1973 v Diyarbakirju. Leta 1992 so jo aretirali v Diyarbakyanru in jo obsodili na dosmrtni zapor. V zaporu je že 29 let. Kljub vsem oviram je napisala številne romane, zgodbe in pesmi. Njeni spisi so bili več let redno objavljani v različnih revijah. Znana je kot zagovornica kurdskega jezika in literature. Trenutno je zaprta v zaporu tipa M v Gebzeju. Mizgîn Ronak je avtorica številnih knjig, med drugim pesniške zbirke Sêv jî Me Dikujin (Jabolka nas preveč ubijajo), zbirke kratkih zgodb Gorçiya ne Em (Naš grob je v gorah), romana Rojhat, pesniške zbirke Dilavî-Li Ber Devê Birînê (Pred ranjenimi usti) ter romanov Em Bûn Baran (Postali smo dež) in Nobedarê Gulên Kobanê (Čuvaj kobanskih rož). Posebej zanimive so knjige, ki jih je turška vlada izrecno prepovedala: Prepovedane knjige Mizgîne Ronak: 1) Čuvaj Kobanskih rož(leto prepovedi: 2018) 2) Rojhat (leto prepovedi: 2018) 3) Naš grob je v gorah (leto prepovedi: 2018) 4) Postali smo dež (leto prepovedi: 2016) Nilufer Şahin se je rodila leta 1974 v okrožju Ergani (Erxenê) v Malatyi in odraščala v Istanbulu. V zaporu je od leta 2004. Nilufer Şahin je trenutno v ženskem zaporu Sîncan v Ankari. Nilufer Şahîn je avtorica knjige Gün Işırken (Ko vzhaja sonce). Rojbîn Perîşan se je rodila 28. decembra 1973 v Lici. Njena družina se je preselila v Diyarbakir, ko so jim vojaki pod pretvezo varnosti zasegli zemljo in premoženje. Rojbîn je bila takrat stara 15 let. Rojbin se je rodila v politični družini. V Diyarbakirju je končala gimnazijo in srednjo šolo ter se jeseni 1990 vpisala na Pedagoško fakulteto v Sêrtu. Leta 1992 so jo aretirali in prepeljali v zapor v Diyarbakir. Kasneje je bila obsojena na dosmrtni zapor in deportirana v več zaporov. V zaporu v Mardinu je napisala svoj prvi roman "Lasje in senca". Od prihoda v zapor Gebze je bila Rojbîn operirana zaradi raka na materničnem vratu. Rojbîn Perîşan je trenutno zaprta v ženskem zaporu Gebze M Type. Rojbîn Perîşan je avtorica knjig Bakır Sesli Kadınlar (Ženske z medenim glasom) in Gözyaşımın Ağıdıydı Seni Beklemek (Moje solze so prišle zaradi tebe), ki je bila leta 2016 prepovedana, Saçlar ve Gölgeler (Lasje in senca), Toprağın Şarkısı (Pesem dežele) in Kırık Taşlar (Razbiti kamni). STALIŠČE št. 4/2022 Aslı Ceren Aslan, kar pomeni "lev/inja", je bila glavna urednica časopisa Ozgür Gelecek (Svobodna prihodnost), ko je bila leta 2017 pridržana. Leta 2020 je bila zaradi domnevnega članstva v PKK obsojena na sedem let zapora. Njeni odvetniki so izjavili, da v zvezi z obtožbo ni bilo predloženih nobenih dokazov. Aslan je aktivistka LGBT. Ayşenur Parıldak, sodna poročevalka za ukinjeni dnevnik Zaman, je bila aretirana leta 2016 v okviru širših represivnih ukrepov proti tisku po državnem udaru leta 2016 v Turčiji. Njena pogojna izpustitev je bila zavrnjena, čeprav so bili od takrat drugi novinarji z enakimi obtožbami izpuščeni. Ceren Taşkın je bila pridržana in zaprta leta 2017 zaradi svojih izjav na družbenih omrežjih, ki naj bi podpirale Kurdsko delavsko stranko Kurdistana (PKK), ki jo Turčija obravnava kot teroristično organizacijo. Gurbet Çakar je nekdanja glavna urednica kurdsko-turškega časopisa Hêvî Jin (Umut Kadın - Upanje je ženska). Obtožena propagande PKK, leta 2017 je bila obsojena