ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
JL
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ? AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
•VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 9, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 27
john prah
Kakor smo včeraj poročali, je ^imrl v ponedeljek zvečer v bolnišnici v Willoughby, O., John stanujoč na 832 E. 209 St. jJoma je bil iz vasi Malinca pri rskem. Bil je član podr. št. 8 moške zveze.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Ge-p dine Bailey in dva vnuka, v icagi sestro Mrs. Agnes Ма-^псек, v starem kraju pa brata artina in dve sestri, Marijo rane in Polono Lopatič. Brat rank je umrl pred letom dni. ogreb se vrši v četrtek popol-ne ob 2. uri iz pogrebnega zavo-a Mary A. Svetek, 478 E. 152
■' Hillcrest pokopališče.
❖
frances skebe
Kakor je že bilo poročano, je ^ Euclid-Glenville bolniš-nit	Skebe, rojena Blat-
•	preje poročena Klemenčič.
je bila 62 let ter je Btano-
vala „a 980 e. 218 St. Rojena je ie n	* Laščah, odkoder
U" t;	i« bilo
dom št. 6 S.D.Z.
zapušča soproga Jo-
novo'i7-°"^^ Žužemberka, si-КЧо ^n^^Gnt, Prank in William Mrs. Mary ^^ances Schmitz in brat	Skolar, 15 vnukov,
Miplf •	Blatnik v Detroit,
Ип p	Mrs. Jennie Pav-
•	ogreb se vrši danes popoldne ob 1 чл , • •
vnrt T	pogrebnega za-
E	žele in sinovi, 458
Pališ'	Whitehaven poko-
bolnišnici je umrl Jacobson, stanujoč na
jacobson
v Crile *^9'Ck
^^408 gt Clair Ave. Zena Canda ђ i'f	pred dvemi leti. Za-
®ina Charles, hčeri Mrs br	in Klaro, tri vnuke,
Petra v Long Branch, •' in sestro Mrs. Marie Gun-I'ogreb se vrši jutri poza	^ 30 uri iz pogrebnega g ^jda Joseph žele in sinovi, 458 y, na Lakeview poko-
PaliŠče.
ZAKRAJšek
daljšem bolehanju je umrl ^ Zakrajšek (Lezuk), star |et, stanujoč na 719 E. 162 St. "^^n je bil v Clevelandu.
Tukaj zapušča brata Kari v ^ arem kraju pa dve sestri Fran-^ ® Trdin in Steffie Gačnik ter Sorodnikov. Pogreb se vrši petek zjutraj ob 8.45 uri iz po-® nega zavoda Joseph žele in novi,. 458 E. 152 St., v cerkev . ^i'ije Vnebovzete ob 9.30 uri ^ nato na pokopališče Calvary.
Jack
Snoc
becker
OKROG FORMOZE VLADA MIR; ZAPADNI BIOK RAZDVOJEN!
I WASHINGTON, 8. februarja—Ko se spraznjuje otočje Tachen, javlja ameriško poveljstvo na Formozi, da komunisti ne intervenirajo. Do sedaj se je zgodil le en slučaj, da so ameriški pilotje, ki so na poizvedovalnih poletih, slišali neko puškarjenje. Tudi ti streli iz pušk, tako se je ugotovilo kasneje, niso bili naperjeni ameriškim letalom. Otočje Tachen je že izpraznjeno.
Zadnji dogodki, ki se tičejo po-*
ložaja na Formozi, bi bili tile:
Komunistična Kitajska je po radiu v Pekingu obdolžila ameriške letalce, da so letali nad kitajskim ozemljem. Če bi tako letanje dovedlo do nevšečnih akcij od nasprostne strani, bodo zanje odgovorni Amerikanci.
V	Moskvi je nastopil svoje službeno mesto novi kitajski poslanik Liu Hsiao. Poslanik je predložil kot pravi diplomatski izraz, vrhovnim Sovjetom svoja akreditivna pisma, to je, listine,
3 katerimi se poslanik pri tuji vladi izkazuje, da pri njej zastopa svojo državo. Ob tej priliki, tako ena, kakor druga stran izmenja nekaj političnih misli. To se je zgodilo tudi v Moskvi. Novi kitajski poslanik in zastopnik Sovjetske zveze sta povdarila, da vodita tako Kitajska, kakor Sovjetska zveza isto zunanjo politiko do Daljnega vzhoda.
V	Londonu so poslanci delavske stranke zahtevali od vlade, j Redne seje
da ta posreduje v Washingtonu,! Nocoj ob osmih se vrši redna
Amerika misli resno, ko je napovedala, da bo branila Formozo in Pescadores. Kitajci se bodo potem ohladili. Dulles je tudi prepričan, da si komunistična Kitajska ne želi vojne z Združenimi državami, kakor si jo Amerika ne želi s Kitajsko. Dulles pa ni za mir za vsako ceno, marveč le za mir, ki bo jamčil Ameriki varnost in ji ohranil čast.
(Po Ameriki so začele razne časopisne agencije in televizijske postaje s povpraševanjem povprečnih Amerikancev, kaj mislijo o vojni, ali sploh do nje pride, ali so radi Formoze same za vojno in ali imajo v družinah člane, ki so že vojaki, ali pa bodo morali iti k vojakom. Iz odgovorov teh povprašanih Amerikancev je sledilo, da kake bojazni radi splošne vojne ni; na splošno odobravajo, kar je do sedaj sklenil predsednik Eisenhower.)
Ца Amerika pritisne na Čiang Kajšeka, da takoj izprazni vse tiste otoke, ki se nahajajo v bližini kitajske obale. Gre za dva otoka. Prvi je Quemoy, katerega so Kitajci bili že napadli, drugi je Matsu. Oba otoka se nahajata v neposredni bližini kitajske obale.
Čiang Kajšek je na Formozi glede teh dveh otokov trdil, da jih bo branil. Čiang Kajšek je nadalje napovedal, da "ni opustil svoje življenske naloge, da uko-raka na celinsko Kitajsko in jo osvobodi. Čiang Kajšek je tudi sarnozavesten in pravi, da bo to osvoboditev izvršila njegova vojska, ne bo pa prišlo do nje po kakem čudežu.
Pričevanje Dullesa
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je predlagal senatu, da odobri pogodbo o skupni pomoči in obrambi, kakor se je sklenila med Ameriko in Čiang Kajšekom. Da ta pogodba, ki je bila sklenjena dne 2. decembra 1954, postane za Ameriko prav-noveljavna, jo mora odobriti senat.
Tajnik Dulles je prepričan, da bodo Kitajci potem, ko bo pogodba odobrena, sprevideli, da
seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu.
Članice društva sv. Ane št. 4 S D.Z. so prošene, da pridejo nocoj ob 7.30 uri na redno sejo v dvorani št. 1, novo poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Po seji bo zabava.
V petek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Napredek št. 132 A.B.Z. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se članstvo, da se udeleži v čim večjem številu.
POSLANIK USA V IRANU
Iran je za Združene države politično in gospodarsko važna država, to ne samo radi iranskega petroleja, marveč ker je Iran strateško važna država in soseda Sovjetske zveze. Predsednik Eisenhower se je odločil, da pošlje tja kot ameriškega poslanika Juliusa Holmesa, ki je poklicni diplomat. Imenovanje Holmesa mora potrditi ameriški senat.
OGENJ ŽE PREVEČ KOSI!
noči je podlegel srčni kapi v ^clid-Glenville bolnišnici Jack ^cker, stanujoč na 375 E. 210 ■ ^ zapušča soprogo Jose-rojena Drasler. Pogreb rbuje Grdinov Lake Shore pogrebni zavod na 17002 Lake ^hore Blvd.
V Clevelandu se je začela zgodba z ognjem, ki terja človeška življenja. Dne 4. decembra lanskega leta, ko se je zadušilo v dimu pet otrok v stanovanjski hiši na East 51 Street. Dva tedna kasneje je ogenj terjal življenje dveh mladih deklet v njihovem domu na University Heights. Dne 28. januarja sta na svojem domu zgoreli dve deklici. Dne 29. januarja sta našla v ognju smrt na svojem domu deček in deklica na East 34 Street. Navadno se je ponovila zgodba o peči za kurjavo, o gasolinu, o eksplozijah.
Ta nadloga ni tako brezpomembna. V letošn ji zimi je v Clevelandu na ta način prišlo ob življenje 13 oseb. V lanskem letu je umrlo na posledicah ognja 144 oseb, torej kar 50 več, kakor pa
je bilo smrtnih slučajev vsled cestno-prometnih nesreč.
Posebna organizacija, ki skrbi v Clevelandu za varnost življenja, se je zdramila in bo osnovala poseben načrt, kako priti najnovejši nadlogi nasproti in jo pobijati. Sodelovale bodo tudi šole.
Sicer pa smo v več ozirih površni. Na Prednji šoli v Columbusu so prenehali s poukom in šolo spraznili, to pa na povelje policije. Policija je namreč dobila telefonsko sporočilo, da se v šoli nahaja bomba, ki bo eksplodirala. Povdariti jc tudi to, da ta slučaj ni bil edini. Prejšnji teden so spraznili pod istimi okoliščinami drugo srednjo šolo. V obeh slučajih preiskava ni našla v poslopju šole nikake bombe.
SPOMIN GA JE ZAPUSTIL, PA SE JE VRNIL
Danes se je v Palmyri, N. J., sestala družina Jamesa КеШеуа. Dogodek je sam na sebi svojevTsten. James КеШеу je poročen in oče treh otrok v starosti dveh, treh in sedem let. Pred letom dni se je K«illey, ki je zastopal kot trgovski potnik neko trgovsko firmo, odpeljal s svojim avtomobilom v Harrisburg, Pa., češ, da gre tja poslovno. Od takrat ne žena, ne družina ni imela za njim nobenega sledu. James Keilley je krat-komalo izginil.
Poja\iI se je v Los Ange-lesu in o sebi ni vedel, kdo da je. Radi postopanja je bil aretiran, \taknjen v opazovalnico, kjer so zdra\Tiiki skušali obuditi mu spomin. James je bil končno puščen iz bolnice in se je držal v družini nekega svojega sotrpina iz istf bolnice, delal pa je kot navadni delavec.