na 7let in pol. Zaprta je v ženskem zaporu Sincan. Hatice Duman - Atılım Gazetesi (Časopis Leap Daily, marksistično-leninistični časopis) je bila lastnica časopisa in glavna urednica. Od leta 2003 je zaprta v zaporu Gebze. Doživljenjska zaporna kazen ji je bila izrečena leta 2012. Leta 2016 so se njeni odvetniki pritožili na vrhovno sodišče, ki je počakalo do leta 2019 in razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Kazensko sodišče v Istanbulu vse do danes ni upoštevalo odločitve vrhovnega sodišča. Hicran Ürün - urednica časopisa Özgürlükçü Demokrasi (Svobodnjaška demokracija). Zaprta je bila leta 2019. Obtožena "članstva v teroristični organizaciji". Sodišče Hicran Urun jo je obsodilo zaradi "zavestne in prostovoljne pomoči organizaciji, čeprav ne pripada strukturi te organizacije", in jo obsodilo na 3 leta, 1 mesec in 15 dni zapora. Ürün je bila oproščena obtožb "objavljanja izjav terorističnih organizacij" in "ustvarjanja propagande za teroristično organizacijo". Sodišče je za Ürün izreklo prepoved potovanja. Sojenje je še vedno v pritožbenem postopku. Mizgin Çay je delala za radijsko postajo Radyo Karacadağ, ko so jo leta 2016 pridržali in obtožili članstva v teroristični organizaciji. Njenim odvetnikom ni bil dovoljen dostop do njenega spisa. Reyhan Çapan je bila glavna urednica časopisa Özgür Gündem (Free Agenda) do njegove ukinitve, obtožena, da je predstavnica PKK. Reyhan Hacıoğlu - glavna urednica časopisa Libertarian Democracy je zaprta v Istanbulu, Bakırköy. Tülay Canpolat - novinarka dnevnega časopisa Sabah, ki je bil (takrat) naklonjen Fethullahu Gülenu, islamističnemu voditelju. Obtožena je, da naj bi stala za poskusom državnega udara v podporo Natu leta 2016. VIR: Kurdski in Turški PEN 2011 Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010/11, se je vključila v ICORN, mrežo mest, ki dajejo zatočišče preganjanim pisateljem. Jasmina Rihar, koordinatorka programa ICORN za Slovenijo: »Pred desetimi leti so ljubljanski mestni svetniki soglasno podprli članstvo mesta Ljubljana v mednarodni mreži mest zatočišč ICORN. Kot takratno koordinatorko PEN-a, ki je Ljubljani mrežo predstavila in zanjo navduševala, so me marca 2011 poslali kot opazovalko na srečanje mreže v Bruselj. Bila je ljubezen na prvi pogled. Priča sem bila mnogoterim zgodbam, ki so pronikale skozi delavnice, pogovore ob pijači ali med kosilom, skozi poezijo in glasbo na odru. Bile so to tudi tragične zgodbe, a predvsem zgodbe poguma in velikega upanja: dokler bo prostor za svobodno mišljenje, za neovirano izražanje, za spoštljivo poslušanje, toliko časa je pot. Po podpisu dogovora smo prejeli prva gosta. V loku desetih let lahko govorim o obdobju pred Islamsko državo in po njej. Prej: hitrejša odzivnost uradnikov, krajši čakalni roki, dovoljenja za pet let, nobenih težav pri odpiranju bančnih računov. Potem: čakanje na odgovor, neskončno zavlačevanje s postopki, dovoljenja za dve leti, skoraj nemogoče odpreti bančni račun. Sankcije so se nevidno razlezle v vse pore poslovanja. Rak. Kljub občasnemu pitju krvi to še vedno ostajajo zgolj brezkrvne tehnikalije. Tu je namreč človek in umetnost gostoljubja: Zineb in Ali, naša prva gosta. Še danes pogrešam pogovore z njima. Njuna popolna politična nekorektnost, kot britev ostra misel in jasna stališča sta bila kot svež gorski zrak. Potem je prišel Girma, mila, a odločna duša iz Adis Abebe. V spomin se mi je vtisnil njegov odziv na srečanje z novinarjem, ki je hotel z njim narediti pogovor. Girma, sam novinar, ga je odslovil s pojasnilom: »So unprepared!