James Reilley je nastopil na televiziji na programu, kako pomagati svojemu bližnjemu. Neka Katerina, pročena Ellis je v njem spoznala svojega sošolca iz srednje šole v Norristownu, Pa., odkoder sta oba po končani šoli odšla leta 1931. Katarina Ellis je pomagala dobiti nazaj družinske zveze in danes se je v Palmyri zopet združila družma R-^illey, pa tudi obudil spomin na njo.
MARŠAL BULGANIN, ŠEF SOVJETSKE VLADE; NIKITA KRUŠČEV, DEJANSKI DIKTATOR
SPREMEMBA V MOSKVI ZNACI ZVEZO S STRANKO IN VOJSKO
Zadnje vesti
WASHINGTON, 9. februarja—Za predsednika vlade | Oblačno, mrzlo vreme, vendar je bil imenovan maršal Nikolaj Bulganin. Četudi gre za! Rorkejše kot včeraj, se napo\e-vojaško osebnost je istočasno povdariti, da je Bulganin za danes. Najvišja tempera-
VI ,	...v ^	, v	tura dneva bo 42 stopinj, najniz-
clan komunistične stranke, da je imel važna mesta v ruski policiji, smatra se, da se je sprememba v Moskvi izvršila nekako sporazumno s stranko in armado. V ozadju pa je tajnik stranke Nikita Kruščev, ki tako postaja osrednja sovjetska osebnost.
Pravih komentarjev o spre-t	—-
membi v Moskvi iz uradne strani , litika Stalina. To so bili prvi ko-
v Washingtonu še ni. Kakor vče-! mentarji. Izvoljen je bil maršal
raj, velja tudi za danes glavna; Bulganin.
parola, da čakajmo, da se pojas-'^i. , „
J. „ , J M V. Komentarji Kerenskila m pravo ozadje. Predsednik Ei-,	^
senhower ima danes dopoldne j Aleksander Kerenski, rojen
tiskovno konferenco, na kateri' leta 1881 v Simbirsku v Rusiji,
bo dajal odgovore na vprašanja kaj pomenijo dogodki v Moskvi. Sovjetski zunanji minister Molo-tov je imel silno oster govor zoper Ameriko, katero je označil kot napadalko na Kitajsko. Ma-lotov je zahteval, da se Formozo vrne nazaj Kitajski. Smatra se
ja 25 stopinj. Morda na večer nekaj svežega snega, sicer pa je z.a ves ameriški st verozapad in vzhod napovedano, da bo danes snežilo.
Zdravnik Samuel Sheppard jo i/gubil dokončno bitko, da bi so branil proti varščini iz svobodo. Ta njegov predlog jo zavrnila druga instanca, ki je tudi sklonila, da ni praxTio poti na tretjo instanco.
Proti pijačam iz Kanade
WASHINGTON, 7. februarja —Poslanec spodnje zbornice Din-gell, demokrat iz Michigana, je spodnji zbornici predložil resolucijo, da naj se prepove uvoz alkoholnih pijač iz Kanade, tako piva, žganja, kakor vina.
Tudi Amerika naj izvaža v Kanado. Da pa bodo ameriške alkoholne pijače na kanadskeiA trgu konkurenčno sposobne, ' mora Kanada znižati uvozne carine. Tega.Kanada noče in v razdobju treh let ni šla preko ameriško-kanadske meje radi visokih uvoznih carin "niti ena čaša" ameriškega alkohola. Torej naj velja isto za Kanado in njen uvoz v Ameriko.
živi sedaj v New Yorku. V carski Rusiji se je udejstvoval kot advokat in socialni demokrat.
Leta 1912 je bil izvoljen na programu delavske stranke v tako imenovani ruski parlament, ki se ie imenoval Duma. Proti koncu zadnje svetovne vojne je leta torej, da je misel, da bi šle drža-1 1917 poskušal najprvo kot prave Velika Britanija, Indija in| vosodni minister, nato pa kot Sovjetska zveza skupaj v vpra-1 vojni minister oživiti rusko fron-,
šanju premirja na Daljnem vzho-| to, prepričati ruske vojake, da se!	trgovinah za 10 do 14
du, doživela neuspeh.	i bojujejo zoper Nemce. V juliju j centov pri funtu.
Molotov je Ameriko posvaril, ^ 1917 je Kerenski postal predsed-da ima Sovjetska zveza dovolj' nik vlade. Prišel je kmalu v spor vodikovih bomb.	'	j z generalom Kornilc . in, Hi je
Maršal Žukov je dejal, da je! bil takrat ruski vrhovni povelj-lahko živeti skupno z Ameriko, | nik In ki je zagovarjal vojaško in da je sedanji predsednik Ei-' diktaturo. Proti temu načrtu je senhower odličen gospod.	, bil Kerenski, ki je dal Kornilova
Maršal Konjerev pa je zagro-1 aretirati. Dne 15. septembra je	^	.
zil, da če bo kdo napadel Sovjet- i bila oklicana v Rusiji republika. I li'talo zašlo na kitajs o s ran sko zvezo, bo Rusija uporabila i Kerenski je postal njen predsed-	česar posebni pos e ic ш
V okraju Cuyahoga so nekatere unije tesarjev in zidarjev začele z mezdnim gibanjem. Mezde naj se jim poviša za 25 centov na uro ali povprečno za $2.00 na dan.
Trgovine s kavo na drobno so včeraj v Clevelandu znižale ceno kavi. Ne enotno znižanje gre po
Kake štiri milje vstran od otoka Tachen je kitajska pr< ti hka obramba sestrelila prvo ameriško letalo-bombnik. Letalo je padlo v morje, posadko je pa rešila ameriška ladja. Ameriško poveljstvo dopušča možnost, da
prav vse vrste orožja. Včerajšnji dogodki
nik, obenem pa vrhovni povelj-
i bo.
in komentarji
VEČJE OČI KOT ŽELODEC
Dick Rankin v Los Angeles tehta 300 funtov. Star je 39 let. S svojim prijateljem je stavil, da bo snedel 25 hamburgerk in popil v eni sapi galon mleka. Rankin je pojedel 14 hamburgerk, popil dva kvarta mleka, pa se je kontno udal in priznal, "da ne more več dalje." Vendar pa je našel izgovor, da je namreč bilo na hamburgerkah preveč gorčice.
Graduanlje
Iz Collinwood višje šole je gra-duiral z odliko Kenneth Seege, sin Mr. in Mrs. Joseph in Amelia Seege iz 352 Bonniewood Dr. Kenneth je vnuk Mr. in Mrs. Jerry Oblak iz 1198 E. 175 St. Poleg njega so graduirali z odliko tudi Jeannette Barton, Marilyn Tekavec in Edward Kers-man. Čestitamo!
V bolnišnici
Prošli teden je srečno prestal operacijo v Lutheran bolnišnici Mr. Tony Buh, stanujoč na 13613 Terminal Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje okreval!
I nik vseh ruskih oboroženih sil. ■
; Dne 8. novembra so boljševiki za-1
""""■""'J'	: Čeh s svoio revoluciio Kerenski:	^
Vest iz Moskve, da ]e padel i , . , ^.т • . . ^ ; č"ianff-Kaišekovo v
,	,	-	! ПР 7.hpžal Nninrvn-ifihival vLon-l **^ajseKO\t»
naslednik Stalina Georgij Malen-kov, je bila v resnici, kakor strela z jasnega neba. Sicer se je v tiskani besedi mnogo razpravljalo o tem, da gre v Moskvi za spor med glavnim tajnikom komunistične stranke Nikito Kruščevim in predsednikom vlade Georgi-jem Malenkovim. Toda to so bile le kombinacije.
Washingtonski komentarji k odstopu Malenkova so si bili edini v tem, da je Malenkov moral iti, ker je gospodarsko stanje v Rusiji slabo.
Tisti komentatorji, ki se veselijo vsakih iznenadenj v Moskvi,
Odbor 7,a zunanje zadeve v senatu je že odobril ameriško-
je zbežal. Najprvo je bival v Lon-1 ^"ianS-Kajšekov o \ zajemno po donu, nato v Parizu, kjer je iz-i godbo o skupni pomo imo ram dajal list "Dni" kot glasilo ru-j^''
skih socijalnih revolucijonarjev. i
Leta 1927 se je preselil v Zdru-jNI ČAS ZA "MODO"
žene države, kjer biva še sedaj.: v Taipehu na Formozi so ho-V Združenih državah je izdal tri! tele Kitajke napraviti modno knjige, ki se nanašajo na rusko; razstavo. Poslopje, kjer bi se ta revolucijo. Kerenski komentira j razstava vršila, so "piketii ali" dogodek v Moskvi takole:	j vojaki čiang Kajšeka in so žen-
Splošno gospodarsko stanje vi ^ke opozorili, da sedanji časi na Sovjetski zvezi je slabo. Malen- i Formozi niso primerni, da bi se kov je poskušal, da pridobi novo I razkazovala moda. Potrebe so orno zemljo za več živeža. Ruski; druge; razstava je odpadla, kolektivi, to je kmetijske zadru-1	'
ge (kolhozi) se niso obnesle.	operacijo
pričakovati, da bi prišlo do kake | y	House Lakeside bol-
so dali tale kratek komentar; j ponovne čistke v komunističnih;	nahaja poznani Tony
Vsaka slaba stran v Moskvi je; vrstah. Malenkov je pač odsto-i pg^usek, ki vodi gostilno Town dobra stran-za Washington. ; pil, ni snoval nikake zarote zoper j	Lounge Bar na 3975 Erie
Drugi komentar je bil ta, da i ostale člane vlade, ali zoper sov-; Willoughby, O. V ponede-Sovjeti trenotno nima jo osrednje I jetsko vodstvo. Radi tega se ne jg g^-g^no prestal operacijo
močne postave, kakor sta bila na primer Lenin ali Stalin. Padel pa je v oči kot najresnejši naslednik Malenkova Nikita Kruščev, kot glavni tajnik komunistične stranke.
O Nikiti Kruščevu, ki je po rodu Ukrajinec se je trdilo, da naj bi bil strokovnjak na kmetijskem polju, da se je oklenil pokojnega j njo politiko, kakor ono na med-Stalina, da je zelo aktivno poma-: narodnem polju.
gal Stalinu, ko je ta čistil rusko 1 Važen je bil tudi komentar o
bo ponovilo, tako misli Kerenski, j pričakuje, da bo šel v par dneh da bi Malenkov, sedaj v nemilo-	Qbiski so dovoljeni od
sti, bil aretiran, sojen in obsojen. 2 (Jq 8. ure zvečer, želimo mu Kerenski je tudi prepričan, da v g^o^ajšnjega popolnega okreva-takih razmerah, kot se Sovjetska zveza nahaja sedaj, ta država ni pripravljena na vojno, si je torej ne želi. Odstop Malenkova pa bo vsekakor važen za rusko notra-
življenje. Znani so procesi iz leta 1936, znani pa tudi silni na-i stopi Stalina zoper ruske imovi-te kmete, ali kulake, ki niso hoteli v zadruge. Stalin jih je pregnal tja v Sibirijo in to v milijonih. Kruščev pa mu je pomagal.
Če naj bo Kruščev naslednik Malenkova, tako se je sklepalo, ne bo napačno tolmačenje, da se
komunističnem svetu na sploš-
Mrs. Mary Kozlevčar iz 1449 E. 174 St. je v petek prestala težko operacijo. Nahaja se v Han-na House Lakeside bolnišnice, soba št. 412. Obiski so dovoljeni od 2. do 8. zvečer ali pa jo prijatelji lahko pokličejo telefonično
no. Ker ni v Moskvi močne een-lj^^^ 1-7000. želimo ji, da bi se
tralne osebnosti, ki bi bila kakor pokojna Lenin ali Stalin, vzgled drugim komunistom, bo zrastla veljava kitajskih komunistov, predsednika republike Mao in predsednika kitajske vlade Chu En Laia, posebno še, ker gre za Kitajsko, ki je s svojimi 600 milijoni prebivalstva najštevilnejša
bo v Sovjetski zvezi povrnila po- dižava na svetu.
kmalu zdrava vrnila na svoj dom.
Dr. Svob. Slov. št. 2 S.D.Z.
članice društva Svob. Slovenke št. 2 S.D.Z. se prijazno vabi na redno sejo v četrtek zvečer v navadnih prostorih S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Po seji bo prijetna zabava in prigrizek.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING St PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier (md Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_____________
I or Six Months—(Za šest mesecev) ____
For Three Months—(Za tri mesece)____~
..$10.00 6.00 - 4.00
101 Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)________
For Six iVLontiis—(Za oevSt mesecev) ___
For Three Months—(Za tri mesece) __ZIIZZZ
_ 7.01 . 4.50
iinierea as Second Class Matter April 26 th, 1918 at the Post Office ai Cieveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
SARAJEVO 1914-FORMOZA 1955
(Ч
Bosna in Hercegovina je bila znana našemu rodu vsaj po očetih. Med nami je gotovo mnogo takih, katerim očetje pripovedovali, da so se kot avstrijski vojaki udeležili vojne v Bosni leta 1878. Sicer pa moramo priznati, da o njej veliko več ne vemo, kakor to, da je danes ena od jugoslovanskih republik.
Glavno mesto Bosne je Sarajevo. Morda bo našemu lodu, vsaj starejšemu nekaj v spominu, kakor v sanjah, da se je o Bosni govorilo tudi politično. Takrat se je reklo, da obstoja bosanska kriza." Leta 1908 je namreč bivša avstroogrska monarhija Bosno in Hercegovino priključila k sebi, s tem pa smrtno ranila sosedo Srbijo. 2e takrat se je namigavalo, da bo prišlo do vojne.
Srbi, ki so nam Slovencem po govorici in po skupnem življenju v državi Jugoslaviji narod, ki nam je od Slova nov zelo blizu, čeprav so različni po veri in vzgoji, imajo velik narodni praznik Vidov dan, ki pomeni za Srbe v letu 1389 dan strahovitega udarca, ko so jih na Kosovem polju porazili Turki. Pomeni pa tudi tisto veliko hrepenenje po vstajenju in po zmagi, da je ta Vidov dan, ki se praznjuje pri Srbih na dan 29. junija, naravnost narodnostni simbol.
Dne 28. junija 1914 je padel pod streli zarotnikov Sarajevu bivši avstroogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Smrtn^ žrtev je postala tudi njegova žena, po lodu Cehinja. Fr6nc Ferdinand, vsaj tako pravi avstroogrska zgodovina, naj bi bil na Dunaju naprednejši človek Avstroogrska monarhija, ki naj bi bila "narod narodov, лај bi se spremenila v federacijo in bi prenehala samo nemška komanda na Dunaju in samo madžarska komanda v Budimpešti. Njegovi nasprotniki da so se hoteli znebiti tegra človelta in so gp f)oslali v ISEirajei/o, kjer da so vedeli, aa bo umorjen. Ta trditev bo imela precejšnjo praktične ozadje. Ml navadni zemljani sploh ne vemo, kakšne so politične intrige. Mnogo pa o tem govorijo zbirke tajnih po i()čil in je niorcia Icoiičrio čloi/elcu Icot ČLovekii t,olje, cki ze
njih ne ve. Sicer bi obupal nad tako imenovano javne upravo.
Nam gre za to, da je bila smrt Franca Ferdinanda, ;ivsti4jsl[eg;a jprestolonaslednikei in njejgove ži-ne neksik sa inc,obsebi razurnljiv vzklik čloi/ešlce notranjosti, cla simo
bhzu vojne. Kako to, bi se Človek vprašal.
Dne 9. oktobra leta 1934 je padel v francoskem pn-stanisču Marseille jugoslovanski kralj Aleksander. Ko se je dorna in po svetu razHrib o snirti tega vladarja prav gotovo ni nihče mislil, da bo prišlo do vojne Pa če se J«! o T/ojrii g()v()rilo, ko je ipaclel prestcdonaslecinilc rieke clr za\re, pa se () vojni ni g[<)v()rilo luo je [»aciel vladuj()či vladar druge države, v čem je torej razlika?
(:asi doz()re)/aj(). f^reci ijrnoroiri ITranca ITercUiiaiida i/ ESariijevu je bilo v svetu t()liko priprrai, na lioričrii olbračun, tolikjo kovanjii raziiih piolitičrnh zvez rned držarvami cla smc) niorali računati, cla tx) do krvavega obračiina tudi'pri-sk). Ifekaj pa je, Icar navackio izg[ut)ljam() izpred ()či cla niali (logrodki imajo Icoiično \felike pwslecUce. Iz trišin viso-kih hribov se sproži Icarnenček, ki se ovije v sriegr, ta pa se delaeli, doltler rie naraste v takeni ot)seg[u, dki drvi navzdol v (iolino m ]po(iira jpreci set)oj Itar iriu je na potL I^ravimo da so se utrgali plazovi. Razdejanja, poškodbe, tudi smrti so posledice teh plazov. Saj za ta kamen, ki se je sprožil je bila dana itak naravna podlaga, da bo drvel navzdol in da bo imel vedno večji obseg.
Tako je bilo tudi s slučajem prestolonaslednika avstro-ogrske monarhije Franca Ferdinanda. Vse okrog po Evropi skrajna napetost. Francija se je hotela znositi nad Nemčijo in popraviti narodno sramoto, ki jo je doživela v letih pora/a 1870-1871. Tekma med Veliko Britanijo in Nemci naj se končno razčisti. V avstroogrski sami so narodi zahtevali samostojnost in ta zgodovinska država je bila naravnost zrela za razpad. Kajti tam o demokraciji po našem ameriškem smislu ni bilo niti govora in zlasti v vojni še je vsa država en sod smodnika, moramo pričakovati! c'a bo prišlo do eksplozije, politično rečeno, do revolucije.'
L. C.
urednikova pošta
Prispevki
VABILO NA PRVO SKUPNO SEJO KROŽKA ŠT. 2. SNPJ
CLEVELAND, O.—V soboto, .12. februarja 1955, se bo ob 1.30 popoldne vršila prva skupna seja krožka št. 2, SNPJ in to v sobi št. 2, Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju. (novo poslopje)
Predložen bo načrt krožkove-ga delovanja, katerega je uredila voditeljica Maiy Jo Zorman.
Načrt je sijajen in z pomočjo nas vseh tudi izvedljiv. Poučevalo se bo petje, ročno delo, razne športne igre in kar je glavno—smisel bratstva in skupnega delovanja,
da tako to našo mladino vzgojimo in izvežbamo za bodoče voditelje in društvenike naše S.N.P.J.
Nadalje bo voditeljica Mary Jo Zorman predstavila mladini in Tijih roditeljem, glavne odbornike, uradnike st. clairskih društev in seveda vse, ki ji bodo v pomoč pri krožkovem delu. Določilo se bo čas zborovanja, učenja,
zabavnih sestankov in vseh dru-];ih potrebnih podrobnosti.
Prijazno vabimo prav vse, katere zanima tako delo, da se vde-ležijo te seje, ker čim večje bo zanimanje za delovanje krožka, toliko večji bo uspeh pri graditvi močne mladinske postojanke za našo SNPJ!
Josephine Tratnik.
CLEVELAND, Ohio — Pri krožku št. 1 Prog. Slovenke smo prejele sledeče darove:
Mrs. Frances Globočnik darovala $5.00 za sklad proti raku, v spomin druge obletnice njenega pokojnega soproga; Mrs. Marian Bashel darovala $5.00 za dobrodelne namene v spomin pokojnemu Joseph Zalokar; Mrs. Agnes Zalokar darovala $5.80 v blagajno v spomin pokojnega soproga ter Mrs. Mary Bubnich darovala $5.00 v blagajno.
V imenu krožka št. 1 se vsem najlepše zahvaljujemo.
Theresa Gor jane, tajnica.