« Ob 114- milijonskem prebivalstvu in 2,5 milijonski diaspori je Girma našel »domače« tudi v Ljubljani in je z njimi še danes v stiku. S Samirjem je prišla spet drugačna izkušnja s starostjo povezanih bolezni … če nisva urejala pesniške zbirke, sva se vozila na pregled k zdravniku. Nazadnje Pooyesh in Shiva, naš neizkoriščeni perzijski zaklad; pregnana z domačega morja bi želela vreči sidro pri nas, a birokratske ovire vlivajo preveč negotovosti. Človek se vpraša, kaj je z našim duhom za hišovanje (oeconomio). Namesto da bi prišleke spodbudili k prispevanju v državno blagajno, jih skoraj silimo v nekakšno socialno odvisnost. Čas je za spremembe in menda se nekaj že premika na bolje. Če sklenem. Pri ICORN-u navdušuje, da je za vse udeležene dobro: avtorji so na varnem, a ne tiho, mesta gostijo in jih udeleženci spoznajo ter o njih govorijo, kulturna srenja je prehodno ali za daljši čas bogatejša za nove člane, mimogrede pa še brusimo rjo z birokratskega zobovja.« 5 MANJ KOT 100 100 LET št. 4/2022 Jasmina Rihar, foto osebni arhiv MEDNARODNI PEN št. 4/2022 MEHIKA: V Tijuani umorjena novinarka Lourdes Maldonado je pred kratkim zmagala v dolgotrajnem sodnem sporu z nekdanjim guvernerjem. V nedeljo zvečer je bila v svojem avtomobilu v Tijuani v zvezni državi Baja California ustreljena. Lourdes Maldonado, nekdanja novinarka največje mehiške televizijske mreže Televisa, je marca 2019 na jutranji novinarski konferenci predsedniku Lópezu Obradorju povedala, da se boji za svoje življenje. Maldonado je bila v pravnem sporu z nekdanjim guvernerjem pokrajine Baja California Jaimejem Bonillo zaradi neupravičene odpovedi in neizplačila plače, zato je bila zaščitena v okviru zveznega mehanizma za zaščito zagovornikov človekovih pravic in novinarjev. "To počnem zato, ker je on močan lik v politiki, ki mi ne namerava plačati ... Zato sem tukaj in vas prosim za podporo, saj ste dejali, da je neizplačevanje plače zaposlenim nepravično in celo greh," je dejala na novinarski konferenci 26. marca 2019. V sredo je Maldonado zmagala v svoji tožbi proti Bonilli. Zvezni organi so nato vstopili v pisarne Bonillovega medijskega podjetja PSN, kjer je bila Maldonado zaposlena. Kasneje v sredo je Lourdes Bonillo obtožila korupcije. "Je davčni utajevalec, koruptivna oseba ... zanj ni primerno, da novinar preiskuje njegove račune v družbi PSN," je dejala. "Lahko ga zaprejo zaradi utaje davkov ... ta človek je davčni utajevalec, ki nikoli ni plačeval davkov," je dodala. Predsednik je o umoru spregovoril na jutranji novinarski konferenci v ponedeljek in dejal, da nihče ne sme prehitro sklepati. "Treba je videti motiv, če obstaja povezava z delovnopravno tožbo ... ne bi smeli samodejno povezovati delovnopravne tožbe s kaznivim dejanjem, to ni odgovorno, da bi pospešili kakršno koli obtožbo," je dejal. Maldonado je že druga novinarka, ki je bila ubita v Tijuani v manj kot tednu dni. Sedemnajstega januarja je