Zlavarovalninska družba lapreduje
MONTREAL, Kanada, 8. februarja — Tu je danes podal George W. Bourke, predsednik 3un Life Assurance Co. of Canada, 84. letno poročilo o stanju :e zavarovalninske družbe, ki ma 36 '/o svojega biznesa v Zedi-Дjenih državah. Njegovo poročilo izkazuje, da je družba, ki
Vabilo na 20-leinico
CLEVELAND, Ohio — Društvo "Cerkniško jezero" št. 59 S.D.Z. bo dne 19. februarja praznovalo svojo 20-letnico obstoja. Ob tej priliki se bo vršil banket s plesom. Servirala se bo kokošja pečenka in kar še vse spada zraven. Ker je pa ravno predpu-stna sobota, bodo na mizi tudi pristni domači krofi in potice.
poseduje imetje šest bilijonov j Igrala bo vsem dobro znana in
iolarjev v zavarovalninskih po-icah, dobila v letu 1954 za sko-0 $700 milijonov novih zavaro-i'anj—kar je povišanje nad letom 1953 za več kot $120 milijonov. V teh novih zavarovanjih je bilo vključenih tudi skupinskih zavarovanj v skupni vsoti 5239,619,000, kar znači povišek o-d leta 1953 za $68,841,000. S tem napredkom se bodo dvignile LUdi dividende lastnikom zavarovalninskih polic, kateri bodo skupno deležni dividend v znesku h26,000,000.
Sun Life Assurance Co. of Canada ima 46 odstotkov svojega metja investiranega samo v Ze-linjenih državah. Obratuje svoje )odjetje v Zedinjenih državah, Kanadi in Veliki Britaniji.
Slovenska zastopnika pri temu podjetju sta poznani Michael Te-lich in njegov sin John R. Telich.
>pet bo luštno v Euclidu
EUCLID, Ohio — Naš krožek jt. 3 Progresivnih Slovenk pri-•edi v nedeljo, 13. februarja Valentinovo zabavo in ples v Ame-•iško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek bo ob 3. ari popoldne. John Grabnar jeva •jodba bo začela igrati ob 6. uri zvečer in bo igrala pozno v noč. Torej, za plesaželjne smo dobro )reskrbljeni.
Naše izvrstne kuharice bodo ireskrbele obilo dobrih jedil, '.auber kelnarice pa dobro pijačo. Vse to boste dobili pri nas, samo 'prašajte po teh dobrotah.
Posebnost na tej zabavi pa bo-
priljubljena godba John Grabnarja.
Ker imamo omejeno število vstopnic, vas prosim, da si pre-skrbite vstopnice takoj. Ne čakajte do zadnjega dne, ker kuharice morajo vnaprej vedeti za koliko ljudi pripraviti, da ne bo kdo prikrajšan. Pokličite KE 1-1801 in se vam bo preskrbelo kolikor vstopnic želite. Vstopnica na banket je samo $1.75.
Za to pomembno slavnost želim povabiti vse naše znance in prijatelje, posebno še vabimo vse ustanovne člane in ves glavni odbor Slovenske dobrodelne zveze, da skupno v veseli družbi praznujemo ta pomembni dan. Ko društvo priredi veselico, banket ali kar je že, da je v korist društva, se ne smemo izgovarjati, da smo prestari, preoddaljeni, brezposelni, itd. Naša dolžnost je, da podpiramo vsa društva v naselbini. Če je društvena prireditev dobro obiskana, pokaže javnosti ugled društva in obenem so pa tudi člani ponosni na svoje društvo. Ce bomo skupno delovali, nam je uspeh zagotovljen.
Torej še enkrat vas vabim, da nas obiščete na 19. februarja. Vam ne bo žal.
U. Branisol, tajnica.
KITAJCI V CLEVELANDU
Kitajska kolonija v Clevelandu šteje okrog 600 članov. Oglasila se je k sedanji krizi radi Formoze in Kitajske in se posta-, vila v celoti na stran Ciang Kaj-lo krasni Valentinovi srčki, pa j уска. Kitajci v Clevelandu trdi-^?aj vsi veste, da brez teh ne mo-.	v njihovi sredi ni nobenega
1'cmo biti na ta dan še posebno j komunista "ali sopotnika kitaj-ie. Te srčke boste lahko na-1 g^ih komunistov.
Prijazno vabilo na banket
CLEVELAND, Ohio — Člani St. Clair Rifle and Hunting kluba prijazno vabijo vse številne prijatelje, da jih posetijo 12. feb. zvečer v Slov del. domu na Waterloo Rd., kjer se bo vršil klubov letni BANKET.
To ne bo navaden banket, tem-^ eč nekaj izvanrednega, mogoče, da kaj takega ne bomo več deležni, kot bo omenjeni večer. Naš klub se vedno potrudi, da postreže v vseh ozirih številnim poset-nikom, kateri nas redno leto za letom posetijo na enaki prireditvi. Člani gredo uradnikom na roke z vso pomočjo pri enakih prireditvah, in žene članov, no to se razume, da so desna roka klubu, in brez njih bi bilo težko izvršiti tako ogromno delo, kot ga tako velika prireditev zahteva, saj je treba delati že celi teden poprej, in potem pa zopet, da se vse pospravi ter vredi.
Vsi kupaj pa vam garantirajo, da boste vsi, kateri nas posetite ta večer, zadovoljni z vsem, tako z jedjo, kakor s postrežbo. Tudi za godbo bo preskrbljeno, in se razume, da smo najeli obe dvorani Doma. Upamo, da bo mogoče spraviti pod streho vse naše številne prijatelje; torej nič skrbi, le korajžo, pa šnajti, pa vsi na slavnost lovcev v Dom na Waterloo Rd.
Razumem, da je že marsikdo nejevoljen, ko ne povem kaj vendar bo tako izvanrednega na tej slavnosti. Mogoče vam je že znano, da so ti lovci strastni jagri, posebno pa se je hotel pokazati klubov predsednik. Frank Kramar. Ali vam je znano, da je šel Frank prav t je v Wyoming na lov? Mogoče ste že uganili kaj je pripeljal nazaj. Zajca ne, srno ne, mogoče medveda? Tudi ne! Sedaj pa poslušajte: Frank se je vrnil s krasnim Elkom. Čast, ti. Frank, saj tako se ti kot predsedniku kluba tudi spodobi. To bo prihodnjič gotovo dalo korajžo tudi drugim članom, da bodo stopili za kaj večjim.
Sedaj pa kar hitro sezite po vstopnicah, dokler jih je še kaj na razpolago, kajti tisti JELEN, katerega je Frank pripeljal iz Wyoming-a bo delal čast Franku in vsem članom kluba. Kuharica Mrs. Vrh ga bo pripravila v najboljšo pečenko; poleg bodo tudi daj skomine delajo. Poleg vseh omake in poliane piške, oh, kaj takega pa se že ne ame zamuditi, saj se mi že se-izvrstnih jedil, bo na razpolago tudi najboljša kaplica, tako bo vse nebeško dobro, da se nam bo kar samo smejalo, lovcem članom in njih ženam pa čast delalo.
Živeli lovci St. Clair Rifle and Hunting kluba!
Vstopnice dobite pri vseh članih, v collinwoodski naselbini pa lih dobite v trgovini Joe Dovga-na, v Euclidu pa pri tajniku kluba 'V. Urankar 1730 Sherwood Tel. IV. 1-5103.
J. D.
Ob Atlantskem oceanu
Piše JOHN GORJANC
bavili pri Progresivnih in jih pripenjali na prsa vašim dragim. Vsak posetnik in po:;etnica bo lahko imel lep rudeč srček. Pa se bo morda tudi zgodilo, da bo
KO V ŠOLI—OB STARŠE
V kraju Venice, Cal., je živela družina Alvina Miller. Petero otrok jo šlo v krajevno privatno kateii samec odpeljal katero na-,	šolo in se vrnilo domov.
ših članic za	Doma so otroci našli očeta in ma-
—no, v tem slučaju pa že v na-| mrtva. Policija trdi, da je šlo prej čestitamo.	: za družinski spor, za umor, kate-
V nedeljo, 13. februarja torej j.^mu je nato sledil samomor pre-ne pozabite, da vas članice krož-j živelega zakonca.
ka št. 3 Progresivnih Slovenk' ■
prav prijazno vabijo, da pridete i
v A.J.C. na Recher Ave., kjer |	V " *
bo obilo zabave za vse.	I — _	^.
v,.ra Pokcimik. Епакоргаvtiosfi
OKRADENA SKUPŠČINA
V Manilli na Filipinih so se v spodnji zbornici poslanci prepirali med seboj, kako dolgo sme vsakdo govoriti. Gre tudi za propagando. Mikrofoni so namreč te govore prenašali v javnost in poslanci so bili interesirani, da javnosti povedo čim več. V razprav-no dvorano so vdrli roparji in mikrofone odnesli.
NAPAD "H" BOMBE V FILMU
Ameriška civilna obramba bo skušala Amerikancem prikazati, seveda samo v slikah, kakšno ' 1 azdejan je bi povzročil na])ad vo-I rlikove bombe na Ameriko. Te sli-I ke "napada" bo televizija preha-' šala dne 14. februarja.	'
Meni se zdi, da nekateri rojaki in rojakinje, ki pride na kratek obisk v Florido, dobijo tukaj nepravilne vtise ali pa vzamejo za res vse, kar jim kateri šaljivec natvezi za šalo. Ti ne rabijo svoje razsodnosti predno poročajo v časopisju o svojih vtistih in obisku.
Tukaj v New Smyrna Beach in Samsuli smo imeli veliko smeha ko smo brali poročilo poročevalke iz Gary, Ind., ki je v Prosveti opisovala o strašnih rečeh, da jih je videla tukaj za časa svojega obiska. Najprvo je poročala o velikih rojih komarjev. Dalje, da ji je nekdo tukaj povedal, da tukajšnji prvi naseljenci so nekaj noči prenočevali na drevju. Mogoče je to resnično, kajti prvi priseljenci v Florido so bili Indijanci. Največ smeha pa je povzročilo njeno poročanje, da pokopališče obzidavajo s cementom, ter da je videla na pokopališču velike cementne plošče, s katerimi pokrijejo obzidane grobove, da voda ne odnese mrličev. Pri tem žalostno vzdihuje z besedami: Pač žalostno!
Ta poročevalka poroča tudi, da se je najbolj bala kač klopotač in da ni varno hoditi po polju in cestah, češ, da ji je neka ženska povedala, da so te kače spravile kar tri moške na oni svet. Ona je tudi pisala: Ko sem se peljala mimo neke farmarice v Samsuli, sem videla, da hodijo okrog hiše v visokih škornjih. Dalje, da krokodil udari človeka z repom, se obrne nazaj in ga požre. Ta je tudi špansna.
Gotovo vedo pri Prosveti, da je to poročilo neutemeljeno, pa dopisovalcem vseeno ustrežejo s tem, da jim priobčijo take naivnosti.
Jaz živim tukaj v Samsuli že nad 10 let. Med tem časom sem videl že veliko tukaj in na mojem potovanju po Floridi kot potovalni agent, zato želim podati nekoliko komentarja k tistemu poročanju, da bo boljše razumevanje.
Ko je vlada Zedinjenih držav po drugi svetovni vojni sprostila DDT za civilno uporabo, je Floridi veliko pomagalo.. Ta DDT rabijo za škropenje po močvirjih, da bolj učinkovito uničijo zalego komarjev. Popolna odprava te nadlege pa je nemogoča v mokrem poletju. Lansko poletje je bilo zelo suho in nismo imeli komarjev skozi celo poletje. V zimskem času pa komarjev itak ni! Kje ostane nekaj teh komarjev iz enega leta za seme v prihodnjem letu, tega nihče ne more vedeti, kajti to je skrivnost narave. Komarji se pojavijo koncem junija meseca. Položijo jajčica po močvirjih tik ob vodi. Če voda nai a ste in zmoči ta nevidna jajčka, se komarji zlezejo v par dneh. Če se pa voda zniža in ne doseže teh položenih jajčic, se jajčica v vročem soncu posušijo in uničijo Preostali komarji se tako hitro ne podajo, ampak kar naprej po lagajo jajčica tik vode, a če se voda naprej pomika, tisto leto .limamo komarjev.
Tudi to mi ne gre v glavo, kje ti obiskovalci vidijo toliko kač klopotač. Jaz sem v mojih 10 letih bivanja tu videl tri ubite kače in eno živo, katero sem ustrelil v obcestnem kanalu blizu mojega doma. Kače klopotač so zelo lene in hočejo imeti mirno življenje, zato najrajši živijo po močvirju, ker vedo, da je človek njih sovražnik. Klopotača vas ne nadleguje, če jo pustite v miru, če jo pa nadlegujete, se pa postavi v samoobrambo in njena obramba je, da vas piči. Če takoj ne izse-sate iz rane strup s krvjo vred ter greste takoj k zdravniku, je smrt gotova. Ta strup v vaših ustih ni nevaren, če so usta zdrava. Strup mora priti do krvi ])redno učinkuje.
Samsulski Slovenci, to je mlajša generacija, so strastni jagri. Ko na jagi piidejo do močvirja,
sezujejo čevlje in hodijo bosonogi po tem nevarnem kraju. Do sedaj ni še nobenega pičila kaka kača klopotoča. Torej, ni take nevarnosti v tem ozirom kot je hotela dopisnica pokazati. Morda je hotela le nekaj napisati in povedati, da je bila v Floridi. Resnica je, da ženske kakor moški si obujejo visoke škornje (rubber boots) kadar v rosi ali mokroti delajo na njivi ali okrog hiše. Kadar je suho in gorko, jih pa vidite bosonoge na njivah, ker je zelo prijetno hoditi po gor-kem pesku, klopotača še ni nobenega ugriznila.
No, najbolj smešna je pa ta, da mrliče obložimo z kamenjem, da jih voda ne odnese. Samsulski Slovenci se temu prav od srca smejejo. Pravijo, da kaj takega še niso čitali. Jaz sem bil ze večkrat na pokopališču ob priliki pogrebov bratov tukajšnjega društva. Bil sem tudi že pooblaščen, da napravim nagrobni gO' vor pokojniku v slovo. Ob tej priliki sem stal tik ob odprtem gro" bu in nisem videl, da bi bil obzidan s cementom, in tudi nisem videl cementne plošče, s katero da bi ga pokrili, da ga ne bo voda odnesla. Videl sem pa različne marmornate plošče, spomenike, križe in druge nagrobne kamne kot povsod drugod po pokopališčih. Kot je običaj drugje, tako je tudi tukaj pokopališče na kakšnem prijaznem položnem hribčku, da mrliče po njih smrti ne utopimo.
Torej, dopisniki bi morali biti bolj dosledni ko kaj poročajo o Floridi. Ne bi smeli zapisati za istino vse, kar jim kdo v šali pove.
Naj vam ob tej priliki povem tudi neki slučaj, ki se je pripeti tukaj pred kratkim. Neka obiskovalka je vprašala starega P®' ; člarja, ki ni bil še nikoli oženjen (tega ona seveda ni vedela), je bil že kdaj oženjen. Poveda ji je, da že trikrat. "Torej, vaPi so vse žene pomrle, ker ste s® daj sami," poizveduje obiskoval ka. "Ne," je samec odgovori, "Samo prva je umrla, drugo seWi jaz ubil, ta tretja je bila pa tako huda, da sem se bal, da bi ona mene ubila in sem pobegnil o nje."
Če ne bi tej ženski mi drug| povedali, da se možakar šali, bi
ona resnično mislila, da je
bilo
temu tako. In kaj bi bilo, ko bi ona pozneje opisala ta slučaj, sleč, da je resničen?! Torej, vsal^' kdor kaj poroča, bi moral razločevati šalo od resnice.
Ce bi vam poročal kar tjavcn dan, da sem videl kako so v dvorani S.N.P.J. plesala mlada kleta bosonoga, v poletnem časU pa skoraj nage, bi čitatelji lili, da smo popolnoma pozabili na moralo. Pa ni tako! Za leto je bil položen v dvorani no^ pod, katerega so posuli s prahoOij Dekletom se je pri plesu prevec drselo, in ker so navajena hodit' bosonoge, so čevlje sezula in pl® sala bosonoga toliko časa, da, 2^ bil pod uglajen in ne preveč spo zek za plesati na njem v čevljib-Ko bi kakšen tujec, ki ne pozna naših vrlih samsulskih deklet' opazoval bosonoga dekleta plesišču, bi menda si sam nap""^ vil svoj vtis in potem pisal, take pohujšljivosti še ni videl ko je v Samsuli. V poletnem časii
pa bi so tak opazovalec se
bolj
zgražal, ker bi videl kako mla^i' nežni spol pride oblečen na pl*^®'
Tukaj je v poletnem času obi čaj tak, da hodijo ženske oblečene v takozvane "shorts," to je, da imajo Ic malo zakrit život. Tako oblečene se sprehajajo po cestah, gredo v trgovino, restavracijo, ob morsko obrežje, in seve-^ da tako oblečene pridejo tudi na navadna })lcsišča..
Torej, to je naše floridska na-
vada in obiskovalci je ne
hođo
spremenili, če se jim prav ne do-pade.
ERAEOPRAVROST
STRAN 3
PLODNO DELO SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE
v letu 1954
Dne 15. januarja se je sestal razširjeni plenum Slovenske izseljenske matice, da pregleda in oceni svoje delo v minulem letu ter osvoji nove sklepe in načrte, da bi se stiki z rojaki po svetu še bolj poglobili.
Ob tej priliki je predsednik Slovenske izseljenske matice svečano predal odlikovanja sedmim slovenskim izseljencem—povratnikom, ki jih je predsednik Republike Josip Broz-Tito odlikoval z nedavnim ukazom.
Iz poročila o delu Slovenske izseljenske matice v preteklem le-ki ga je podal tajnik Albert Švagelj, je razvidno, da je Matica zelo razširila svoje delo. Med 'ii'Ugim je tudi navezala stike s Slovenci v Egiptu in Urugvaju. ^ poglabljanju stikov z izšeljeni-rojaki sta mnogo pripomogli "^be publikaciji, ki jih izdaja Slovenska izseljenska matica, to je. Slovenski izseljenski koledar in revija "Rodna gruda," ki so ju naši rojaki toplo in hvaležno sprejeli.
Kot je znano, ima Izseljenska nia-tica po vseh večjih krajih v Sloveniji svoje podružnice, ki ^majo nalogo, da v sezoni obiskov skrbijo in pomagajo rojakom, ki se nahajajo na njihovem področju in organizirajo za njih razne prireditve in izlete. Tov. Švagelj Je v svojem poročilu pohvalil de-avnost podružnic v Gorici, Mur-® ^ Soboti, Hrastniku, Sežani, Igorju, Kamniku, Trbovljah, rosupljem in v Novem mestu. Tudi število dopisov, ki priha-340 na Izseljensko matico iz Vseh krajev sveta, dokazuje, da % delokrog Matice stalno širi. V ® u 1953 je Matica prejela in od-dopisov, lani pa , ■ teh dopisov pa je se-a treba tudi upoštevati še reševanje številnih prošenj v zvezi carino, stanovanji, zaposlitva-^ povratnikov, dalje zapuščin-% ® zadeve, pokojnine, menjavo ^enarja itd.—s katerimi se iz-povratniki in obiskoval-*^1 vse pogosteje obračajo na Izseljensko matico.
Seveda pa ima Matica največ operativnega dela v sezoni obis-®v, ko so skoraj vsi uslužbenci ^atice zaposleni z rojaki; spre-j^^ajo rojake, dajejo potrebne ^	preskrbujejo pre-
nočišča, organizirajo izlete in "Tudi lanskoletni obisk ro-
jakov je nedvomno doprinesel k utrditvi in uoglabljanju vezi med domovino in izseljenci, kar potrjujejo pisma izseljencev. Matica se je pri svojem delu trudila, da je bila z vsemi rojaki v odnosih enaka, ne glede na njihov svetovni nazor.
V	letu 1954 je obiskalo Slovenijo 1245 rojakov in to: 750 iz Evrope, 445 iz Amerike in Kanade, 30 iz Argentine in 20 iz Egipta. To število je evidentirano na Izseljenski matici, obiskovalcev pa je bilo vsekakor še več!