bil ustreljen fotoreporter Margarito Martínez. Še en novinar, José Luis Gamboa, je bil ubit 10. januarja v mestu Veracruz. Guvernerka province Baja California Marina del Pilar Ávila Olmeda je povedala, da bo posebni tožilec vodil elitno ekipo za preiskavo umorov Maldonade in Martíneza. Dodala je, da so umori novinarjev napad na svobodo izražanja vseh državljanov. Po podatkih organizacije Novinarji brez meja (RSF) je Mehika najnevarnejša država na svetu za opravljanje novinarske dejavnosti. Kljub temu je razrešitev umora katerega koli novinarja ali aktivista v Mehiki še vedno malo verjetna: v več kot 90 % primerov umorov prevladuje nekaznovanost, je decembra dejal namestnik ministra za človekove pravice Alejandro Encinas. V primerih, ko so bili storilci identificirani, so bili skoraj v polovici primerov to lokalni uradniki. VEČ: MEDNARODNI PEN št. 4/2022 PERU Avtorici Paoli Ugaz grozi aretacija zaradi njenih knjig in raziskav Paola Ugaz je perujska raziskovalna novinarka, urednica in pisateljica. Sooča se s pregonom, grožnjami in tožbami zaradi razžalitve, vključno z obtožbami o kaznivih dejanjih zaradi njenih preiskav korupcije ter fizičnih, psiholoških in spolnih zlorab v perujski verski organizaciji Sodalicio de Vida Cristiana. Februarja 2021 je bila Ugazovi vročena tožba, zaradi katere bi lahko pristala v zaporu. Primer Ugazove je del prefinjenega sistema v Peruju, kjer vplivne skupine uporabljajo sodišča kot bič, da bi utišale novinarje, tako da zoper njih pripravljajo kazenske obtožbe. Mednarodni PEN meni, da obtožbe, tožbe, grožnje in nenehno nadlegovanje Ugazove kršijo njeno pravico do svobode izražanja ter državljanske in politične pravice. PEN poziva perujske oblasti, naj zavrnejo tožbe proti njej in nemudoma prenehajo z nadlegovanjem Ugazove zaradi njenega dela novinarke, urednice in pisateljice. VEČ: BELORUSIJA Kronika kršitev človekovih pravic na področju kulture Med 1. in 15. januarjem 2022 so organi izrekli dve politično motivirani kazenski obsodbi kulturnikov, avtorjev in izvajalcev. Nadaljevala so se množična odpuščanja zaradi državljanske drže iz kulturnih ustanov in izobraževalnih ustanov. Organi so vrnili kazensko odgovornost za dejavnosti v imenu likvidiranih ali neregistriranih organizacij. Poleg tega so oblasti 4. januarja objavile zakon št. 144-3, ki kriminalizira delovanje neregistriranih organizacij. Država monopolizira pravico do vsebine nacionalnega spomina: 5. januarja je Aleksander Lukašenko podpisal zakon "o genocidu nad beloruskim ljudstvom", ki ne omenja stalinističnih množičnih represij in holokavsta. VEČ: ŠVEDSKA "POETIKA MOMENTA - Srečanje z beloruskim pesnikom Dmitrijem Strocevom" je pripravil Švedski PEN ob podpori Regiona Stockholm in Švedskega sveta za umetnost. Dmitrij Strocev se je pogovarjal s pisateljem in prevajalcem Nilsom Håkansonom. Pogovor je potekal v Kraljevem dramskem gledališču v Stockholmu novembra 2021, ko je Dmitrij Strocev prejel nagrado Tucholsky za leto 2021. VIDEO: št. 4/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 4/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjančič Oblikovanje: Maja Ferjančič Leto izdaje: januar 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplačna. Naslovna fotografija: M Shiva