V	dneh od 15. do 22. avgusta je priredila vsaka republika za svoje izseljence "Izseljenski teden." V Sloveniji je odprl Izseljenski teden predsednik Slovenske izseljenske matice tpv. Ivana Regent s pozdravnim govorom v Radiu Ljubljana. Prvi dan, to je 15. avgusta je Matica v sodelovanju s podružnico v Grosupljem slovesno odkrila spominsko ploščo Louisu Adamiču, ameriškemu pisatelju slovenskega porekla, na njegovi rojstni hiši v Blatu pri Grosupljem. Kulturni spored je pripravila podružnica Izseljenske matice v Grosupljem, sodeloval pa je tudi mešani pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane. Slavnostni govor je imel književnik Tone Seliškar. Matica je ob tej priliki organizirala avtobusni izlet za slovenske rojake v Grouplje, katerega se je udeležilo čez 30 rojakov iz ZDA in evropskih dežel.
V	izseljenskem tednu so govorili v radiu še tov. Tone Seliškar, Tomo Brejc, Zima Vrščajeva in Cvetko Kristan, od rojakov izseljencev pa sta govorila Frank Alesh iz Fontane in Franc An-derluh iz Holandije. V zadnji oddaji radia Ljubljane v okviru Izseljenskega tedna pa so nastopili še naši rojaki—umetniki Florence šiškovich iz Clevelanda, Tončka Simčičeva iz Miami, Flo., pianist Anton Soler iz Buenos Airesa in drugi. Zlasti so v tem tednu lepo uspele prireditve matičnih podružnic v Kamniku, Novem mestu, Zagorju, Hrastniku, Trbovljah, v Novi Gorici in v Murski Soboti. Osrednja prireditev Izseljenskega tedna je bila v Zagrebu za rojake vseh jugoslovanskih narodnosti. Gostje so bili navdušeni nad izvajanjem številnih jugoslovanskih folklornih skupin, ki so nastopile v bo-
gatih narodnih nošah, kakor tudi nad izvajanji pevskih zborov. Izleta na izseljenski festival v Zagrebu se je udeležilo 50 slovenskih izseljencev. Z Slovenijo je na festivl nastopil dobro poznani Slovenski oktet.
V	okviru Izseljenskega tedna je Matica priredila v Ljubljani izseljensko razstavo, ki je vzbudila veliko pozornost. Razstava je prikazala v katere dežele in v kakšnepi številu so se izseljevali Slovenci konec preteklega in v prvih desetletjih tega stoletja. Številne fotografije so prikazale kulturno prosvetno delovanje slovenskih društev v ZDA, Argentini in v evropskih državah. Grafično je bilo prikazano delovanje in obseg velikih slovenskih podpornih organizacij v ZDA, v katerih je včlanjenih preko 170,000 rojakov. Z razstavljenimi slikami, časopisi, knjigami, brošurami in lepaki je bilo predstavljeno tudi politično delovanje naprednih slovenskih izseljenskih organizacij in društev, njih gmotna in moralna pomoč Sloveniji med vojno in zlasti po vojni; samo rojaki iz ZDA so prispevali Sloveniji pomoč v vrednosti 3,500,000 dolarjev. Na razstavi je bilo prikazano tudi delo Slovenske izseljenske matice.
V	sezoni obiskov je "Putnik" organiziral v sodelovanju z Izseljensko matico tri devetdnevne izlete po Sloveniji, ki se jih je udeležilo 80 rojakov iz ZDA in dva posebna izleta v Postojnsko jamo za rojake iz Holandije in Francije. Poleg teh je Matica napravila tudi več manjših izletov z lastnim avtomobilom na željo posameznih rojakov.
Filmsko podjetje "Filmske novosti" iz Beograda je filmalo prireditve Izseljenskega tedna in prav tako tudi festival v Zagrebu. Te posnetke bodo vnesli v film o Jugoslaviji, ki je namenjen izseljencem. Ta film bo prikazal razvoj nove Jugoslavije, kraje v stari domovini, odkoder izhaja naj več izseljencev, kraje, ki so jih izseljenci obiskali v času svojih obiskov v domovini in ustanove, katerim so rojaki podarili razne aparate, stroje in naprave. Film bo celovečeren in bo v njem zastopana tudi jugoslovanska folklora in narodni običaji. Pri izdelavi filma sodeluje koordinacijski odbor, v katerem so zastopniki vseh jugoslovanskih izseljenskih matic. Poleg slovenkega, srbsko-hrvat-kega in makedonskega teksta, bo
film preveden tudi v nemški, angleški, španski in francoski jezik.
V okviru Izseljenske matice je osnovan tudi pripravljalni odbor za postavitev spomenika Louisu Adamiču, katerega predsednik je tov. Tone Seliškar. Ta odbor je na svoji zadnji seji dne 3. januarja t. 1. sklenil, da bo spomenik stal v Grosupljem in in da ga bodo postavili v letu 1956, zaradi temeljitejše priprave.
Po poročilu tajnika tov. Alberta Švaglja je podala izčrpan pregled kulturno prosvetne dejavnosti slovenskih izseljencev po vsem svetu tov. Zima Vrščaj-Holy, podpredsednica Slovenske izseljenske matice. Iz njenega dolgega in točnega poročila, v katerem je navedla dejavnost vseh slovenskih kulturnih društev v ZDA, Kanadi, Argentini in v Evropi, je bilo razvidno, da je leto 1954 potekalo V znamenju obletnic, srebrnih in zlatih jubilejev skoraj vseh vidnejših slovenskih izseljenskih organizacij in dru-žtev. Vse te proslave so rodile val kulturno prosvetnega izživljanja naših rojakov po vsem svetu. V pomoč tem društvom je Izseljenska matica v preteklem letu poslala v ZDA, Argentino, Kanado, Egipt, Francijo, Belgijo in Holandijo večje število raznih knjig, slovenskih narodnih pesmi in drugih ksladb za mešane, moške in mladinske pevske zbore ter za tamburaške orkestre.
Po obeh gornjih poročilih in po poročilu nadzornega odbora se je razvila živahna razprava, iz katere je plenum osvojil več do-
brih predlogov za nadaljne delo z izseljenci.
Na plenumu je bil navzoč tudi podpredsednik "Matice izseljeni-ka Hrvatske"—tov. Stjepan Lojen, ki je med drugim poročal tudi o pripravah za letošnji Izseljenski teden, ki bo v prvi polovici septembra. Zaključek izseljenskega tedna pa bo v sklopu velikih proslav za destletnico osvoboditve v Beogradu. Želeti je, da bi se teh zaključnih prireditev udeležilo čim več naših rojakov, ki se bodo takrat mudili na obisku v domovini.
Mila Šenk.
Ski For Two... America's Newest Sport
brivnica naprodaj
Proda se brivnica, ki ima zelo dober promet na East 40th Street in St. Clair Avenue. Dajte ponudbo.
TOMSIC CAFE 4016 St. Clair Avenue
SOBO SE ODDA priletni ženski.
Zglasite se na
9817 Prince Avenue
proda se
HIŠA ZA ENO DRUŽINO: 6 SOB, 3 SPALNICE, FORNEZ NA PLIN. VSE UDOBNOSTI.
Vpraša se na 6929 HECKER AVE.
letna čistka
Razprodaja ženskih in dekliških oblek, spodnjega perila za ženske in otroke ter mnogo drugih dobrih
nakupov razprodaja se prične v
ČETRTEK, 10. februarja Marsich & Russ
6108 St. Clair Avenue
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za
ZANESLJIVO in TOC^O POSTREŽBO:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 1 5604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
Priletna ženska
želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-Ijene. V okolici East 185tli Street v Euclidu.
Pokličite IV 1-3272
trgovski prostor
s stanovanjem 4 sob se odda v najem. Pripravno za kako majhno trgovino. Na E. 64 St., severno od St. Clair Ave. Najemnina $75
mesečno.
Pokličite IV 1-8898
DUQUESNE UNIVERSITY TAMBURAŠI
pridejo v
MUSIC HALL
v nedeljo, 13, feb.
Program se prične ob 3. uri pop 24 talentiranih umetnikov; slikoviti kostumi, senzacijski novi plesi
Vstopnina: $3-$2.50-$1.50-$1.00, davek vklj. Otroci 50c Vstopnice pri Burrows, 419 Euclid
\
hiše naprodaj
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
NOVE BUNGALOW HIŠE od Lake Shore Blvd.
Lepa izbera krasnih novih hiš z 2,3 ali 4 spalnicami, skoro do-gotovijene v enem najlepših krajev v Euclidu; nekatere imajo po 2 kopalnici; pritrjene garaže. Vse imajo klet pod vso hišo in gorko-to na plin.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
Low Calorie Magic Ring Cake

— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
ОиАЦТУ. AT 'A PRIC^$ASy'TEPMS
CO.
' lAMfiS .b. STAKICH; Prop.
>V(inho« 1.8288 '	163Q5 Waterloo Road
Til	HOURS: MoiicTdy/ТћихвУау, Friday-^9	to 9 P.M.
Magy.Saturday 9 A.M. to 6 P.M. Wednesday 9 A.M. to 12 Ni
Dva pogrebna mavodm Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnlško postrežbo
p?
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličit«



1
Ndon'

Dieters call for CAKE. Like everybody else, dieters need cake to celebrate birthdays, holidays, weddings and anniversaries.
Today's recipe is a treat for a celebrater. Low Calorie Map:ic P.inc; Cake contains only 81 calories for each bi« luscious serving! All this is due to Sucaryl, the new non-caloric sweetener which can be cooked ■without losing its sweetness or becoming bitter. Sucaryl saves calories in coffee, tea, and other party dVinks. Count 50 calgries (in every tablespoon of sugar not used.
Low t alorie Magic Ring Cake For Dieters 3 egg whites	3 egg yolks
2 tablespoons granulated sugar 1 /3 cup cake flour 1 teaspoon Sucaryl solution or 1/8 teaspoon cream of tartar 8 Sucaryl tablets^ crushed	1 teaspoon vanilla
Beat egg whites until stiff, add sugar and Sucaryl while continuing to beat. Beat egg yolks until thick and lemon colored; fold into egg whites. Mix and sift flour and cream of. tartar; fold into egg mixture. Add vanilla. Bake in greased 8-inch ring mold in moder;ite oven, 350°F., 45 minutes. Turn upside down on cake rack; cool If cake does not drop easily, loosen with knife around edges Pour
Orange Syrup' over cake. Fill center with Fluffy Cream Filling **
» * «
*Synip: To 1/3 cup orange juice, add 1/2 teaspoon grated orange rind and 1/4 teaspoon Sucaryl solution or 2 Sucaryl tablets, crushed.
Simmer 3 to 4 minutes and then pour over cake ring.
* • *
* *FlufT} Cream Filling: To 1 envelope unflavored gelatine, add 1/4 cup cold water and 2 teaspoons Sucaryl solution oi 16 Sucaryl tablets, crushed. Add 2 cups boiling watei and dissolve well Add any artificial flavoring and food coloring. Chill to soft consistency Um- only 1/2 cup of this soft gelatine to 1/4 cup light cream, whipped, an t
pile in center of cake. Use remaining gelatine as separate de.ssert.
» ♦ ♦ ■
Co/iTC serves eight. Each neTvbiij contaut>- hi cahinea, 3 grayns f/ro-tci)i, 5 grams fat, 0 grams carhuhydratc If made with sugar each nerving would covtain 132 calaries.



«4
/• i

America's youngsters are going for ski dates these days — the thrill of flying through the flashing waves at high speed is the latest interest of today's teenagers. This fast moving sport full of thrills and spills can be enjoyed by everyone who likes swimming, boating and all-around fun.
Once the toast of the rich French Riviera, water skiing to-
day is an inexpensive sport. All that's needed is a pair of water skis and a dependable outboard motor such as the Mercury Mark 25E shown above that also has convenient "turn the key" electric starting. From then on, it's fun unlimited as the guys and gals skim the water together at 25 m.p.h.
Ever wish you had ^lOOO ?




Sicp ".v'sitiP^g—here's how you can aicfeiiaSsy have It —in just 5 years!

y 4 !; V /
ri-
ft
Maybe you've always thought you couldn't save up big money—well, now's the time to change your mind. Saving for big goals is as easy as signing your name, when you join the Payroll Savings Plan.
Best of all, you do more than just save —you invest your money and make it grow. The whole process is easy—and automatic. Here's how it works:
1?
CGMPA M
Veil name an amount to your company's pay office—a few dollars or ns much as you want.
T nen eiich week, before you get your pay, this sum is saved out.
(That way you're never tempted to spend money you really want to save.) And as they're set aside, these amounts are constantly invested for you in United States Series E Savings Bonds. The Bonds are in your name and are turned over to you.
Because Savings Bonds earn good interest—3% when held to maturity—they're soon worth more than tlie money j ou've invested in them. And how your savings mount up! Sign for as little as $3.75 a week and in 5 years you'll have over $1,000 cash! In 9 years, 8 months, you'll have $2,137!
So why not stop wishing and start saving today—in the Payroll Savings Plan? Or, if you're self-employed, ask your bank about the Bond-A-Month Plan. If you want your interest as current- income, ask your banker about 'J"/o Series H Bonds that pay interest semiannually by Treasury check.
Saving Is simpler than you think— with U. S. Savings Bonds on the Payroii Savings Plan!
37..: V. S. Gocernment does not pay ior this adrertining. The Treasury Depart-tient thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
(Nadaljevanje)
Concini je škrtnil z zobmi. Ri-naldo je hotel planiti sam, da bi se prepričal na lastne oči, toda Montreval ga je ustavil;
"Škoda časa! Ne le, da Cape-stanga ni več v gostilni; sploh je prazna in zapuščena. Gospodar jo je zaprl. Vsa vrata so bila zaklenjena; skočil sem čez dvorišči-ni zid m preteknil bajto od vrha do tal. Nikjer ni bilo žive duše!"
"Prekletstvo je nad nami!" je zastokal Rinaldo.
"Ta človek bo moja smrt!" je vzdihnil Concini.
Renče, kakor truma gladnih volkov, se je obrnila četa in krenila v dvorec nazaj.
XXXII.
Bruno doli!
Montreval je povedal resnico; gostilne pri "Velikem Henriku" ni bilo več! Izvesek je bil snet iznad vrat, svetle bakrene ponve pobrane iz kuhinje, pivska soba, predsnočnjim še polna smeha in vpitja veselih voznikov, cviljenja strežajk in trkanja s kozarci, je zijala gola in prazna, kakor bi jo bil opustošil potres. Kakšna nesreča je bila zadela mojstra Lu-reauja?
Povedali smo že, da ni bil več za nobeno rabo, odkar ga je skrbel učinek Cogolinovega mazila. Ves božji dan je tičal v čum-nati, buljil v zrcalo in prežal, kdaj se pojavi prvi las na brezupni gladini njegove plešaste lobanje. Zabavljanje gospe Lu-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
GEORGE EISELE
PHARMACIST
for HIGHEST QUALITY and Lowest Price on Prescriptions, Vitamins and Drugs.
Mail Orders Promptly Fill^
176 W. Adams St.
Phone FRanklin 2-8935
DOMESTIC HELP
GOOD HOME for COMPETENT WOMAN, who likes children. General housework.
BEverly 8-1047
HOUSEKEEPER — under 50; to do general housework, plain cooking: top salary; own room, bath and TV; Glencoe home. Other help on premises. References.
CLiffside 4-5616
REAL ESTATE
BRICK APARTMENT BUILDING —4600 N., near lake; 8 rental units and 2 car garage. Need $5,500 cash. Yearly income $5,770. Owner ill.
EDgewater 4-4932
100 ACRES in northern Michigan, with modern 6 room home, 60 cultivated, 8 buildings. Good condition. Appraised at $19,000; reasonable offer accepted.
Highland Park 2-0109 William Bezzio
SPRINGFIELD, Missouri — S. "к Section — Sell or Exchange — New 3 bedroom brick veneer ranch, attached garage; gas heat. Beautifully decorated. $13,000. Also 2 bedroom frame, excellent condition. Full basement. Gas heat. Garage. Beautifully landscaped. $9,500.—ROdney 3-4312 E. Stanley, 5501 N. Parkside, Chicago 30, 111.
ST. HENRY'S PARISH — 2 bedroom, 1st floor, $85 month. Stove, refrigerator, combination storms, near school and shopping, transportation.
Phone— AMbassador 3-7187
gmmmirDiiiiHiiiiiitimiimimnniiiHiminmnimiHnMffliiinntJiMiimininminiiniitJiiMimiiiinirminmiHimiHiiHinniiimiiiif:« i MICHEL ZEVACO	#
IRAlJEyi HIEZ I
1
ZGODOVINSKI ROMAN	|
3iiiiuiiuiiaiiuiiiiiiiiuiiiimniiiDiiiiiiiiiiiiuiiiniiiim[]iiiMiniiiiciiimiiiiiiiuiiiininiiiaiiMiiiiMiinmNiuHME]iiiiiiiii[iiainimi *
i-eaujeve, sirove šale gostov, katerim je bila krčmarica povedala zgodbo o čudodelnem leku—vse to in še marsikaj podobnega je zapeljevalo siromaka ter mu služilo v izgovor, da je posvečal opravkom od dne do dne manj skrbi, prepuščal kuhinjo neveščim iokam in odpravil s slabo jedjo, pokvarjenim vinom in za-j nikarno postrežbo v kratkem ča-1 su tudi svoje najpohlevnejše goste. Ko pa je Lureau spoznal, da je splaval dobri sloves njegove gostilne po vodi, se je porodila v njegovih možganih zdajci geni-jalna misel.
Sklenil je opustiti krčmarstvo in se posvetiti drugemu, dobič-kanosnejšemu poklicu. Kakšna je bila ta nova obrt, bo videl bralec kasneje. Dejstvo je, da se je Lureau kar nalepem in natihem zgovoril s svojim sosedom in tekmecem Garom, ki je imel petsto korakov dalje ob cesti gostilno pri "Dobrem srečanju." K temu srečnežu so se bili zatekli vsi nezvesti gostje, in Lureau je mislil po pravici, da bo moral Garo izpopolniti svojo opremo. Ponudil mu je vse vkup: mize, stole, kozarce, steklenice, namizno orodje, kuhinjsko posodo in hišno opravo. Garo je prišel, ogledal si robo, odštel Lureauju čedno vsotico denarja in odpeljal vse, kar se je dalo premekniti, ne meneč se za bevskanje, vrišča-nje in omedlevice gospe Lureau-jeve, ki ves čas ni vedela ničesar o moževih načrtih. Nato je zbral i bivši gostilničar svojo služinčad, j izplačal jo in pozval vse do zad-j njega, naj si gredo iskat kruha j drugam.	j
Opustošenju "Velikega Henri-1
ka" sta prisostvovala dva gosta; eden je opazoval dogodke z velikim zanimanjem, drugi pa s komaj zatajeno skrbjo. Prvi je bil tujec, drugi—naš Cogolin.
"Potemtakem sva brez stanovanja?" je ugibal oproda. "Sama sreča, da sem domislil viteza igre, ki nama je vrgla osemnajsto liver. Le kaj poreče, kadar se vrne!"
Nenadna selitev se je vršila baš takiat, ko je bil Capestang na poti v Progarsko ulico. Maja-ie z glavo je odkrevsal Cogolin v gospodarjevo stanovanje. Capestangova soba je bila prazna, prazen oprodov kabinet; postelja, miza, stoli in naslanjači, vse je bilo odnešeno. Cogolin je sedel na tla, da bi počakal vitezove vrnitve.
"Hoj, prijatelj, ločiti se bo treba!" je zdajci zavpil Lureau, ki se je vtem pojavil med vrati.
Cogolin je zmajal z glavo.
"Kako da ne?" je vzkliknil gostilničar." 'Veliki Henrik' je prodan, in vidva glejta, da si najdeta drugo stanovanje. Ne glede na to, da sta mi še dolžna . . ."
Cogolin je izvlekel peščico tolarjev ter jih pokazal osuplemu Lureauju. Gostilničar je takoj iztegnil roko in nabral obličje v ljubezniv smehljaj.
"Evo, gospod Lureau," je dejal Cogolin, "tu imam deset tolarjev, ki so vam drage volje na razpolago. Toda pustite me tu, saj vam je zdaj vseeno. Plačam vam naprej!"
Lureauju ni šlo v glavo, zakaj bi Cogolin, ki je ostajal prijazno opremljeno sobo dolžan, ponujal za prazno duplo denar naprej; toda pokimal je in spravil Cogoli-nove srebrnjake, rekoč, da naj le ostane v zapuščeni gostilni.
"Ampak," je dodal, "teh deset tolarjem ne velja za naprej."
"Da bi vas strela!" je vzkliknil Cogolin ogorčeno. "Kako pa?"
"To je na račun zaostanka," je odgovoril Lureau. "Za naprej se pomeniva zdaj. Bodite brez skrbi; saj ne bo v denarju."
"Aha! Kako neki?"
"Tako, da mi ponovite svoje tli čarodejne besede."
"Oho! Glejte si, kako bi me rad, hudimana! Moje tri besede so vsaka zase premoženje! Rajši pojdem, gospod Lureau. Tem slabše za vas, če ste jih pozabili."
Cogolin je vstal; Lureau pa je poskočil in ga prijel za komolec:
"Ostanite, gospod Cogolin, ostanite, rotim vas!"
"Ne, ne! Preveč bi me odrli!" je drzno rekel oproda. "Ali pa, če hočete res, da ostanem, vrnite mi mojih deset srebrnjakov!"
Lureau je zaječal; toda po kratki borbi so se vrnili tolarji v oprodov žep.
"In zdaj," je dejal nato krč-mar, moleč prekanjencu kos papirja, "mi jih zapišite, lepo Razločno, vse tri po vrsti ..."
"Takoj," je obljubil Cogolin, "ako mi jih plačate po zlatniku. Tri zlate pištole, gospod Lureau. To je skoro zastonj! Tri pištole gospod Lureau. To je skoro zastonj !' Tri pištole za troje besed, ki so vredne tri milijone!"
Lureau je stokal, jokal in sklepal roke, a zaman; šele ko je odštel pištole ter se slovesno odrekel staremu dolgu in bodoči najemnini do zadnjega vinarja, je vzel Cogolin pisalo ter začeč-kal na papir mogočne besede:
^


"Boss hit a gold mine?"
"No, he bought a new tractor with U.S. Savings Bonds from his machinery replacement fund. The interest earned paid for the Missus' new washing machine."
Regular investment in U. S. Savings Bonds will build up a tidy nest egg for those Extra things the family lias always wanted.

Picture by William O'Neill
"Why I'm proud my Mother enrolled OS a Practical Nursing Student"
"Now that our family is grown, she has time to help others. In 12 to 18 months she will be ready for a new career she can follow the rest of her life—with an income that will ' assure her independence." If YOU are under 55, write: Nursing Careers, do Local Postmaster. Ask about Schools of Practical Nursing.
ENAKOPRAVNOST
tiskovine
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgofovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom In posameznikom
enakopravnost
6231 ST. CLAIR AVE.
"Parallaxis, Aselepios, Cata-chresis."
Lureau je pograbil dragi papir, zložil ga prav spoštljivo in ga shranil v prsni /ep.
"Katera beseda je najbolj važna?" je vprašal nato.
"Catachresis!" je odgovoril Cogolin brez pomišljanja. "To je ime neke olimpske boginje."
"Catachresis, dobro!" je dejal Lureau in se poslovil, želeč Co-golinu vsakatere sreče.
Oproda je ostal gospodar bojišča. V srcu ga je natihem pe-l kla vest, češ, da je le preveč oci-ganil krčmarjevo lehkovernost. Niti sanjalo se mu ni, da si tudi žrtev mane gredoč roke in mrmra sama pri sebi:
"To sem ga opeharil, reveža Cogolina!"
V gostilni ni bilo več žive duše, razen tujca, ki smo ga prej omenili, da je z zanimanjem gledal selitev. Po njegovi obleki, meču in ošabnemu vedenju se je dalo sklepati, da. je р1етШ. Lureau je pristopil k njemu s čepico v roki.
"Gospod," je dejal, "kakor vidite, mislim zapreti."
"Čigava je ta bajta?" je vprašal neznanec, kakor bi bil preslišal poziv.
"Moja, gospod plemič," je odgovoril Lureau z dostojanstvom. "Bajta!" je povzel sam pri sebi. "Hudič naj ga vzame, nesram-neža!"
Neznanec pa je meril izbo z očmi, ne meneč se za gospodarja.
"Gostilna je zapuščena in zaprta," je modroval natihem. "Ulica samotna. Hiš v sosedstvu ni. Prilika se zdi kakor nalašč za našega princa. Živ krst ne bo slutil.
da se zbiramo tu, ne Concinijevi beriči, ne vohuni hinavskega škofa luconskega, niti ne," je dodal Г hudobnim posmeškom, "vojvoda Aiigoulemski sam! Čas je, morbleu, da se Conde odloči! Bruno doli! Bourbon proti Bour-bonu! Angoulema se že kako iz-nebimo, zdaj, ko je opravil najtežje delo. In kar se tiče gospoda Guišksga—"
V tej sanjariji je zmotil plemiča Lureaujev glas:
"Gospod, mudi se mi zapreti bajto. Zelo bi bil hvaležen gospodu, ako bi se izvolili potruditi drugam, razen če želi ostati zaprt v tej bajti ..."
"Recite, vrli mož," je dejal plemič, preziraje vjedljivi nagla^ krčmarjevih besedi, "koliko vam bo nesla poslej vaša koliba?"
"Ničesar, gospod, ničesar! Kdo pa bi najel takšno bajto! Kdo mara prebivati v t^j kolibi!" je zaječal Lureau iz dna svoje užaljene duše.
"Nu," ga je ustavil neznanec, "ako hočeš, najamem jaz tvoj br-
log."
Ob besedi 'brlog' se je vzravnal Lureau kakor petelini. Takoj nato pa je sklecnil v najspoštljivej-ši poklon, ki ga je sploh zmogel pri obilnosti svojega trebuha, zakaj nesramni plemič je bil izvlekel polno mošnjo ter mu pomahal ž njo pred očmi.
"Petdeset pištol za šest mesecev," je rekel tujec. "To je dvakrat več, nego je vreden vaš pesjak za leto dni. Velja?".
"Velja, gospod!" je zavpil Lureau, od gneva rdeč kakor kuhan rak, ter pograbil mošnjo. "Takoj dam spisati pogodbo, ako mi vaša svetlost blagovoli povedati svoje ime."
"Nič pogodbe. Daj ključe, po-beri 30 in pomni, da ti slečem kožo, ako se držneš vtekniti nos v svojo krtino, preden mine šestkrat trideset dni."
"Ah, svetlost,"- je zamrnual Lureau, "kar zjokal bi se človek!"
In res si je obrisal mokre oči. Toda solze mu niso branile ubogati veli kaša, ki je bil pri vsej svoji nesramnosti tolikanj darežljiv. Pobral je vse ključe, zvezal jih v šop ter jih izročil neznancu. Ta je bil na mah tako zamišljen, da niti ni slišal Lureaujevega slovesa.
Gostilničar je z ženo vred zapustil hišo ter jo naglo odkuril-Preden pa sta prišla sto korakov daleč, je zdajci obstal in se udaril po čelu: spomnil se je, da je pu-stil v gostilni Cogolina, čeprav je oddal vso hišo plemiču v najem. Že je hotel kreniti nazaj in pregnati oprodo, a misel, da bi ga utegnil tujec res odreti na meh, ga je preplašila.
"In traven," je sklenil LureaU, nadaljujoč svojo pot proti osrcju Pariza, "počemu bi tratil podplate zaradi jezikača gospodskega-Naj sam napravi red v brlogu-" v pesjaku, v krtini, kakor je imenoval najlepšo hišo Vaugirarske ulice!"
(Dalje prihodnjič)
SAMSKA ŽENSKA
IŠČE MIRNO, POŠTENO ŽENSKO, S KATERO BI LAHKO SKUPNO ŽIVELI.
Vpraša se na 2908 CEDAR AVE., APT. 6 _lei.: SU 1-5261____
OPORE (TRUSSES)
Moški in ženske, ki morajo bodo dobro postreženi pri nas« »J* imamo moškega in žensko, d« u® rila opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. "C-15702 Waterloo Rd__KE 1-003*
★ * ★ ★ ★ L*	★ ★ ★
"This news
may save
y
your life !"
DWIGHT D. EISENHOWER






"Scientists and doctors have just pre- % " pared a list of first-aid supplies which can save thousands of lives in our city in the event of atomic attack—or any other grave emergency, such as a tornado,
flood, fire or major explosion; , .
Disasters happen suddenly, with little or no warning. They happen when you're least expecting them. And when they do happen, everybody needs help at once. We are proud of our facilities for dealing with these emergencies—our Civil Defense organization, our doctors, nurses and ambulance crews, our fire department—but we cannot all expect their help at the same moment. It may be hours and hours before all our casualties
T ' " vt

I
a,?.
can get professional aid. Meanwhile, each household will have to look after its own injured. Any drug counter can supply the disaster first-aid items. I regard them as a "must" in every home, for the sake of our families, our neighbors and our
whole community.*'	——---
______
Be sure you have these official disaster first-aid items in your home
П 4 Triangular Bandages 'П 3'oz, Anfbepfic, Benzalkontum Chloride П 12 Sterile Gouze Pads {3' x 3*)	Q 1 oz. Aromatic Spirits of Ammonia ,
□	1 Gauze Bandage (2' x 10 ydsj ; □ 1 oz. Castor Oil Eye Drops
□	1 Gauze Bandage (1'x 10 ydsj " чг □ 50 Sodiura'Chloride Tablets (10 gr.) r~l 2 Large Emergency Dressings (ZVi' x 8*)
□	100 Water-Puriflcation Tablets (4*mg.) J
O 50 Sodium Bicarbonate Tablets (5 grj O 12 Wooden Tongue Blades ^ ^
-at."'

----{*7:
Get frM booklal "Emergency Action To Save Bvei" from your drug couitier or local QvO Defetae DIredoc.
E N A K O P R AV N O S T